Številka stane 1 »oren'
f*e*tnSna T drSavl SHS pavSalirana.
Naročnina listu: Celo leto K 120‘—, pol leta K 60*—, čelrt leta K 30’—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—■. Inserati ali oznanila se za* računajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravni§tvo sprejema naročnino, ksseraie in reklamacije.--Telefon št. 220.
STRAŽA
'	,	;	V
Neodvisen političen list m slovensko ljudstvo
Posamezna
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo te fetek Uredništvo in upravntštvo Je v Maribora, Rorodke cesta ši 5. — Z uredništvom se more ffOVOrfl vsak dan samo od 11. do 12. ure doftOidM
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.-----Telefon it'2*
ISO» fttwlllHte
»tÄM»»»,	24. oktobva ISSI,
шм	vm&mwmas

Kdo je kriv?
Za vse, kar nas doleti, se išče krivce. To je popolnoma v redu. Krivda se mora dognali, kaznovali in za drugič naj bi se po spoznanju krivde in krivcev tako uredilo, da odpadejo vsi vzroki raznih slabih posledic. To bi bila prava pot in v to svrho naj bi se iskali krivci, v, naši državi se pa žalibog ne hodi po tej poti. Tisti, ki s svojim delom kopičijo vzroke težkih in pogubonosinih posledic, si lastijo tudi pravico, iskati Ikrivoe in to je vzrok vsega, kar nas žuli in tlači.
Obrobno se do konkretnih slučajev ! Doktor so pripravljali ustavo, ki naj utrdi moč vladnih strank, so vpili in kričali, da je na zunaj in znotraj ustavna enotnost, neobliodno tu nujno potrebna, pa naj bo dobra ali slaba, da se bo z ustavo dvignil naš ugled in da vsi tisti, ki ustavno delo zavlačujejo, nalagajo na sebe vso krivdo slabih razmer v; naši državi in vso odgovornost za njen slab . sloves v zunanjem svetu., .Ustavo smo dobili, slabe razmere so pa ostale, da se ocl dneva do dneva, vejijo in množijo. Kdo je kriv?
Mi, ki smo v, ustavnem delu od prvega početka Videli špekulacijo gotovih političnih krogov in se proti njej tudi borili, nimamo besede.
Besedo imajo Špekulanti, ki slabe razmera sami ustvarjajo ter proti nam kričijo: „levo, jih krivcev!“ Prej so dejali, da bo ustava trdna streha naše države in sedaj, * če pride do tega, da bomo pod to streho vsi nagi in bosi, lačni in potrti, ne bodo graditelji spoznali svojih napak pri svojem delu na svoji stavbi.
Finančni minister stoji pred prazno 'državno blagajno. Dolgo časa že vodi In odreja, da prihaja, iz naroda denar v to blagajno, iz nje pa zopet odhaja. Na to mesto ga, je postavila politična stranka, ki 'deluje proti) veliki narodni večini sedaj, ko je blagajna prazna, se je treba, tudi vprašati, kje so krivci. Ge bi se dalo, bi se tudi tukaj pokazalo na „separatste“ Slovence in Hrvate., to pa ne gre in tako mora g. minister, sam priznati, da ti narodni krivci v tem slučaju ne morejo veljati, ker nosijo z največjo vestnostjo svoja državna bremena. Kdo naj bo kriv?
Vojne razmere, splošna neurejenost, samo ne minister jin režim, ki ga je postavil! V delokrogih, ki so popolnoma v rokah) vladnih strank, se itak ne povprašuje 'dosti po krivcih te’ ga ali onega neuspeha.. Se le tedaj, ko prikipi ‘stvar do vrhunca, se to vprašanje sproži in tedaj se tako kot
n.	pr. v gospodarskih zadevah, prav na kratko odpravi.Ce v tem ali onem vprašanju ne morejo biti krivci „separatisti“,, avtonomisti in drugi „Škodljivcu, ki ne vidijo države samo v po Ucajdemo’kratskth (vrstah, potem je bolje, da se taka vprašanja sploh ne stavljajo.
Zunanje politični neuspehi tudi večkrat privedejo do razprave o krivdi in krivcih, zlasti sedaj, ko smo oškrnjeni na vseh koncih. Prej, dokler je bil dr. Trumbič imenoma zunanji minister je bilo lahko, danes Te pa vseznal Pašič in zato je vrašanje krivde jako težko in prepuščeno vsem. mogočim faktorjem na poljubno rešitev. Tako se je te dni podal celo načelnik vojnega ministrstva, pukovnifc generalnega štaba Petar Markovič med politike in časnikarje. „Epoha“ št. 871 poroča, da je, v beograjskem listu ..Novosti“ Francoze obdolžil izgube Reke in še drugega oškodovanja naše države. Ta k rat komaj o Francoze, 'drugi vse „zaveznike“, "tretji sla bo vreme, ki je oviralo Pašiča na po tu do te ali one važne diplomatske konference. Pašiča in druge, ki so vzeli našo zunanjo politiko v zakup, pa — nobeden,
V Beogradu imamo alere s tujimi diplomati eno za drugo. Začnemo s
Holandsko, pa nadaljujemo s Švicarsko, francoskega poslanika razupije-«io za špijona in vladni šef „Press-1 ii-o-ja“ iiitrigira danes proti temu, jutri proti drugemu poslaniku, velesil, ki so po svojem za nas, .a ne mi za njih merodajni. Naš Spalajkovič. govori. na mirovni , konferenci, kako so Arnavti sposobni za samoupravo, ko se pa pozneje po njegovem nasvetu z
Arnavti postopa, še pa skoraj stepe z angleškim diplomatom ter pobija to, kar je poprej zagovarjal.
Vsi ti vzroki'raznih neuspehov in slabega ugleda se spregledajo in iščejo se krivci tam, kjer jih ni, kjer je poštena, a ostra kritika, ki razkrinka je pravo zlo,: prave krivce, da reši, kar se še da. rešiti.
iu. u'"	1
Karl in „Karlkraut“ na pohodu.
O monarhistični reakciji v Evropi smo že dovoij govorili in sedaj se nam zopet kaže v pohodu ekscesarja Karla po zraku in zemlji v Madžarsko. Tokrat je reakcijonarni načrt kapitalističnih izkoriščevalcev srednje Evrope že bolj dozorel, zato »Kaiser« ni sam, obeta se dovolj hermelina in kron za dva, zato ga pa spremlja tudi Cita. Najprej z zrakoplovom iz Švice, potem pa z avtomobilom iz Šopronja v spremstvu madžarske soldateske proti Pesti. Stvar je važna, evropska reakcija ima rade dobrih uspehov in zato sta poslana oba dva, da sta za morebitno kronanje takoj na mestu in pa, da Cita prepreči Karlu preveliko mero pijače, ki mu je iz dobe avstrijski slave še vedno pri srcu in na mestu za vsako svečavnost.
Med vojno je bil vsenemški impe-rijalizem osovražen pri vseh demokratično mislečih ljudeh kulturnega sveta, danes je pa še v večji meri pri tako-zvani zmagoviti — antanti, ki si lasti pravico, deliti narodom narodno svobodo in državne meje.
Ta svoboda je v kapitalistično-ban-kokratskih rokah ne glede na to, ako nosi prvak današnjih velesil krono ali eilinder in gorje narodu, ki se zanaša na pravico od te strani.
O naših odnošnjih ni treba govoriti, govorili smo dovolj, in antantinih »dobrot« smo tudi že dovolj sprejeli, koliko po lastni krivdi, to naj se sedaj ne razpravlja, povedati je pa treba tole:
Večina našega naroda se je zanašala na čiščenje in preporod po nacionalni revoluciji, do tega pa ni prišlo, ker se je nekdanja velesrbska in vele-avstrijska reakcija združila proti narodni večini. Tuji izkoriščevali to vidijo in danes, ko pospešujejo Karlovo akcijo v svrho svojih kapitatistih interesov proti socijalnemu in narodnostnemu napredku, računajo tudi s tem, da bodo v naši državi dobili pomoč od strani starih, preizkušenih reakcionarjev. Teh ni v narodu, ne v našem, ne v avstrijskem, temveč ti so samo na visokih mestih, zato vzdramite se gospodje državniki iz zatopljenosti v razne špekulacije in stopite vsaj enkrat odkrito pred narod, da z njim v pravem sporazumu najdete prave mere proti nakanam karlistične reakcije! Naš narod jo pozna, ni zastonj dve leti trpel neznosne muke ter zato dobival „Karltruppenkreuz« in žvečil »Karlkraut«, med tem ko je podla karlistična svojat pri potokih njegove krvi obhajala svoje orgije.
Danes, ko bije dvanajsta ura v naklepih evropske reakcije, ko je možnost, da na mah, z eno kocko, ki se imenuje pijani Karl, ta reakcija zabije zagozdo med ves kulturni in socijalni razvoj Evrope, je še čas, da se umakne domača reakcija ter pusti ves narod do dejanja in do besede, da lahko obračuna z tujo reakcijo ter svojo domovino uredi po svoji volji sposobno in močno za vsak odpor na zunaj.
Pred parlament se prav ne upajo.
Ni bilo sicer verjetno, a vendar se je vlada ojunačila in skiicaia parlament. Slcoro štiri mesece so imeli g. ministri čas, da se porazgovorijo in sklenejo: kako preiti od zaključka izredne do zasedanja redne skupščine.
A niti tega niso storili
Poslanci so že bili zbrani v zbornici, demokrati in radikali pa so še še vedno prerekali med seboj o načinu otvoritve.: Brez volitev ( predsedstva so se zmenili demokratfje in radikali med seboj, da otvori zakonodajno skupščino stari predsednik dr, Ribar z navadno zjavo. brez posebnega tozadevnega vladnega, ukaza. Po medsebojnem dogovoru obeh največjih vladnih strank je začel Ribar zvoniti in vabiti poslance k seji, ko je naenkrat padlo v. glavo g. ministrom: Kaj bo, če se začne seja brez; posebnega vladnega ukaza.
Poslanci so bi!j v zbornični dvorani, zahtevali so gtvoritev, a ministrov ni bilo . . Popolnoma upravičeno so začeli v sled formelniega cin1 canja razljuteni opozicijoaalci postajati nevoljni In razbijati,
Hrupa in udarcev so se zbali tu- j di g, ministri, bi so na to izdali ukaz
o zaključenju izrednega in sklicanju rednega zasedanja, parlamenta.
Se le po prečitanju tega vladnega ukaza po začasnem ministrskem predsedniku Trifkoviču se je začela seja pod predsedstvom najstarejSjegja zborničnega člana prote Mihaldžiča in ob asistenci prejšnjih tajnikov. Tako poroča o otvoritvi prve parlamentarne seje po več kot štirimesečnem dopustu „Jutro“. Iz celega opisa te otvoritve je razvidno, da se vlada oklepite zadnje rešilne bilke formalnega zavlačevanja z rednim j parlamentarnim delom, ker, se boji odgovornosti za dosedanje neparlamentarne uredbe naredbe !n zunanje politične blamaže pred ljudskimi zastopniki. T|eh vrst posnetih po litijskem „Jutru“ nismo ni kakor napisali v smislu proti državi, katero smo uspešno doslej le mi gradili in pometali izpred njenega pran ga smeti vse obsodbe vredne korupcije, ampak v konstatacijo, da sedanji vladi ni do resnega državnega dela pod parlamentarno ( kontrolo, ampak do ministrskih mest, od katerih sle je pač koritarjem tako težko : ločiti, ker j so se nanje zelo — 'da čisto navadili.
Iz politične
Viadmovci so si sestavili poseben politični katekizem in po njem uredili vse odnošaje v državi. Gorje, kdor si dosed a j nf vtepel v glavo glavnih točk tega političnega katekizma! Nisem vedel, mislil sem tako ali tako, to ni ni kak izgovor, znati, treba, brate, če ne, gorje ti! Varujmo se gorja, varujmo se strašne jeze visokih dogmatikov, zato si pa lepo in vestno zapomnimo vsaj glavne točke, ki sp po vpra
dogmatike.
äanjih in odgovorih glasijo približno takole:
Kdo je država?;
Država so sledeče stranke: med Srbi demokratska iu, radikalna partija, med Slovenci; in Hrvati pa „jugoslovanska“1 demokratska stranka,; „na-rodno“-radikalna stranka in Samostojna kmečka strajnkajf člani teh strank so pa državotvorni elementi.
Kaj so pa drugi?.' ,
Letnik XXII.
Vsi drugi so v splošnem proti-državni elementi, ki se pa lahko imenujejo tudi separatisti, rušilci narodnega edinstva, uporniki, tuji hlapci ali kakor bolje sodb
Ali protidržavni elemeojfi lahke postanejo državotvorni ?
Lahko, če posamezniki vstopijo v eno od poprej navedenih strank; ali pa če se cele stranke iz protidržavne skupine vdihajo demokratom , in . radikalom iz prostega nagiba alt pa tudi za mastno plačilo*
Ali postanejo ti posamezniki in te stranke popolnoma enakopravne z pravimi državotvorni?
To sicer ne, ker je samo demo-kraiska-radikalna zveza jedro in steber državotvornosti po izreku* ki je v Srbiji v navadi: „(bog i radikal, a demokrat je jačjt od radikala,“ vse drugo pa služi samo i v oporo tega stebra. Na vladi si demokrati in radikali razdelijo najboljša mesta, svojim začasnim in plačanim pomočnikompa dajo to, kar ostane.	*
Kaj imajo protidržavni lelemeti?
Protidržavni elementi imajo v splo Snem polno dolžnosti, pa nobenih pra-vic. Z delom in velikimi davki morajo vzdrževati državo [ter mirno čakati, da se državotvorni nad njimi obogatijo.
F majo tj elementi še posebne naloge Z	i
Da.. To malo. kritike, kar jim le dovoljeno je povod vseh modočih državnih nevarnosti j, ki dajo državo-tvorcem priliko, da si s posebnimi izjemnimi odredbami utrdijo Svoj položaj tn razne stranke iz protidržavne skupine morajo nositi vso krivdo za razne neuspehe in napake državotvoif oev.
Zakaj imajp državotvprc! razna imena, kakor demokrati, radikali, samostojni Itd;?
Zato, da lažje lovijo glasove med narodom in pa zato, da enaka špekulacija z raznimi imeni markira parlamentarizem*
Kako se udejstvuje ta parlamentarizem ?	%
E tem, da tisti, ki so že ministri, hočejo na vsak način (tudi ostati; radi pa sprejmejo važnejšo porttelje za manj važne, ker so na vseh poljih pravi veščaki in enciklopedisti. Drugi, ki še niso, pa komaj čakajo, da se prerinejo do ministrskega stolčka»
Kaj zahteva ta parlamentarizem od naroda?.
Ničesar drugega, kot priznanje, da so današnji ministri najboljši ljudje na svojih mestih1. Narod mora priti do spoznanja, da ni treba volitev, da ni treba sodelovanja in kontrole in da je današnja vlada najboljša,!
Kaj pa če narod vendarle zahteva volitve in spremembo današnjega režima::
Tedaj se mu zatrjuje, da to ni potrebno, da za to ni pravega razpoloženja in da je narodna večina nezrele za sodelovanje. Ce to ne gre z lepa, mora iti pa z grda.
To so glavna določila, katera treba pomniti, da ne bomo predrzno v milost policajdeniokracije (grešili ter izzvali posledic, ki bi nas z vso sito zadele*
„Lepa“ za naše finančno ministrstvo.
Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je razposlal dne 13, t m» vsem bančnim zavodom, ki se bavijo z valutno in devizno trgovino, okrožnico sledeče vsebine:
Vsied naglega padanja avstrijske krone in v svrho zaščite naše trgovine, nadalje radi tega, ker se je vsied arbitražiranja (posredovanja) na Dunaj spravilo v našo državo ogromne j količine avstrijskih deviz in efektiv j nih valut, s čimer se je posebno o. J Škodovalo našo trgovino, se je g». M-
rt *тнкммдо№мжп1тм*«шшм^^	muimmnrmmrtv
■тмт&ртхтк
nančni 'minister odločil v smislu pravilnika o devizah in valutah za sledečo rešitev:
1.	vsem pooblaščenim bankam je zabrapjena arbitraža na Dunaj;
2.	vsako, tej naredbi protivno postopanje povzroča posledice, predvidene v čl. 25. pravilnika o regulaciji prometa z devizami in vaiutami.“
.Ta naredba finančnega ministra je na zagrebški borzi dvignila avstrij sko krono’ od 9 na 13 torej za 4 tečar je. Domneva sie, da so razni borzni špekulanti, ki so slučajno bili v, posesti. velikih »množin avstrijskih deviz in valut, v Beogradu preko svojih političnih prijateljev dosegli izdajo te a a odloka, s katerim so uplivali na borzno stanje v Zagrebu.
Sum, da gre v tem slučaju res za borzno špekulacijo v večjem obsegu in za drastično zlorabo važnih naredb kakor je gornja, nam potrjuje dejstvo, da je izšel preklic omenjene naredbe že v petih dneh, t. j. dne 18. t. m. Preklicana naredba se glasi: ^Ministrstvo za finance, Generalni inšpektorat. Z razpisom št. xx, se je nekaterim bankam zabranila arbitraža na Dunaj. Ta odlok pa ni stopil v veljavo, ker ni bil odobren od g. iiuančn, ministra, ki je v službenih zahtevali odpotoval vi inozemstvo. Radi tega-se razpis Št» XX.* v katerem je razglašena naredba o. zabrani arbitraže na Dunaj, do preklica razveljavlja,“ Na kratko: 13. t. m. je Generalni inšpektorat izdal naredbo, katero je 18. t, m. razveljavil. Ali je bila svrha te brez-glavosti umazana špekulacija? Opisar na brezgiavost naše finančne uprave, ki omogoča s takimi odredbami borzne špekulacije, je znak popolne finančno-gospodarske brezglavosti. Komentar k tej zadevi je res nepotreben in si ga naj napravijo naši čitatelji sami.;
folitičui pregled.
KRALJEVINA SHS'
O otvoritveni seji parlamenta poročamo na prvi stran,. Razven otvoritve parlamenta smo že doživeli tudi volitev predsedstva nar. skupščine, ki je bila domena vladnih stranh, kajti opozicija,, kolikor je je v parlamentu, je oddala prazne glasovnice. Predsednik je zopet dr. Ribar, podpredsednik radikal Vujičič, Turek Hrasnica in samostojni Ur ek.
Ministri kličejo dan na dan Pašiča iz tujine, a ia tolaži deco, na' čaka, d kler on ne uredi albanskega, baroškega in madžarskega vpra šanja. Poprej se ni dal Pašič iz Beograda, sedaj pa ne nazaj.
Celotni naš politični ži-V e 1 j se suče. sedaj pri nas ter, v srednji Evropi okrog Karla in Madžarov. Karl in Gita sta dospela dne 21. t, m. v aeroplanu iz Švice v ŠoprOnj (Oedenburg), kjer ju je udano sprejelo celotno vojaštvo, katerega so nakopičili Madžari svojčas pod lisičjo pretvezo branitve svoje posesti napram Avstriji, a v resnici le za sprejem Karla. Karl nadaljuje zdaj svoj pohod, če ga že ni dokončal, proti Budimpešti. Poročajo, da se mu misli postaviti v bran budim-peštanska vlada, a to so le slepilna poročila za vse razočarane sosede. Karlov povrat je za nas dokaj opasnega značaja in resen opomin, da se postavimo proti karlističnemu pokretu z vso močjo s pomočjo male antante, ker velika nas bo itak pustila na cedilu kot oči-vidna zagovornica Karlove akcije. Karlov povrat je priložnost, da pokažemo, kaj znamo in premoremo sami, pa tudi povod, da si priborimo nazaj, kar so nam ugrabili Madžari. Sedaj ni čas za zopetno brezplodno diplomatsko cincanje, ampak čas resnega in hitrega nastopa,
AVSTRIJA-
Iz Avstrije pošiljajo v svet vesti o preplašenju Avstrijcev radi Karlove vrnitve. Te vesti niso verjetne, ker je več nego tri četrtine Avstrijcev odločnih kärlistov, kar so tudi pokazali na beneški konferenci. Ako ne bi bili tako hitro pogodili radi Zapadne Ogrske, ki bo lahko pod Karlovim žezlom zopet skupna last Madžarske in Avstrije.
PORTUGALSKA. Revolucij ona rj i so v Lizboni umorili 5 ministrov in bivšega predsednika pa ranili. Vzpostavljeno je zopet izvenpolitično ministrstvo. Na Portugalskem vladata zopet red in mir.


Nekaj odgovora,Narodu*.
„Slov. (!) Narod“ si je izbral naj-udobnejši, starcem prav primeren način polemiziranja. Iz nasprotnih glasil si izbere članke, ki ga vsled pesnice bodejo prav posebno v oči, iz člankov pa posamezne stavke. Te lepo razkroji in odda si kopico starih bombastičnih fraz, ki so služile že v mnoge svrhe, za dejstva se pa ne briga, ter kratkomalo proglasi vse skupaj za „idejno lopovščino“*, pisca pa še posebej za idejnega „lopova“ in „lilipu-tanea“. Tako je obdelal tudi naš pon-deljkov uvodnik „Balkanizem in jugoslovanstvo v očeh zunanjega sveta“ v svoji četrtkovi številki, Starčeve nav a de prav dobro poznamo, zato ni vredno izgubljati besed, narodnjkom pa povemo samo to, da so navedena dejstva. samo mali del tega, kar je vete-srbstvo naperilo proti’ jugoslovanstvu. Saj smo tudi zadnjič govorili o tem in tudi danes radi pravimo, da je borbo jugoslovanstva prevzela Srbija po svojih politikih na svoje rame, povedati je treba pa tudi to, da je storila to šele tedaj, ko st je samostojna bor’ ba Jugoslovanov pridobila v zapadni Evropi toliko terena in toliko simpatij, da to ni prijalo Pahiče vi politični ambiciji.
Poprej se državniki kraljevine Srbije niso brigali za Jugoslovenstvo, „Narod“ menda me bo utajil, da so jugoslovansko orientirani idealisti v Srbiji prav težko izhajali in da je solunski proces kronal balkansko imperialistično nasiije nad jugoslovanstvom. Balkansko vprašanje se je giha-o v smeri državnih mejnikov, nacionalna smer se pa ni upoštevala. Bratomorna vojna med Srbi in Bolgari in razne intrige proti Črni gori govorijo več kot dovolj, To je bilo pred vojno, med vojno se je pa ista državniška mentaliteta podvizala, da okupira jugoslovansko vprašanje. V Londonu je deloval za jugoslovanstvo pokojni F. Supilo in srbski minister g. Jovanovič se je z njim posvetoval, kako bi se da lo pred kulturnim svetom pa boljši n h’ čin zastopati skupni interes vseh Jugoslovanov. Supilo mu je sestavil pra vi avtonomistični program in na podlagi tega programa so se angleški prijatelji bavili z našim vprašanjem. Supilo je umrl, 'Jovanoviča je pa Pašič odpoklical, ker ni hotel, da se naše vprašanje v tem praven razpravlja. Pašič je prtevzel vse na svoje ra,-me, Tako bi moral povedati starosta „Narod“, ob enem pa priznati, da so bili jugoslovanski idealisti iz Srbijo in' iz „preka“ potisnjeni ob steno. Lašče vi ljudje so prišli na krmilo in (proslavili so se na svoj način po celem svetu.
Naši dobro voljci so se kmalu seznanili z „jugoslovanstvom“, Id izhaja iz take 'politike. Srbski vojni poslanik pukovnik Leontkijevič je že 1.1916 v Odesi proglasil jugoslovansko propagando za škodljivo in (prepoved tega razkrojnega „separatizma“ se je v Rusiji in na solunski fronti stavljala oficirjem-Iegijonarjem na „podpis“*
Podobnih primerov je še dovolj, za- konec bodi, še označeno delovanje naše p oli c aj demo krači je, Ta Širi med Slovenci in Hrvati, jugostovlanstvo, med Srbi ga pa pobija. ITu nastopa „‘Narod“-,jJutrova“; кЦка kot Jugoslovani, cilj ji je pa to, kar hoče Pašič in Pribičevič; ki je beogajskim novinarjem nekoč dejal, da se bo jugoslovansko vprašanje kmalo rešilo," ker bodo Hrvati v deseih letih itak — posrbljeni.
Kako dolgo še, dragi „Narod“, misliš skrivati take nakane v kopici fraz in psovk?
Dobro, da vemo!
„Balkan“ št. 275 pravi: „.Naše javno življenje mnogo trpi od ostudne nepoštene in predrzne demagogije. Kdo vse ni demagog danes, v dobi o-čividne laži in nizkega laskanja doli proti masi in korupciji in ciničnega nasilja na oblasti!
Demagogija se je vselila v šolo, v javno besedo, v vlado (n v parlament. Demagog j'e sveti patriarh, kakor njegovi zadnji, naj,slabši vaški, pop itd. — ali demagogov, kot so ministri in našt poslanci (to je „Balkano-vi") ni nikjer!“
To je že zelo važno priznanje, važnejše še pride: „Največji demagog med novinarji je naš kolega gospod 5 Cicvarič, če$ tudi se hvali, kako se bo j juje z balkansko dtemokraeijo,, največ J je pa kriva demagogija Svetozarja j Pribičeviča.“	j
Ta je arhidemagog, kakor pravi j „Balkan“ in sedaj (bil se vprašanje de- j magogije dalo daleč razplesti in v to j gosto mrežo in pisano družbo bi priš- [ li tudi razni pokrajinski namestniki, j policijski uradniki in, razni neslužbe- j ш uzurpatorji javnega mnenja in j državotvornosti. Vsaka poštena kritika, ki izhaja iz? pravega, rodoljubi a in najčistejšega namena, rešiti državo, ki je last nas vseh, ki nosimo njena težka bremena, predj brez vestnimi špekulanti, še z gnusno demagogijo označi kot razkroj in državna nevarnost in podla demagogija triumf ir a nad poštenostjo in razsodnostjo.
Bankokraf na vladi si laska v u-logi socijalmega politika. jZ največjo reakeijonarnostjjo tepta pravice delavskih slojev in z največjo in najpre-dr/nejšo demagogijo označuje, svoje u-redbe, ki so voda na mlin všteti mogočih ljudskih izkoriščevalcev, za „soci-jani napredek“.
Poštenjak, ki (to vidi, posveti v zar kulisno politika teh špekulantov ter to in ono zapiše, da narod lahko presodi bo z največjo demagogijo označen kot hujskač razrednega boja in rušitelj družabnega reda.
iz parlamenta.
Policajdemokrat dr. Ribar je zopet predsednik parlamenta in ob hrupu in trušču sedanjega parlamentarnega zasedanja si je policajdemokracija spletla nove lavorike ki so vredne slave grofa Metternicha in Khuena; naša demokratska vlada se identificira z državo in vsaka opozicija proti vladi z opozicijo proti državi. Jugoslovanski klub in republikanci so pri volitvah predsednikov in tajnikov zavzeli pravo stališče — oddali so prazne glasovnice, kar pa ni motilo policaj demokrata Ri-arja, da je v kopici fraz pozival parlament, naj prav hitro sprejme, kar bo vlada odredila za nujno centralizacijo. Vsa ta demagogija in vse te fraze, I ki nimajo drugega namena, kakor prikrivati nasilje manjšine nad večino, fes niso vredne 300.000 dinarjev, katere plačuje država s tako veliko »proti-državno« opozicijo za vsak dan parlamentarnega hrupa, fraz. demagogije in policaj demokratske proslave.
Jugoslovanski klub za pravico in proti kršenju parlamentarizma. Naši poslanci zahtevajo od skupščine, da takoj zopet pokliče v parlament komunistične poslance in jim dovoli izvrševanje poslanskih dolžnosti. Jugoslovanski klub se sklicuje pri tej pravični postavni zahtevi na dejstvo: Za razveljavljene komunistične mandate bi se bile morale vršiti nadomestne volitve že tekom enega meseca po razveljavljenju, a to se ni zgodilo niti do danes. Sedanji vladi-novci očividno ne poznajo pravega parlamentarizma.
Pri ministrih.
Pribičevič v svoji „Novi Stampi“ napada Pašiča radi slabe zunanje poli ike, poprej je Pašič migal z ramo ter kazal na Pribieevioeva vrata, im so hodili baranjski begunci interpeU-rat radi madžarskega nasilja,, Srečna država, ki ima same Pilate na vladi. Vsak si umiva in briše roke, nobeden ni kriv! Pribičevič pa je celo tako daleč, d v javnosti kaže na krivce ter vrši s tem dobro delo v prid javnega spoznanja. Pri tem Je seveda precej naiven, če mijsli, da javnost ne ve, kako tesno (a vezani zunanja in notranja politika. S Pašičem si lahko, se-žeta v roke, kriva vseh zunanjih neuspehov sta eden kakor drugi. Sploh se pa naša vlada dela, kot da živimo na mescu, ali pa ministri nimajo pojma o zunanji politiki. Tudi to je mogoče to ni njih resor, to so prepustili Pašiču ki bo sedaj nekje v Londonu ali pa še v Parizu. Listov ne utegnejo čitati, po-j ročila naših diplomatov so nejasna, za-j motana, prihajajo prepozno, ali pa sploh j ne, kakor je to pri Pašiču v navadi in I tako se giblje miništrski svet v dobri j nadi ali pa celo v prepričanju, da je j vse v najboljšem redu. Kar ima Pašič j v rokah, to bo že dobro shranjeno, za-I to pa lahko prav mirno razpravljajo o tem, kam bi se tega ali onega stran-
kinega eksponenta dalo namestiti, ali naj bo načelnik dobričkega sreza bivši poreznik-radikal ali pa bivši pop-demokrat. Med takimi razpravami pa ima Pribičevič še vedno čas, da napiše to ali ono v svoje osebno glasilo. Če bi ministri malo bolj poznali naš položaj v svetu, potem bi morali vedeti, da je njihov režim, ki je naperjen proti ogromni narodni večini, glavni vzrok, da antanta nima za nas simpatij in da je Italija tako agresivna. Če.bi to spoznali, potem bi se morali tudi takoj pobrati s Pašičem vred, ker pa to ne mislijo storiti, zato je pa seveda .za njih, kot velike patrijote še najbolje, da Pribičevič sam išče vzroke našega slabega položaja na zunaj in znotraj.
Premeščenje učiteljstva,. jVzamite katerokoli šjjevjillko „Narodnega edin-siva“ (Sarajevski JDS vladni organ) \hiite celo maso učitelji sikih (premestitev. Človek se začuden vpraša: Čemu toliko premeščen j ? Na to vprašanje bi ne znal točnega odgovora niti oni, ki jih je odredil, ampak bi rekel: Iz službenih ozirov, A kaki so ti službeni oziri, navadnim smrtnim ljudem ni treba vedeti, niti bi jih ne mogli raz" umetU Gavno pač je;, da gospod referent nekaj dela. Kaj itn kako je to delo, ki stane državo tisoče in tisoče, za katere bi se lahko pozidala nova šolska poslopja, a to je druga stvar. Kedo bo pač vodil o tem račune! ?
----im-nnMM «rumm ir-"“---i
Kuriuznosti.
Demokratsko časopisje poziva via
do dan za dnevom, da naj* pogleda „klerikalcem“ na prste, ker baje Hujskajo kmetsko ljudstvo proti plačevanju davkov. 276. številka „Balkana“ pa dokazuje, da je (pravoslavni „kle -rikalizem“ za državo več,a opasuost nego katoliški. „Balkan“ je priobčil v omenjeni številki odprto pismo policijskega uradnika Dragoijuba Protiča , naslovljeno na ministra za pravosod-•e. V tem odprtem pismu se nam razkrivajo stvari, o katerih človek ne ve, ali naj bi jih zatajil ali obelodanil. — kajti lumparije, ki jih j,e uganjal pravoslavni prota in. demokratski iposia nec Trajko Arsič, so resnično 'višek . seli mogočih umazanosti. Ze zadnjič smo poročali, da je ta prota (pravoslavni duhovnik, v činu enak našim dekanom) obtožen radi goljufije, ki jo je izvršil v svojstvu arhidijakonskega namestnika nad svo.im.
Trajko Arsič je bunil ljudstvo okoli Krive Palanke proti oblastim, vo.ski. in plačevanju davkov (narodni poslanec, ki hujska ljudstvo direktno proti plačevanju davkov, je mogoč edinoio kje v južni Srbiji in nikjer drugod! op. ur,), in ga radi tega hujskanja še do današnjega dne nihče ni poklical pred sodišče (ker je demokrat m lahko dela, kar mu drago!), Prota Trajko Arsič je kot narodni poslanec (!; obtoževal vestne uradnjike, ki slučajno niso pripadali njegovi stranki, jih svojevoljno odstranjeval ter nadomes Ul ,(?) s svojimi pristaši. Proti žanda-rjem, ki so mu bili pri izpeljavi raznih lumparij v nalpotju, je hujskal se-Ijake, češ, da naj krivo pričajo proti njim’, kadar bo uvedena disciplinarna preiskava, Trajko Arsič je kot demokratski poslanec in pravoslavni pop vzdrževal z bolgarskim komitašem Se-raiimom tajne zveze, ki so mu doka zane. Tudi za to izdajstvo ga nihčoni klical na odgovor. Pisec odprtega pisma, Drag. Protič, navaja kot priče za istfinitost njegove obtjožbe proti Arsi-5u sedem prič, med temi več častni -kov, in je uverjen, da bo nep.risti .niška preiskava dovedla do pozitivnih rezultatov. Zakaj pa „Jutro", „Slov. Narod“ in drugi centralistično ori-e l ianam listi nočejo prinašati tako zelo pikantnih stvari? Ker dobro vedo, da bi na ta način slabili svoja sistema Učna klevetanja proti našim duhovnikom. Hinavci, pri bizantinskem klerikalizmu pričenjajte, potem šele ogrevajte laži o „nevarnostih“ katoliškega pokneta za narod in državo!
Za javno varnost v južni Srbiji je poskrbel načelnik oddelka za javno varnost v ministrstvu g, policajmini-stra Pribičeviča g. Lazič. Geli mesec je potoval g. Lazič po razbojnikih 0-groženi južni Srbiji, pregledal vse žandarje in ko se je vrnojl nazaj v Beograd, je zagotovil .ojega še|fa pribičeviča, da Je sedaj _ javna . varnost po krajih južne Srbije zajamčena, G- Lažic pa si še ni otresel južno srbskega (prahu s svojih čevljev, ko Je
ж :ш:
жмааша mr» m,
Cenj. naročnikom!
Fbnđeljkovo »Stražo« pošiljamo še le danes, ker so stali vsled popravila v falski elektrarni vsi elektrificirani obrati v Mariboru celi pondeljek in torek. Kot sredina »Straža« naj služi priloga na dveh straneh, ker nismo mogli postaviti in se tiskati cele sredine »Straže« radi poman^anja električnega toka. Upamo, da bo odslej v redu falska elektrarna, potem bo izhajal tudi naš list redno in v polnem obsegu. Tokrat pa prosimo cenj. naročnike potrpljenja.
Za demisijo vlade.
»V novejši zgodovini Srbije še ni bik) niti ene vlade, ki bi kot sedanja v tako kratkem času uspela zaigrati ves svoj ugled in vso narodno naklonjenost«, pravi Balkan št. 278 v početku uvodnega članka, ki poziva vlado, da takoj odstopi. Daleč smo prišli, da celo radikalni »Balkan« izdaje take pozive! (Ta poziv je najbrž nastal pod utisom sedanjnega zasedanja parlamenta, ki bije v oči pravnemu naziranju in pojmu o parlamentarizmu. V čudnih in zagonetnih prilikah se je parlament sestal in že dalje časa so se iz radikalnih krogov oglašali glasovi, da se vladna koalicija »epodtika pri vsakem koraku na preprekah in smeteh«, ki so se seveda od demokratske in radikalne strani nakopičile.
Smeti, gnoja, korupcije je dovolj, demokrati in radikali pa hitijo v mrzlični naglici in vnemi, da drug drugemu naprtijo vso navlako in krivdo. »Balkan«
E'še, kako Pribičevič pripravlja glogov »lec, da ga zasadi v telo radikalne stranke, demokratska »Pravda« pa zopet trdi, da Pašičeva taktika ne odgo vaija interesom države. Dolgotrajni spor vladne koalicije leži v razdelitvi port-feljev. Radikali odločno zahtevajo ministrstvo notranjih zadev in financ, demokrati pa nočejo odnehati in tako se že dolgo bije boj, zdaj prikrito, zdaj zopet z velikim hrupom in očitanjem po listih z ene in z druge strani.
Danes je boj zavzel drugo lice, ihdikalom ni več zato, da nadaljujejo zavoženo finančno gospodarstvo tam, kjer bi demokrat Kumanudi nehal in tudi policija v rokah Pribičevića jim ni drugega, kot vzrok vse korupcije in vseh neredov v državi. Pripravlja se odločilni sunek, ki naj bi zvalil vso krivdo na eno stran. Radikalni imajo dobro in ostro orožje, pa tudi domokrati nočejo zaostati. Zagnali so se proti Pašiču ter skušajo predsedstvo vlade in pa zunanjo politiko označiti kot glavni vzrok današnjega stanja.
»Balkan« ima dolgo vrsto dobrih argumentov: »Dinar je doživel katae trofatei padec, državni proračun še ni sestavljen, pa se že zna za velikanski deficit, pokopana je osnova državljanske svobode, cinično in brutalno so teptane najevetejše pravice, nastala so takšna preganjanja od strani oblasti, zlasti policijske radi osebne in strankarske «svete, da je pripravljena eksplozija splošnega nezadovoljstva v celi državi« itd., ko pa pride do polja, ki se šteje pod Pašičevo ingerenco, nima druzega, kot žalostni vzklik: »Žal nam je, zelo je žal, starega Pašiča. On tega res ni zaslužil; on tega vsega ne bi smel dočakati«.
Pa kaj se hoče, sedaj je že, kar je. Pašič je dočakal in Pasic je sodeloval s Pribičevičevo policajdemokracijo, se-daj naj gledajo radikäli, da ga operejo, de ne njega, pa vsaj sami sebe. »Balkan« poživlja radikalno stranko, da «trmoglavi vlado, kije toliko osovražena in börumpirana, če pa misli še naprej vrezati svojo usodo z njeno, potem naj si pa izbije iz glave nado na sto mandatov pri prihodnjih volitvah, pričakovati jih nima niti dvajset.
Tako torej se končuje epopeja velikih državnikov, rešiteljev domovine — Pašiča in Pribičeviča. Pašiča je škoda, da je to dočakal, Pribičevič pa je kriv vseh neznosnih razmer v naši državi.
Velesrbski šovinizem je v svojih proslavah in obsodbah prav nagel, Pa-žič-Pribičevičevo nasilje po sprejetju ustave je bilo do neba proslavljeno v imenu domovine, katero jemljejo v zakup ljudje Čokorilove vrste, danes pa naj služi ta domovina, ogoljufana, prevarana in »polna eksplozije splošnega nezadovoljstva“ kot orožje v boju stran-
karskih špekulantov. Divji zakon radikalov in demokratov je na razhodu, šovinisti iz enega in drugega tabora še pa vedno ne vedo pravega leka za naše razmere. Dinastija Pribičevič ni edina v naši državi, lahko se enaka ustvari tudi iz drugih taborov in zmeša z drugo primesjo.
Bilo bi umestno, da se radikali okrog »Balkana« in drugi, ki apelirajo na poštenost, zavzemajo za princip, ter obsodijo vsako delo od zgoraj, ki je naperjena proti narodni večini. Vlada mora zadovoljiti vsa plemena in vse sloje v državi, zato naj bi se zavzel »Balkan« in našel bi pri tem dobra na vodila zoper vsako nakano dinastije iz Virginmosia in pa zato, da se Pašičeva starost ne bo vznemirjala.
Tudi narod ie potrebno posluhniti.
Nikdo pač ne bo tajil, da smo zašli nehote po krivdi Madžarov in eks-kralja v resen položaj Ne dvomimo, da bosta vlada in vojska storili svojo dolžnost, da nam zasigurate naše meje, kajti Madžarom, ki spletkarijo proti nam pod skupnim klobukom z Italijani, pač ni prav nič verjeti.
Pri vseh varnostnih naredbah na-pram karlistični akciji pa moramo ostro obsoditi beograjsko vlado, ki je ravno sedaj ob času tako resnega obmejnega položaja odgodila parlament, ki je ko maj začel zborovati.
Člen 75. naše ustave pravi odločno: Ob času vojne je narodna skupščina stalno zbrana, razen, če se sama odloči drugače.
Res, nismo v vojni, a v stanju, ki je resno, kakor vojna sama. In ravno v tem resnovojnem položaju bi morala zborovati skupščina, ker se ni sama odločila zaodgoditev, ampak jo je poslala domov vlada. Osobito obmejni narod bi bil v očigled nevarnosti karlističnega pokreta veliko bolj samozavesten in močen, ako bi se zavedal, da se ne poteguje za njegovo pravdo in obrambo samo šibka sedanja vlada, ampak od njega izvoljeni zastopniki.
O naši obmejni nevarnosti, dogodkih in korakih ne sme biti natančno obveščena vlada, ki je znana, da rada prikriva napram javnosti resnico, ampak parlament in po parlamentarnih zastopnikih tudi narod.
Ako bo sedanja vlada reševala in odstranjevala karlistično nevarnost sama, potem pade tudi na njo vsa odgovornost glede kakega morebitnega neuspeha v zadevi Karlovega puča.
Vsaka druga vlada bi se v enakem slučaju kot je sedanji krepko upirala na parlament, ki bi jej sporočal ljudsko voljo glede nastopa napram Karlu in Madžarom, le sedanji vladinovci, ki imajo na vesti že toliko notranje in zunanjepolitičnih polomij, hočejo tudi karlistični zapletljaj rešiti sami. Naša vlada pa si naj tudi v sedanjem dokaj opasnem slučaju zapomni, da nam sovražni sosedje dobro vedo, da nima sedanja vlada za seboj ljudske volje in da se spušča v rešitev in odstranitev karlistič-ne nevarnosti brez parlamenta.
Prepričani smo, da bo stal SHS narod v očigled madžarsko-politični nevarnosti na braniku svojih mej kot en mož, a ta narod tudi zahteva od svoje vlade, da ga pusti govoriti in soodlo-čevati o njegovih obmejnih zadevah po svojih parlamentarnih zastopnikih.
Ne samo vladati in vladati, ampak tudi poslušati narod po od njega izvoljenih zastopnikih, to ja pač najmanj, kar moramo zahtevati od sedanje vlade!
Žalostne razmere ob meji.
Mesto finančnih stražnikov — tatarski kozaki.
Na nemški madžarski meji so od prevrata sem vršili obmejno stražo finančni stražniki, okrog 600 po številu, ki so poznali jezik domačega pre-bivalsva ter mnogi tudi znali nemški in madžarski. Ljudstvo je večinoma bilo s stražniki, ki so uvazevali razmere ob meji, zadovoljno.Višje oblasti sonjili delovanja odobravale. Meseca oktobra so na enkrat odpustili te stražnike in nastavili okrog 3.000 tatarskih kozakov, kot komandante pa sto častnikov in le nekaj podčastnikov, ki razumejo slovenski in nemški, izmed katerih šopa mnogi — odpuščeni finančni stražniki.
Radi иершпапја jezika in raamer se koze ki povzročiti velikanske razburjenje oh meji, ker ne uvažujejo ugodnosti, katere uživajo obmejni prebivalci, ki imajo posestva onstran meje že vsa leta, Razun tega ovirajo kozaki obmejno prebivalstvo pri prenodu čez mejo k službi božji v bližnjih larnih cerkvah. Najhujše pa je, da se ljudi po nepotrebnem šikanira, kakor n, pr. pri vožnji vode iz oddaljenih krajev, da se dela velika škoda v vinogradih (» vinogradu g. Kinga se je ugotovilo uradno nad 5000 K škode, katere do-seaaj še ni plačal komandant kozakovi itd. Radi teh razmer je vložil poslanec Vlad. Pušenjak upit na lin. ministra, v katerem zahteva, da se po graničua trupa, ki ni primerna za naša razmere, prestavi kam drugam, o-snhfto radi tega, ker stane desetkrat toliko, ko dosedanji finančni stražniki, nastavi pa naj odpuščene stražnike, ki so v prvih najtežavnejših letih vestno vršili svojo službo, a so sedaj — vrženi na cesto. Poslanec .Vlad* Pušenjak se je ob enem obrnil na politično oblast, da ista pouči obmejno stražo glede ugodnosti, katere uživa prebivalstvo ob meji radi prehoda mejo v s vrbo obdelovanja svojih posestev m izvršitve verskih dolžnosti v bližnjih farnih cerkvah.
Da je bila interpelacija nujno potrobim, pričajo pritožbe v 'Istih „Ди-gos avjja“ in „Jutro“, ki so izšle po interpelaoiji. Pričakujemo, da bodo oblasti izvršile strogo preiskavo.
Politični položaj.
KRALJEVINA SHS,
Naš ministrski svet neprestano zboruje in strogo zasleduje Karlovo gibanje na Madžarskem. Povratek Pašiča pričakujejo vsak čas.
Naša, rumunska in čeho-slovaška vojna oblast so storile vse, da se zasigurajo napram Madžarom.
Naše vojno ministrstvo je dobilo dovoljenje za poziv treh letnikov (1918—2D) na šesttedensko orožnovež-bo. Oficirje pa bodo poklicali po potrebi od leta 1880. Naše čete se že pomikajo v svrhö obrambe države proti madžarski meji, katero bodo kmalu prekoračile.	fee»*'1
Naš poslanik v Budimpešti Mi-lojevič je na potu v Beograd. fg§ j$g MADŽARSKA.
Vesti, ki prihajajo o karlisti-čnem pokretu, so netočne in nezanesljive. Večina časopisja poroča, da je korakal Karl na čelu svojih čet proti Budimpešti, a so ga tik pred prestolico ustavile vladne Horthyjeve čete, ki so se postavile z orožjem v bi an. V boju med karlističnimi in vladnimi četami so bili karlisti poraženi in so s Karlom ter Žito vred na pobegu proti Komorna. »Jutro« zna celo poročati, da sta Karl in Žita že v rokah Horthyjevih čet in da je karlistični puč smatrati za ponesrečen.
Beograjski politični krogi pa so mnenja, da so boji med Karlisti in Horthyjevci izmišljotina in tudi pogajanja med Karlom in Horthyjem radi predaje Budimpešte dogovorjena igra. V Beogradu sodijo, da je Karl že davno v svojem gradu v Budimpešti.
O Angliji, Franciji inlta-1 ij i poročajo, da bodo zahtevale od o-grske vlade, da se odpove Karl IV. s celo svojo rodovino ogrskemu prestolu in zapusti Madžarsko pod od antante predpisanimi pogoji. Ako bi se Madžari ne pokorili temu diktatu, si naj pripišejo vse posledice, ki jih bodo doletele radi nepokorščine.
CEHOSLOVASKA’.
Cehoslo vaška je mobilizirala vse vojaške obvezance do 32. leta. — Praška divizija je odkorakala na mejo. Z Madžarsko ie ukinien vsak promet. RÜMUNIJÄ«
Rumuni so poslali proti Madžarom dve diviziji in rumunska vlada je izdala ukaz o delni mobilizaciji GORNJA SLEZIJA.
V gornješlezijskem plebiscitnem ozemlju so se vnele hude bitke med Nemci in Poljaki.
Demasogični izrodki.
Zaplankanosfc \,,Slov. Naroda“. Pod zaglavjem „Poučeni klerikalci“ je „Slov. Narod“ med dnevnimi vestmi prioočil dne 25. t. m. jako tendenci-jozno, hudobno in neumno notico* — „Slov.: Narpd“ namreč trdovratno za-
trjuj«, 4a sa bili „klerikalci'* «aferč-tio internirani o dogodkih, k3 se hod« odigravali na Madžarskem. Ш se #*<-di lega ne bomo jezili, ker čutim», š* ima ..Narod" nekoliko prav, in hvaležni smo mu, celo aa ta poklon. „Marod“ torej sam priznava, da so „kla** kaki“ boljši politiki in veliko d altih» vidnejši ljudje nego „pusta“ gospoda okoli liberalnih listov, Kar se tič» informiranosti g. dr. dr. Korošca, ata.» mnenja, da bi mnogoštevilni špioelihi g. Pribičeviča bili že davno razkrili njegove „zvezo“ s Karlovo bližino, a-ko bi sploh eksistirale. Kaj pa moremo mi zato, če ima tir. Korošec bi-strejše državniške oči nego večina vseh drugih krmilarjev naše držav» Takih mož nam je ravno treba, ki vidijo daleč naprej; po dabekovidnosti se odiikujejo dobri državniki, kar p* o kakem Kukovcu nikakor na morem« trditi, saj je tako kratkoviden, da nitk v iasim državi ne vidi propadanja svoje stranke, kaj še le, da bi rem* premišljeval o dogodkih, ki so sedanj» vlado zdramile iz spanja. /To si »topoumne, gospodje okož „Slov. Naroda". Pika.
Politična podivjaAost. Nedavno le „Ba-an" pisal da je Milorada Draš-koviča ubil sedanji minister za notranje zadeve g. Pribičevič. „BeogradLv-ski Dnevnik“ je odgovoril, da so radikali nagovorili Draškoviča, da izda „Obznano “ S tem so ga baje postavili komunistom kot tarčo in ga ubili, na tihem pa so upali, da bo padel tudi Pribičevič Sedaj pa gre „Nova-btampa“i vPribičevi6ev list) še dalje in trdi, da je Draškoviča ubil g. Stoja* Proiič. Kam naj vodi ta podivjanost m brezprimerna surovost v politični borbi? .Tako pisanje je najboljši dokaz, da se ti ijudje ne zavedajo, kaj je odgovornosti. Oni ne mislijo, kak« upliva to na ugled in kredit države , ako se javno piše, da se pri nas ministri med seboj ubijajo- Vse sastonj je vsako govoričenje o konsolidacij* države, dokler so mogoči in dopuščeni taki ekscesi javne besede. Navsezadnje so tudi ministri lahko zločinci, toda potem se jim mora zločin dokazati, da se jih lahko onemogoči h» uniči. Kaj naj si svet misli o »as, če» vidi, da stoje na čelu naših strank» vrhovne državne uprave možje, katerim se javno predbaeiva, da ubijajo svoje politične protivnike in konku -rente? Taka zloraba in tako sramo-lenje javne besede podjeda še tisto trohico ugleda, ki ga uživamo v. inozemstvu . . .
Cicvaričevo carstvo. Krsta Cie -varič se je v „Beogradskem Dnevniku“ radi Protičeve akcije strašno razkoračil. Sedaj je ia novinarski eksponent in agent proslule koterije, katera vodi demokratsko stranko, zašel z vihrajočo zastavo v, tabor srbskih šovinistov. Ta človek — si oec anarhist, sindikalist, socialist — prekipeva sedaj v gorečem patrijotiamu in srbovn-juju. CicvariČ pozna v naši državi sumo Srhijanoe („B. D,“ od 13. L m.) ., proslavlja vstajenje srbske države in osvoboditev Srbov v njih najlepših deželah ter opeva Novo Carstvo v svojih fantastičnih himnah. Stojana Pn> tiča pa napada m mu predbaeiva izdajstvo Vuka Brankoviča, ker zbire „lopovske šokce“ za udarec „proti — Beogradu.“ V „B. 0.“ od 15, t m. ta človek zopet besni in vzporeja srbsko hrvatsko vprašanje s problematičnimi odnošaji med Srbi na eni in Arnauti, Turki in Madžari na drugi strani . Cicvarič se jezi had „škandaloznim pogreškom“, ki ga je storila Srbija, ker ni na Hrvalskem manu militari odstranila vseh „ostankov preteklosti.“ — In vse to ni širjenje plemenske mržnje po ČL 138 ustave? Mi pa dobro vemo, da je tako pisarjenje potrebno onim, ki ga na tihem inspici-raio. Bakljo prepira in mržnje so vrgli današnji vlastodržci med posamezna plemena, samo da bi se vzdržali na sedanjih mestih !,
Tudi znak demokratskega jugoslovanstva. »Nova Štampa« je osebno glasilo policajministra Pribičeviča, ki uporablja na ta list kakor trdijo po Beogradu tudi lepe svote iz tajnega policijskeg a fonda. Iz pisave tega lista se vidi turi vsaki dan pravi obraz policajdemokrat skega gospodarja. Za lahkoverne duše, ki še danes mislijo, da so demokrati vneti Jugoslovani, bi bilo dobro, da se seznanijo s tem listom, ki prav odkrito kaže, kaj za demokrate pomeni jugo
m rnrnm mm,
ETRАШ,
slovenstvo. Tako n. pr. razpravlja »Nota Štampar a dohoda na morje. Ko koastatira, da je izgubljen Solun, da nimamo Reke, da tudi Baroš ni v naši faktični posesti, pride tudi do izgube ilkadra, ki naj bi bil to, kar je bil v dobi ustvarjanja srbske države. Skader 1* sicer požrl mnogo milijonov, pa bi se tudi izplačal „Sedaj paa, pravi cdankar. »so nam Italija in velike sile ugrabile tudi Skader in Srbija je izgubila tudi to edino mogočnost, da za sebe osigura izvoz in uvoz preko svojega pristanišča.« Tako torej velikim demokratskim Jugoslovanom je bilo na tem ležeče, da ima Srbija svoje pristanišče, svoj uvoz in svoj izvoz. Za „jugo vino® ji® ni bilo dosti mar, glavno je, da ima Srbija svoj dohod na morje, Iger sama nemoteno vodi svoje špekulacije. Jugovinski dohodi do morja so se zap.rali, eden za drugim, policaj demokracija se za to ni dosti brigala, ker je ostala nada — Skader. Mogoče ji je bilo celo Ljubo, da drugo odpade in da samo Skader ostane, sedaj pa tudi Skadra ni in policaidemokracija izrablja to izgubo kot orožje proti radika-offl. Pribičevič napenja vse sile, da bi s to demagogijo izpodrinil Pašiča, kakor je nekdaj Protiča. Udaril je ob vse šovinistične, velesrbijanske strune, da bi očrnil Pašiča in radikale, sebe pa obdržal na krmilu* V Srbiji neti in podžiga šovinizem, za kraje tam »preko« se še pa vedno nada in zanaša na naravnost perverzno zaslepljenost svojih partizanov, ki še vedno gledajo in poveličujejo v njem velikega Jugoslovana.
Dnevne novice.
Prötikarlistöma demonstracija političnih strank v Ljubljani. V Ljubljani se je vršil v pondeljek, dne 24. t. m., protestni shod vseh pol. stiank, naperjen proti pustolavščini eks-cesarja Karla. Dvorana »Uniona« je bila nabito polna. Shodu je predsedoval ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič. Za SLS je govoril urednik Smodej, za J-DS dr. Ravnihar, za NSS posl Deržič, za JSDS posl Kopač in za SKS urednik Jamnik. Govoril je tudi čehoslova-ški konzul dr. Beneš. Shod se je prav izborno obnese!, razpoloženje je bilo navdušena
Zapriseg?! ajubljfmskega 'župana. j V pondeljek, dne 24. i. m., ob 11. uri j predpoldap; je pokrajinski namestnik j g. Hribar zaprisegel novoizvoljenega ; župana avtonomnega in prestolnega j mesta Ljubljana, dr. Ljudevita Perič.. j -Novi župan je v daljšem programafič-tiem govoru orisat smeri svojega bodočega delovanja« Kakor znano, je'dr,, Peric soeijialm demokrat, - Večino v občinskem svetu Ljubljane tvorijo klubi: SLS, NSS in JSDS. Demokrati m 1 samostojne?, stojijo v opoziciji.
SLS v Celju začne z novembrom zopet z rednimi političnimi prSdavanji in shodi vsak prvi četrtek v mescu. — Prvo politično zborovanje se vrši v četrtek, dne 3. novembra ob 8. uri zvečer v vrtni dvorani »Belega vola.« — Somišljeniki 1 Pozivamo Vas, da se naših političnih zborovanj polnoštevilno ter redno udeležujete! Pripeljite seboj tudi svoje znance in prijatelje! Govorniki bodo obravnavali najvažnejša politična m gospodarska vprašanje, o kojih mota biti vsak naš somišljenik natančno poučen. Za 3. november je naprošen govornik iz Maribora.
Prvi tiar za Tiskovni dom. 1 ts-kovni.sklad nam je živo potreben, da dvignemo katoliški tisk in krščansko časopisje. Brezverski listi se vedno bolj širijo in nam kvarijo dobro naše. ljudstvo. Zato je pravo apostolsko ae-io, oe Sirimo in podpiramo dobro časopisje in dobre knjige. Ako pa hočemo povzdigniti naš tisk, moramo i-meti dobro urejeno tiskarno, moramo meti svoj Katoliški tiskovni d o m, iz katerega bomo potem lahko branili naše blago ljudstvo pred , brezverskimi agitatorji. Brez dobro urejene, moderne tiskarne se ne moremo boriti zoper neštete sovražnike katol. ljudstva.. L. 1917 smo začeli zbirati doneske za Tiskovni dom. Blagi možje in dobre žene, navdušeni fantje in za vse dobro vneta dekleta so takrat zbrali v par mescih izredno lepo svo-to, ki je zdaj naložena v hiši in v stavbenih' prostorih v Mariboru. Pa ta svata še ne zadostuje. Zato se j e s k De n i .1 o), da ho 6 e m o s e « daj zbirko za Katoliški tiskovni dom nadaljevati.
dokler to aaSe k&tötitlö k alta r n d središče r Mariboru ne bo postavljeno. Temelj lej novi zbirk» je postavil PrevzviSeni gospod knezo-Sko? dr. Mihael Napotnik, ki je v svoji požrtvovalnosti in v svojem navdušenju za dobro katoliško stvar' kot prvi daroval za naš tiskovni sklad 5000 K, da s tem svojim vernikom da lep vzgled, kako treba podpirati katoliški tisk, v obrambo krščanskega sloven» skoga ljudstva. Katoliško ljudstvo — posnemaj vzvišen vzgled svojega nad-pastirja in daruj za svoj Kat. tiskovni dom po svoji moči! Mladeniči in 'de -klet a, možje in žene! Na delo za kat« tisek! Zbirajte povsod in pri vsaki priliki za Kat, tiskovni dom! Imena darovalcev in nabrane zneske pošliito na naslov: „Kat tiskovni dom“ v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Zneske in imena darovalcev bomo objavili v »SL Gospodarju.“
, Tiskarna sv. Girllft v Mariboru se mora izpopolniti. JZato je naročila nov brzotiskalni stroj in dva stavna stroja „Linotype“,' Brzotiskalni stroj je že v Mariboru, druga dva stroja pa prideta krog Novega leta. S lem je storjen prvi korak za moderno uredbo tiskarne,. Ti stroji stanejo ogromno svoto en mil'j o n kron. Prosimo gv$K prijatelje in somišljenike, da vedno iß povsod podpirajo svojo tiskarno z naročili in z nabiranjem doneskov za Katoliški tiskovni doau».
Marenberškim dekanom je itneno' van tamošnji č. g. župnik dr. Valentin Mörtl.
Napoved vinskega pridelka, V petek predpoldne se je poslanec dr. Hoh-njec obrnil na ministra dr. Križmana kot zastopnika odsotnega finančnega ministra v zadevi trošarine na vino in napovedi letošnjega vinskega pridelka. Povdarjal je, kako je ta naredba neutemeljena, in opozoril ministra na močno nevoljo in veliko razburjenost, ki je zavoljo tega zavladala med kmetijskim ljudstvom v vinorodnih krajih. Minister je priznal, da finančne oblasti v Sloveniji v tem oziru drugače postopajo, kakor v drugih krajih in delih države. Obljubil je odpomoč, da se ljudska nevolja zopet poleže. V to svrho je za petek popoldne sklical posvet pristojnih činiteljev v finančnem ministrstvu.
Značajen učitelj. Nadučitelj Franc Cvetko, katerega so kot mizarskega pomočnika dali študirat njegovi sorodniki duhovniki, blati v zahvalo ob vsaki priliki našo duhovščino. Dokler je pričakoval dedščino, po stricu-duhovni-ku, je bil zmeren, štulil se je tu in tam v našo stranko, po smrti strica, ki je zapustil, svoje imetje dobrodelnim ustanovam, je — najbolj zagrizen liberalec. Učiteljstvo ljutomerskega okraja, ki je po, večini liberalno, obsoja njegovo politično »udejstvovanje«, ki. je bilo za časa vojske — jako nemško prijazno — kot gerent občine je dopisoval z ra-dinskim Zemljičem vred oblastem nemško, bil intimen prijatelj velikega nemškutarja Horvatha pri Kapeli, izogibal se je vsake narodne manifestacije samo, da se ne zameri — nemškim mogotcem. Heil, zdravo — pfujl
Kako gospodarijo demokratje v središkem mlinu. Iz Središča nam poročajo : Obče znano je, da je središka demokratska stranka kot sramežljiva mohamedanka pod pajčolanom gospodarske stranke šla v občinski volilni boj. Kako ti dični gospodarji gospodarijo sedaj v občini, evo vam gosp, urednik, samo mal primer: Huda suša muči nas kmete tudi pri mletvi bore malo pridelanega zrnja. Potočni mlini že dolgo stoje; v zadnjem času so obtičali tudi bližnji dravski in murski mlini na suhem. Daleč na okoli nam je bil občinski mlin prava rešitev. In čuj-te sedaj, kaj nam je povzročil človekoljubni nadzornik tega mlina, napredni odbornik Matjaž Veselko? Opustil je naročiti potrebno olje in kot mazilno olje naročil katran. Danes stoji tudi ta mlin. Žene in možje pa, ki štiri do pet ur hoda prihajajo k mlinu, jokajo in tarnajo, ker ni moke za kruh. Gospodje naprednjaki, v slabem gospodarstvu z občinskim premoženjem ste dosledni. Kak vihar bi nastal, če bi v Središču mlinaril kak zvezar? Gospod okr. glavar, pobrigajte se malo za naše občinsko gospodarstvo.
Pobegnilo je včeraj iz mariborske kaznilnice 5 kaznjencev. Pobeg se jim je začasno posrečil, ker so vzeli pot pod noge od dela v bližini kaznilnice. Begunci niso kaki nevarni elementi,
ampak so svojo kazen že večinoma do-sedeli, manjkalo je vsakemu le še po par mescev, potem pa bi bili itak izpuščeni na prosto.
Smrtno se je ponesrečil v Majš-pergu posestnik Franc Butolen pri nalaganju drv. Bil je pri priči mrtev. Zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.l
Automobilem prometna delniška družba v Ljubljani naznanja, da vpelje na progi Ljubljana—Celje s 1. novembrom t. 1. do nadaljnega zimski vozni red, ki se spremeni samo v toliko, da bo odhajal autobus popoldne iz Ljubljane eno uro poprej kakor sedaj, torej ob 2-30 uri in bo prihajal v Celje ob 5-40 popoldne.
Udeleženci kongresa celokupne policaj demokracije, ki se bo vršil dne 30.
t.	m. v Beogradu, dobijo prosto, oziroma znižano vožnjo. Ljubljansko tajništvo jedeesarskih »špispurgarjev* namreč poziva vse tiste, ki se kongresa nameravajo udeležiti, da sigurno pridejo v tajništvo po neke »listine.« Ko bo pa »Balkan« za to lumparijo izvedel, bo zopet kričal: »Korupcija, da si prekleta!« . . .
Radikal preganja Srbe?! Iz vojnič-kega sodnega okraja je bil premeščen sodni predstojnik Jakšič, radikal. Radi njegove premestitve je interveniral pri Pribičeviču dr. Laza Markovič, ki je prejel interesanten odgovor: »Na Vaše pismo o predmetu premestitve sodnega predstojnika v Vojniču, Jakšiča, mi je čast Vam odgovoriti, da se rešitev glede Jakšiča ne more predrugačiti, ker je Jakšič pod obtožbo radi preganjanja Srbov.« To je pač dokaj zanimiv odgovor. Radi ravnokar navedenega vzroka so bili doslej premeščeni le vedno Hrvati, a sedaj je prišla tudi vrsta na Srbe — radikale. Ker je g. Pribičevič že na poslu, naj isto kot v Vojniču uči-ni tudi v Topoli, kjer Srbin preganja Srbina. Saj smo krepki dovolj, da bomo prenesli tudi Pribičevičev luksus o preganjanju Srbov radikalov. (»Neveri« štev. 233.)
Ne smeš ... V Vojvodini se tis kajo naredbe v cirilici in v madžarščini. Kako se pač naj tolmači ta ravnokar omenjena pisava in jezik kot: Ako ne znaš cirilice, čitaj madžrščtno! Ako Bunjevec in Šokec ne znaš in ne maraš cirilice, pa se uči madžarščine. Ako se nočeš zadovoljiti s cirilico, pa pojdi med Madžare, a ne smeš pa biti Hrvat! (»Nevens št. 233.)
1,300.000:2. V prvi tretjini tekočega meseca je sprejela osiješka carinar-na preko 1,300.000 dinarjev za ocarinjeno uvozno blago. Za izvozno blago pa je sprejela 2 — v besedah: dva dinarja. Vsekakor bi radi izvedeli, kaj se v toliki meri izvaža iz Osijeka!
Požari in eksplozija. V zadnjem času se kar kupičijo v naši kraljevini požari, eksplozije in razne druge nesreče. Gozdovi na Slemenu nad Zagrebom so v plamenih. Požar slemen-skih gozdov podtikajo madžarskim agentom, da bi zbegali ljudstvo. V medvodski papirnici je nastal v noči od 24. na 25, t. m. požar. Raznim požarnim hrambam se ni posrečilo, da bi bile ogenj udušile. Pogorele so delavnice in je škode krog 1 milijon kron. V Beogradu ob Savi ležeči petrolejski državni rezervoarji so začeli goreti dne
23.	t. m. Ognja niso mogli omejiti, kaj še le pogasiti, ampak se je celo razširil na posavske vlačilce, ki že sedaj goreči ogrožajo most med Beogradom iz Zemunom. O povzročiteljih požara ni sledu, pač pa se zopet osumlja madžarske agente.
Smrt požrtvovalnega duhovnika. V občini Radatovič blizu Žumberka na Hrvatskem je nedavno izbruhnil požar, ki je uničil celo vas. Pri rešilnem delu je vztrajno sodeloval tudi grško-kaloli-ški župnik dr. Erdely. Pri tem je pa dobil take opekline, da so ga odpravili v bolnico nsmiljenih sester v Zagrebu. Na žalost je dr. Erdely težkim poškodbam podlegel. Truplo so odpeljali v Sid, kjer je bilo pokopana v rodbinski grobnici. Slava požrtvovalnemu duhovniku!
Bomba na belgrajskem vlaku. —
Pred par dnevi so v Srbiji slučajno še preprečili velikansko eksplozijo. Pred odhodom vlaka št. 111, ki je imel odpeljati iz Lapova pro-ti Beogradu, je o-pazil šef kurilnice v nekem vagonu dim. Ko je eden izmed prisotnih železničarjev stopil v vagon, da vidi, kaj pravzaprav gori, je našel napol zgoreto torbo. Lahko si predstavljamo preplašenost radovednežev, ko je železničar iz torbe
izvlekel francosko vojno bombo. Bombo so takoj poslali v Kragujevac. Analitičnim potom so konštatirali, da je bila bomba silno učinkujoča. Domneva se, da so ruski vojaki, ki so se poprej nahajali v do tičnem vagonu, up ali li torbo z namenom, da bo bomba eksplodirala v trenutku vlakovega odhoda.
Kako delujejo naše komisije. Po * razpustu naše mirovne delegacije v Parizu je ostala tamkaj edinole neka tzv. »prometna komisija« Ta komisija je sedaj končala svoje brezplodno delo. Člani te komisije so izrezovali iz fran-: coskih listov vse notice, ki so se nanašale na promet in jih pošiljali v Beograd. To je bilo vse trudapolno »delo«
I omenjene gospode. Ko je sekcija končno vendarle likvidirala, je ostal njen šef še nadalje v Parizu (radi mastne in dobre plače, op ur.). Kmalu nato se je govorilo in pisalo, da se v Madridu vrši neka prometna konferenca Gospod šef še je takoj podal v Madrid — seve brez potrebe in brezbelgrajskih inštruk-cij. Zdaj se ta gospod sprehaja po Ženevi, kjer rešuje baje v »Zvezi narodov« razna »prometna vprašanja« . . . Pa se pri vsem tem naj še čudimo, če vlada ne spravi v državni proračun za-željenega ravnotežja?
Razgled po svetu.
Kriza v avsfrijskem finančnem mi : nistrstvu. V zadnjem času so se na Dunaju širile vesti, da je prišlo done soglasja med novim finančnim minist-, rom dr. Giirtlerjem in njegovim so -trudnikom dr, Rosenbergom. Dr, Rosenberg je ozlovoljen radi stališča, ki so ga napram njemu zavzele politiöae stranke. Vsekakor pa se namerava dr, Rosenberg umakniti s sedanjega mesta.
Sestanek dr. Schoberja z dr. Benešem. V Času med 23. in 25. t. m. se bosta sestala zvezni kancler Nemške Avstrije dr, Schober in čehoslo -vaški ministrski predsednik dr, Be neš. Dunajska poročila sicer zatrjujejo, da se bosta raztovarjala samo o ureditvi gospodarskih in prometnih zadev med obema državama, nam se pa i močno dozdeva, da se bodo pogovori ! obeh državnikov sukali predvsem, okoli važnih načrtov čehoslovaškega zunanjega ministra.
Velika eksplozija v Rumuniji, Iz Bukarešte javljajo:	Utrdba Chitila ,
oddaljena pol ure od prestolnice, je zletela v zrak. Eksplodiralo je okoli 150 vagonov municije za težko artilerijo. Vzrok eksplozije je neznan. Vse rumunsko Časopisje komentira ta dogodek. Uvedli so strogo preiskavo. O-i sumljeni so agitatorji iz ‘Besarabije ,
1 kjer je proglašeno obsedno Stanje.
Dopisi.
Svečina. Pred leti je umrl tu pri nas gostilničar Menka,rt, ki je zapustil celo premoženje (več hiš in posestev) nemškemu Schulveneinu, Po prevratu je bil postavljen nadzornik čez posestva, ki je z dovoljenjem vlade v, Ljubljani prodal vsa ta posestva zavednim Slovencem., Predsednik nemškega Schulvereina, ki se večkrat mudi v Svečini, je kljub izvršeni «prodaji drugič prodal posestva nemškutarjem, med temi velikemu zagrizenemu peka Sraonigu. Ko so prvi kupci zahtevali, da se izvrši vpis v zemljiško knjigo, so vložili nemčurski kupci protest, ki je romal v Beograd, Od koder »i nobene rešitve. Kdo ovira rešitev? Kdo je kriv, da se ščitijo naši župniji tik ob meji in onemogočil je da bi zavedni Slovenci postali posestniki ob meji? Kakor povsod, kjer treba döbro stvar ovirati, ima tudi tukaj svoje prste vmes znani nemčurski poslanec Drofenik, ki ščiti nemškutarje in nasprotuje rešitvi spornega vpra Sanja, ker ne mara, da bi zavedni Slovenci, med temi je jeden Sokol iz Krškega, torej ne-klerikalec, postali lastniki slovenske zemlje ob meji 1 — Samostojna stranka, katera ima silovitega nemškutarja, Pascolo kot svojega agitatorja,, nam je pripomogla do pregleda, oziroma naznanila vina, do zvišanih pristojbin in plačil, ne privošči nam pa, da bi kot Slovenci bili posestniki ob meji. Heil Sepp Drofe-nigg!
Somišljeniki darujte za sklad Kt
minulo soboto napadla nepoznana ban da 19 potnikov, ki so romali po južni Srbiji, in jih oropala.; Med izropanimi potniki so bili seijaki in trgovci,, ki šo imeli seboj večje množine razniega blaga. Razven blaga so oropali! razbojniki potnikom še 15000 dinarjev v gotovini. Ugotovljeno jie, da ti razbojniki ne pripadajo me Medovičevi, ne BošJfOvJčevi bandi». ampak so čisto nov pojav. Gospod Lazič se bo menda zopet napotil v južno Srbijo, da bo po, skrbel malo bolj za javno varnost, kot ! je to uči nil na prvi inšpekciji južno-sr! »skih žandar meri j škili postaj.
„Balkan“ Ima imenitne sotrudni -ive! Pod zaglavjem „Sta zna Bog neka znaju i ljudi“ je „Balkan“ št. 276 j od dne 21. t. m. priobčil na čeu ti I strani kratek člančič, v katerem so I njegov sotrudnik zaganja v nekega madžarskega ciluta. Stvar sama na se i je brezpomembna. Naše zanimanje pa je vzbudil podpis pisca omenjenega članka; kaj mislite, kako še je možakar podpisal? „Stanko S. Čavič, u vojsei rezervni podnarednik, u gr«d-jrastvu na parnom grejanju ložač u Narodnoj Banci (v armadi podnared-nik, v civilu pa kurjač pri parni kurjavi Narodne banke). Megalomanija teh ljudi je že tako velika, da se celo v javnosti podpisujejo najpoprej z označbo vojaške šarže in na drugem me stu šele z navedbo civilnega poklica. Ker imamo v naši policiji tudi razne „svršene pravoslavne teologe“, bomo kmalu doživeli, da se bo v „Balkanu“ oglasil kak „Ilija Trandaiilovič, u vojsei prota Moravske 'divizije, a u aržavnoj službi sreski načelnik sreza palanačkog.“
Domače Mesti.
Dobro jo je pogodil. Od Sv. Fran-i čiška v Sav. dolini nam pišejo:	Do-
j bro jo je pogodii neki P. T. — piše se menda Peter Tlakar, gotovo pa je, da je socijaldemokrat p. t. (pieno titulo =» ves, kar ga je) — na političnem ' shodu okrajne KZ za gornjegrajski okraj dne 16. oktobra, na katerem sta nam pojasnila delovanje SLS, njen L program in razmerje do drugih strank naša dična poslanca dr,. Korošec in Pušenjak. Na poziv predsednika shoda, če hoče kdo besedo, se začne P, T. hudovati,, češ:	ljudstvo je dobro,
vse stranke so poštene., samo voditelji so hudobni. Nekateri trdijo celo, da je rekel: „Samo voditelji so falot je“. — Brezdvomno je, mislil P. T. na Antona Kristana in druge tiče Kristanove sorte, ki so ljudstvo pošteno potegnili za nos in ga še vlečejo. Odkritosrčnemu pristašu socialdemokracije se pa zborovale), prav lepo zahvalimo, da nam je tako jasno razodel splošno mnenje o njenih voditeljih. — Eden za vse —
Nekaj odgovora „(Taboru“ in „Ju-,tru:‘. Iz Vurberga, jV „Taboru“ in „Jutru“ z dne 19, t. m. je notica, da podpisani „tudi sicer uraduje nemški“ Na to odgovarja:	Na Vurbergu sem
že 17 let, a vedno sem uradoval slovenski, kar morajo dokazati uradne knjige in oblasti, katerim sem dopiso-
val. Ko je .ptujsko okrajno sodišče začelo pošiljati' samo nemške uradne t s-kovine za mesečne izkaze nezakonskih porodov in umrlih, sem jih odklonil in zahteval dvojezične. A ptujsko, sodišče me je naznanilo višjemu sodišču v Gradcu. .To višje sodišče mr je potom ordinarijata poslalo lepe nauke, da naj ne rušifn reda v državi, da se naj uklonim. Sprejel sem potem samo nem ške-tiskovine, a jih izpolnjeval vedno
Vpeljava dinarske veljavne pri po-fot»', (Uradno). Počenši s 1. novembrom ,1921 se morajo vršiti pri pošt) tudi vplačila in izplačila v čekovnem prometu v dinarski veljavi, Ker se vrši nakazniška služba žje od 1. septembra dalje v dinarski veljavi ter je dinarska veljava vpeljana tudi že v ostalih panogah službe, se vrše s 1. novembrom vsa vplačila in vsa izplačila, kot tudi vse računovodstvo izključno
le slovenski, kar bi lahko (potrdilo o-krajiio sodišče v Ptuju. In kajca. je moja narodna zavest, potrdijo lahko tudi rpoji dobri župijani. iZato v tem. oziru od „Tabora“ - ne sprejemam nobenih naukov in spominov. Mnogi naročniki „Tabora“ so bili prej, najbolj strupeni pristaši „jS.tajierca“. Zdaj so seveda samostojni ali demokrati., 0-blelca je druga, a mišljenje je isto. Glavna stvar teh ljudi je lopniti po farju in ga označili kot sovražnika države, „Tabor“ naj raje prime svoje pristaše in njih polovice v Ptuju, ki tako radi čebljajo po nemški. Dobrim Slovencem pa kličem: ;Z listi, ki so se z resnico skregali, proč iz naših hiš1 Kokeljl |žufpnik.
Diamantno poroko (60 let) sta obhajala dne 17, oktobra pri Sv. Urbanu nad Mariborom zakonca Sori, oba še čila in čvrsta. Istočasno se je vršila poroka sina Ivana Sori z gospodično Antonijo Matičič, Vrlima starčkoma želimo, da še dočakata železno poroko. Novoporočencema pa — obilo sreče!	?.
Izreden sad. Pri veleposestniku Ivanu Hlebič pri Sv, Križu nad Mariborom je koncem oktobra dozorel že drugi sad na figovem drevesu pri hiši. Drevo je staro okoli 50 let. To je izreden slučaj, da dozori dr.ugi Sigov sad na višini 590 m.
V Ljutomeru je umrl 20. t m. na-gioma učitelj g. Fran' Ceh, Star 49' let. Pokojni je bil dober učitelj in priden narodni delavec, posebno vi prejšnji dobi. Naj mu bo zemljica lahka!
Nov vozni reci južne železnice.
S 26. oktobrom t. 1- stopi v veljavo nov vozni red južne železnice. Imenovanega 'dne se vpelje med Dunajem in Mariborom glavni kolodvor tretji par potniških vlakov v zvezi na nočne potniške vlake med Mariborom in Lju bljano. Vsled tega se izpremeni vozhi red nočnih potniških vlakov sledeče: Odhod iz Dunaja ob 13. uri, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 22.20 , odhod iz Maribora ob 23.80, odhod iz Celja ob 1.26' odhod iz Zidanega mosta ob 2.14, prihod v Ljubljano ob 3.47, V obratni smeri: Odhod iz Ljubljane ob 23,52, odhod iz Zidanega -mosta ob 1.32, odhod iz Celja ob 2,11, prihod v' Maribor glavni kolodvor ob 4.03, odhod iz Maribora ob 5.16, prihod na Dunaj ob 14,54, Nočni potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob 22, uri 10 min., prihaja v Ljubljano ob 3,03 ter nočni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.55 in prihaja v Maribor ob 4.44, izostaneta s 26. oktobrom 1.1. Imenovanega dne izide nbv stenski vozni red, ki se ga lahko kupi na vsaki železniški postaji južne železnice.
le v dinarski veljavi.
Vič. gg. katehetom! „Nedeljska berila in evangeliji“., katerih so se posluževali gg. kateheti in učenci pri pouku v šoli, so že davno razprodani m ni te knjige nikjer več dobiti in je najbrž tako kmalu še ne bo. Kot nekako nadomestilo za to knjigo bo dobro služila lična knjižica v žepni obliki „Nedeljski e v a n-g e 1 i j i i n beril ä“, katere je svoj čas izdala Cirilova tiskarna za vojake. Te knjižice je še dobiti okoli 400 komadov v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru, komad po 4 K brez poštnine. Ker zdaj tudi Malih in .Velikih Zgodb ni dobiti, bo ta knjižica gg. katehetom oziroma učencem prav dobro služila.
Posebno lovsko snečo je imel minuli teden lovec Vinko Leskošek, ki je na lovišču veleposestnika Ivana Perko pri Sv. Križu nad Martborom us; reli L izvanredno velikega divjega kozi;», ki je tehtal 28 kg. Divji kozel je za naša lovišča zelo redka prikazen, a še redkejši lovski plen«
2e zopet na državne stroške po Šumadiji, Komaj so se vrnili iz srbs-skega izleta in beograjskih ministrskih pojedin slovenski samostojneži, že je zbral g, Milan Pribičevie tudi na, Hrvatskem 200 demokratskih podrepnikov v kmetskih košiljah, katere bo vodil na državne stroške po Šumadiji. kot medvede Z vednimi izleti in po -jedinami na državne stroške ne bomo reducirali državnega proračuna.
§4 volov je razmesaril med postajama Mitrovica in Ruma proti Bel-gradu dirjajoči brzovlak. Pastirji niso opazili vlaka, cestni prehod ni bil zaprt in v trenutku, ko je vlak pri -drvel, se je živina najbolj gnetla med tračnicami. Ko je vlak prispel y Beograd, je bila lokomotiva okrvavi jena celo do dimnika. Ves prednji del lo -komotive je bil pokrit z dlačjem, me -som in drobovino razmešane u c živi -ne. Pogled na to lokomotivo je bil u-prav geozen.
Kmetsko jezikoslovje. Krnet vpraša kmeta, kak razloček je med prej in sedaj. Ta mu odgovori: Razloček ni ravno velik; prej smo še mislili, da izvira izraz .„davek“ od besede „daviti“, zdaj smo pa prišli na to, da izhaja od besede „daviti“. Vse drugo je o-stalo pri starem.
Za Dij. JmMnjo v Celju je poslal g,. Anton Kociper, župnik na Ponikvi 385 K, ki jih je nabral nasvaitovščini Anice Mlaker iz Ponikve in Fr, Vengustom iz Vojnika, Srčna hvala!
■ Iz Maribora.
Deložirali so v domobranski vojašnici delavca Zalokarja. Ima veliko družino in male otroke. Bil je do pred-

Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros*
(30, nadaljevanje.)
Sreča se mu je smehljala, on pa le obstal neobčuten za njene 'darove. Časti in odlikovanja so se sipala na vojščaka, ki se ni brigal zanje, in Kaj Lucij Licinij je bil) morebiti bolj spoštovan in man» zaviidan ko marši-' kdo drug v prestolnem Rimu.
Zgodilo se je nekega dne, kratko pred Neronovo smrtjo, da je šel ge -neral Licinij na svojem potu iz foruma čez trg, kjer so bili naprodaj su-znji.
Nekdo ga potegne za roko.
Gargilian je bil, znani trgovec s sužnji. Nujno ga je prosil, naj si pogleda „sveže blago“, ki je pred kratkim dospelo iz Britanije.
To ime je koj vzbudilo Liclnijevo zanimanje. Stopil je za trgovcem in govoril par prijaznih besed, z nesrečnimi barbari v njihovem domačem jeziku.	;
Kar mu nehote obvisijo oči na lepem mladeniču, krepke, orjaške rasti. Postavljen je bil na vzvišenem mestu in od daleč je bila vidna njegova visoka postava nad množico. Številne
m napol zarasle rane in brazgotine so pokrivale njegovo telo. In kako tudi ne —. Saj bi ne bil med sužnji, na trgu naprodaj, da ni bil ranjen v bo-,u. Plemenitega rodu je bil, to mu je bilo videti in hudo težko mu je del njegov sramotni, poniževalni položaj.
Licinij je gledal njegov obraz, in njegove velike, sinjemodre oči — in neznano čuvstvo je zatrepetalo v prsih rimskega generala. Z nerazumlji-, vo silo ga je vleklo srce k ujetniku , obstal je pred njim in ga zamišljeno, pozorno opazoval.
Izkušenemu trgovcu ni ušlo ge -neralovo zanimanje za sužnja.
„Pravzaprav ga nisem mislil po -staviti semkaj na trg“, je zašepetal z važnim» skrivnostnim licem, „Ravnokar ga je hotel moj pomočnik odpeljati, ko zagledam tebe, preja,sni gospod, in rekel sem mu, naj počaka, ( — Ej, le poglej ga! Vitek, nilad, zdrav je! Cii in močen, močnejši ko katerikoli gladiator v amfiteatru!, To so ti-jz jekla, ti barbari, prav zares! In ta-le to pravkar prišel v Rim! Tu-le, poglej znamenje* na njegovih nogah,“
* Nanovo došlim sužnjem, ki še niso bili naprodaj, so naredili na nogo znamenje z apnom.
„Ampak poln ran je!“ je pripomnil Licinij in gledal mladeniča z očmi kupca, kar je trgovec sprav dobro opazil.
„Te-le rane ne pomenijo prav ničesar!“ ie vzkliknil Gargilian, „nič ko praske, ki so komaj kožo ranile!! Vrhnjega so že čisto zaceljene, Crez (eden dni bodo gladke, da jih boš komaj otipal! To ni ničesar nevarnega. Pogrešek v njegovi lepoti! Ti rečem! — Sicer bi najmanj 2000 sestercijev zahteval zanj!, Za take vrste ljudi je vsaka cena prenizka!“
„1000 sestercijev. ti dam zanj!“ je dejal Licinij mirno,
„Ni mogoče!“ je kriknil trgovec in prsti so mu zadrgetali pohlepne sko -posti. „Svoj, denar bi izgubil pri taki kupčiji, plemeniti gospod! — Kaj si hočeš! Tudi jaz moram živeti! Cezar bi dal dvakrat toliko zanj, da bi ga poslal v amfiteater v smrt pred leve. Le poglej njegove mišice! Najmanj 5 minut borbe s tigrom ali pa z levom bi vzdržal!“
Te besede niso ostale brez upliva na Lieinija. Nekaj časa' se Je Še pogajal s trgovcem, končno pa se je pobotal za i590 sestercijev in suženj je postal LiciiiAijeva last.
kratkim podjčasftnjik. Družina je stanovala v vojašnici. Ko so ga odslovili iz službe, so ga tudi vrgli na, cesto. Dne 21. oktobra zvečer okoli 6. ure je dal Zalokar zapeljati dva voza pohištva, ženo z jokajočimi otročiči pred stanovanjski urad, Slučajno se je i-štočasno vršila, seja stanovanjskega urada. Zalokarju se je takoj nakazalo stanovanje, ki je bilo slučajno prazno. Tako je ta uboga družina bila o-teta nemile usode,
Iz. službe; odpuščen je znani Papež, ki je bil preglednik stanovanjskega urada in s je zelo dobro razumel na razna „mazila“. V; družbi s svojim soirplnom Hofer jem je delal — kšefte v stanovanjskih zadevah. Ves Maribor odobrava, da je na stanovanj s kem uradu zlomljen koruptni Voglarjev sistem. Radovedni smo, kedaj bo znani Pust vrnil one 4 zlatnike, ki jih je dobil od neke stranke za „dobavo“ stanovanja.
Dijaški vestnik.
SDZ podružnica Celje je začela s svojim delom. Med šolskim letom bo poslovala vr Ljubljani, da pripravi vse potrebno za počitniško delovanje. Zato je razposlala vsem pododborom o-krožnico, naj nemudoma poročajo o članstvu ter dosedanjem delovanju. Odbor upa, da bodo prizadeti to kmalu storili. Posebno pozornost pa moramo posvetiti našemu Prekmurju, kjer še ni nikakih slovenskih knjižnic, Ker leži po naših knjižnicah, župniščih in podstrešjih obilo, knjig, ki ne služijo nikaki koristi, poziva odbor tem potom vse načelnikje pododborov, da gredo nemudoma na delo. Celjska podružnica SDZ mora ustanoviti v Prek murju vsaj eno. knjižnico do Novega leta* Odbor bo poskrbel, da pridejo zbirke teh knjig na pristojno mesto, kakor hitro bo kdo naznanil, da je zbral knjige. Zajedno poziva i odbor člane, da se v čim največjjem številu udeležijo občnega zbora SDZ, ki bo 30. t, m. v Ljubljani. Naznanite udeležbo, da se preskrbijo polovične vozovnice! (Vsa korespondenca se naj naslavlja na sedanjega tajnika 'podr, na naslov: Tratnik Vatroslav, stud. iui\, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana, Stopimo na pot povzdige našega naroda po načelih krščanstva! Bog živi!
Vestnik SKSZ. ~
Občni zbor izobraževalnih društev. -Opozarjamo vsa naša društva, da se bo v najkrajšem času vršil občni zbor KSZ za Štajersko, Zato je treba, da vsa društva, ki še letošnje leto niso imela občnega zbora, istega takoj skličejo. Izvolijo se naj na občnem zboru tudi delegati za zborovanje centrale v Mariboru,
Vprašalne pole.. Vsa izobraževalna društva, ki so prejela џ Maribora vprašalne pole, prosimo ponovno, da nam jih lepo izpolnjene vrnejo. Statistiko moramo imeti do občnega zbora. .Vsem izobraževalnim društvom kličemo: pogumno na delo, da damo svojemu ljudstvu krščansko narodno izobrazbo,.
In Eska je (dobil najljubeznjivej s šega in najdobrotljivejšega gospodarja v Rimu
Pa vrnimo se k Liciniju, ko stopa zamišljen gorindol med stebnčjem svoje obednicev hladnem večernem zraku,
Najtolažljivejša in najusmiljenejša naredba Božje Previdnosti je pač ta, da se človek rajši mudi pri minulih srečnih unah, ko pa pri minulih nesrečah. Bridkost, ki je minila, se od časa do časa sicer vrne v spomin, živa in bridka, toda vsak novi spomin nanjo je manj bridek, in končno -Te-damo nazaj, na naše minulo trpljento z mirnim zatajevanjem in krotko ponižnostjo, ki je prvi korak k vdanosti in dušnemu miru. Toda velika sreča se s tako nerazločljivo silo zveže z našim srcem, da ne časovna in ne krajevna oddaljenost ne more izbrisati spomina na preživele sladke ure. Jeza, bridkost, sovraštvo — vse to mi -ne, kakor sanje minejo — — sladki smehljaj pa, ki nam je ob njem zatrepetalo srce, ostane naš vsakdanji — solnčni žarek, rahli šepet ljubkih usten, ki nam je ugladil resnobno Čelo, se dan na dan prikrade nazaj v naše srce s Šepetanjem večernega vehiča* nežno in ljubko» kakör nekdaj*
. ,»	жњ&!^ж*<^^^А^^гам1еа!Шб$жазШ1аг»*~»аА*и.**тмм‘
MMMMWMMUMt*''-'HV'
Občinska sodišča za pobijanje draginje.
Vedno smo zastopali načelo, 'da je treba nekaj ukreniti zoper, draginjo in zoper izrastke, ki bi jih dovoljujejo brezvestni špekulanti na račun kon-zumentov in producentov,. in smo tud; še danes na tem stališču. Vsak korak, ki bi se v tem pogledu storil, bodemo z veseljem pozdravili in ga podpirali-Nebroj nanedb, ki so izšle v tem pogledu, od katerih se j'e večkrat druga drugi nasprotovala, nam dokazuje, da to vprašanje nikakor ni enostavno, da je temveč treba mirnega prevdarka tn treznega presojanja, kako priti v o-kom tem izrastkom.
Post tot disciimina rerum smo pri šli do uredbe o pobijanju draginja živi jonskih potrebščin in brezvestne špeklacije, k,i predvideva v par. 17 u-stanovitev občinskih sodišč za pooi-janje draginje, kakor tudi za preis ko-, vanje — presojanje kaznivih dejanj po tej uredbi:
Za kaziijiva dejanja se lahko naloži globe do 200.000 dinarjev, zaporne kazni pa do 5 let. V slučaju' neiz-tirijivosfi' se denarna kaz'en spremeni v zaporni» kazen in sicer velja za vsakih 50 dinarjev 1 dan zapora. Kdor bi torej bil obsojen v denarno kazen
200.000	dinarjev, bi se mu ta kazen spremenila v, slučaju neizterljivosti na 4000 dni, kar pomenja nad lo let.
Ker se daje Obenem denarna in zaporna 'kazen, in ker zaporna kazen sega lahko do 5 let, storilec lahko sedi celih 15 let!
Kdo pa so sodniki po tej’, naredbi ? Člen 17 določa:
Ta naredba jie bila razglašena v Službenih Novinah št, 150 dne 12. julija 1921, v Uradnem Listu pa 10. avgusta 1921 pod št. 253, naša Ust a v a pa v Službenih Növinah pod št, 142, izdanih dne 28, junija 1921, a v U-radnem listu dne 27. julija 1921 pod št. 233. Na prvi pogled se vidi, da je bila naredba razglašena 18 dni po Ustavi,
Člen 5 ustave sie glasi:
Osebna svoboda je zajamčena.
Nihče ne sme biti klican na odgovor, nitj bjjti potvorjen, niti mu ne sme drugače nihče odvzet’ svobode, razen v primerih, ki jih je določi;! zakon.	š
Člen 6.
b,Nikogar ne sme soditi nepristojno sodišče.“
Člen 8.
„Kazen se sme ustanoviti samo z zakonom in uporabiti edino na de janja, o katerih je zakon v naprej rekel, da se kaznujejo s to kaznijo.“
. Sedaj pa vprašamo:
Kako se more izdati uredba, ki tako krši ustavo?
Na ustavo so prisegli ministri, kako more potem izdati minister uredbo, s katero se kliče državljane pred sodišče, ki se z uredbo šele osnuje, pred sodišče, v katerem ne sede drž-sodniki, ampak možje, ki jih imenuje na to mesto vsakokratna politična moč strank, — možje, ki tudi niso položili prisege niti na ustavo, niti da bodo svoj poklic izvrševali vestno — nepristransko.
Ti sodniki sodijo o,dejanjih, kini- j so označena v zakonu kot kazniva, i ter izrekajo kazni, ki niso določene v ! z a k o n i h, ampak le v uredbi.
In ti sodniki so po uredbi upravi- i čeni naše državljane ugonobiti na premoženju in na osebni svobodi, saj ! lahko izrekajo denarne kazni do 200 i tisoč dinarjev, in zaporne kazni do pet 1 let, kar pomenja v slučaju neiztirlji-vosti 15 let zapora!
Policajdemokracija danes brezvestno tepta zakone ter se v svrho partizanstva , zateka to izjemnim odredbam. Socijalnji napredek ji je deveta briga in vse, kar izhaja iz policaj demokrat ste socialne politike, je samo krinka socijalnih Škandalov, ki se v enomer povzročajo, Socijalni čut se ubija in tisti, ki ga niso nikdar i-
meli in kj sedijo sedaj na visokih centralističnih mestih, mečejo iz osebne in strankarske ambieSjje med svet razne uredbe, ki naj bi bile socijalne-ga pomena-. Ustavo so nam dali, da si utrdijo svoje pozicije, pogazili so jo že neštetokrat in tako se tudi sedaj ne brigajo zato, če se ujema z raznimi u-redbami ali ne, Bankokrati in špekulanti imajo vso oblast v svojih rokah, od tod draginja in da bi ste ljudstvo samo med seboj grizlo, so mu dali občinska „sodišča“! Ge je pri teh sodišči h pravna podlaga, če so ljudje, ki imajo dovolj etičnega naziranja. vse-siranskega razumevanja ali ne, to jim je deveta briga, Občinsko in javno sodišče za razne izkoriščevalce fcj, bilo potrebno, imeti bi pa moralo vso moč in sposobnost, da v vsakem slučaju z vso objektivnostjo presodi vse okolno-sti z gospodarskega in, sooijalno-mo-raliiega vidika in da s (pomočjo redne sodnije zasleduje (tudi vse izkoriščevalce v velikem štilu. Takega sodišča pa ne bo ustanovil bankokrat in advokat kot minister za socij'alno 1 politiko, temveč parlament iz celega naroda, ki bi imel toliko močt, da začne pobijati vzroke draginje in korupcije tudi na visokih mestih.
Širite katoliške liste!
ZA JESEN Ш ZiNOt f
si krijte Vašo potrebo v usnju, podplatih in čevljarskih potrebščinah, kakor klince, klej, dreto, smolo, žreblje ušesca (rinkice), trake, čistila za :	čevlje, krtače i. t. d.	:
: v trgovini usnja M. 0ŠLAG :
v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Cene solidne	Postrežba točna!
*
I
Z
*>
i Polisa gostilna i
z vsem inventarjem v prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe pod šifro: «Savina37» na upravo «Straže». 2—2 589
-S*
% 10 +“ ГО
t ”
Boljša sobarica P2L
vešča v serviranju in pospravljanju se sprejme pod sprejemljivimi pogoji in proti povrnitvi potnih stroškov. Ponudbe na Mary Gatti, Veliki Bečkerek, Sokolski trg 15.	2—2 59I
Ptuju seprod4’
favorit«* i*Iav» ict.	kM ^
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dne 15. oktobra otvoril
čevljarsko delavnica
Hiša у гшју 3 nadstr.,
vodovod, plinova luč, velik vrt, ob kolodvori. Cena 1,20otooo K. Upravitelj prof. dr. Kotnik, Ljutomerska cesta 20, Ptuj. 590
Električno luč
z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je I 6500, din Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.7—536 !
Krasna stanovanja
V Mariboru v najlepšem okraju mestnega parka se koncem leta 1922 odda šest krasnih s 3 do 6 sobami, moderna stavba. — Stanovanja se po želji najemnika opremijo in razdelijo. Dodeljenje se vrši glasom stanovanjske naredbe brez ozira na stanovanjski urad. Interesenti naj blagovolijo vprašati s priloženo znamko za odgovor pod «Stanovanje 1922» na upravo tega lista.	598
«Maribor, Slovenska ulica št. 10
ter bodem Sprejemal in po najboljšem okusu izdeloval po meri in naročilu vse vrste čevljev in popravila. Imel bom vedno v zalogi izgotovljene čevlje.
Cene zmerne!	Točna postrežba!
Za obilen obisk se priporoča
Rudolf Monjac.
Jajca iz hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K. —
Ekspertno društvo.
Matheis, Suppanz & to.
Cvetlična, ulica štev. 18.
L (VARNA
ZVONOVI IN KOVINE
POPREJ DENZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
CERKVENI SVETILNIKI,
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, piph' za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnlca za brizgalne itd.
Inž. I. & H. BUM.
fazane, jerebice i. t. d. kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. 2-8	593
Kino aparat!
popolnoma kompletni se proda za ceno K 10.000 K. Ogleda se pri oglasnem zavodu I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. 15 2—3	588
Samo'"41"1“
'še plačujem
srebrne krone po 10 K srebrne 2 krone . 20 K
petkronske
50 K
Kupim vsako množino.
Avgust Wapper,
zlatar v Marlbora, Stolna ulica KDomsassa).
1-4
MEDIC,
RAKOVC &
d. z 0. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Uerafel, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
(iosposki ul-
PODRUŽNICA MARIBOR.
Šolska utica
Razširjajte „Stražo"!
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
MERAKL
Ci Lak za pode. — Emajlni lak.
6-65S
Linolem lak za pode.
noline.
Bru-
Certiki se začasno ne razpošiljajo.

Zadi užita gospodarska banka a
== Podružnica v Mariboru. --=
Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka. Central«: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Somber, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopćo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilijatijami čez K 50,000.000—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 2 581