PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, nedelja, 15. julija 1945 ■ Lelo I. slev. 54
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon sL 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
vračajo.
Enotni, neomajni
Donee je v Djubijami U kongres Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ta zgodovinski kongres bo fosUU vodnik na poti krvi in žrtev Potne osvobodilne borbe, hi jo je "o« narod skupno z ostalimi narodi Jugoslavije in z velikimi zavezniki zmagovito zaključil. Do sedaj srno postavljali osnove. 8 krvjo najboljših sinov in hčera našega ljudstva smo v borbi zabetonirali tomelje novega doma, doma svobode, napredka in blagostanja. --
Bdi narod je bil pred' štirimi leti Postavljen pred najtežjo preizku-***> v svoji zgodovini. Razkosan n>ed tri države, ponižan in izročen rut milost m nemilost fašističnim °kupatorjem, je stal pred odločil-r*m vprašanjem' biti ah ne biti. Osvobodilna fronta, ki je dvignila ^»avo upoia takrat, ko so bile '•e stare stranke v razvalinah, je naP*sala na spoj borbeni prapor pr°u tisto, kar je ves narod v svo-™ Stlobinah pravilno čutil, Uda-smo! Ta odločitev je bila usod-^ ta globoko izpremombo poRtič-neiia značaja našega naroda, Osvobodilna borba je prekalila tn°čaj slovenskega človeka. V na-1y^,*o-oevobodiIni borbi so boroi, J*10 'i» možje, fantje in. dekleta ? ljudstva pokazali nesluteno po-""^vovalvost, iniciativnost, disaipli-JJ® *er možato preziranje smrti.
<t°adni ljudje *o postajali junaki 0 sove.iti, da je naša borba pra-Vsa, kar je bilo kleno »n ‘travo, se je zbralo okoli Osvobo-franitg, katere jedro je tvo-Komunistična partija Sloveni-■ Tse, kar je bilo šibko in mo-
idlno
'neutrjeno, kar ni verovalo v
eve&g sile našega Ijud-*tVa> ki sta jih preplašili moč in okupatorjev, so se satni ^sniti ob strani. Nekaj časa so
sredi med obema frontama, hoj jg posegel t> življenje slo-Takega naroda pregloboko *n pre-°ko, da bi lahko kdo ostal ob ****•• Prej ali »lej so se tudi oni odločiti. Odločali so se. O-''kbodil-na fronta je postala široko '*eh<*rodno gibanj*, postala fa na-^ «am, Izven nje so ostali le fes Na isti osnovi, kot je raslo ***panje v Osvobodilno fronto, vo-^Joljioo vstaje, je ginilo tudi zaupanje v stare voditelje in begunsko londonsko vlado, ki je oznanjala tkanje in povratek vsega starega. Toda osvobodilna borba, v Icate-ul* *° stakHi vsi uarodi Jngosla-t ni imela za oiij le osvoboditve na^''</a <K>emlia- Borba je bila . ® in težka. V njej so narodi bo-no izkušnjah. Izkušnje so naučile, da brez jekleno enot-*», brez združitve vseh narodov ^9°*tovi;e ne bi bilo zmag, no bi *o svobode. Izkušnjo iz stare Ju-so jih naučile, da tudi hoda sama ne more biti korist-*n trajna če ljud«t\x>, ki jo za toliko trpelo im žrtvovalo, ne rttosarne oblasti. Borba za oevobo-narodov Jugoslavije bi bila jalova, ako je ne bi zmijala neukrotljiva volja do r.yarttx>e novega, pravičnejšega
r*da
Po
in želja po preureditvi države ^ u°lji ljudstva. Ker fe vse to *ričamje in te izkušnje Osvobo-fronta ljudstvu še utrjevala Poglabljala, smo zmagah. Zato no razvalinah stare, od meh zasovražtme, gnile Jugo-L***#8 dvignila naša dežela tako ,n °k°> da je ne spoštujejo le njeni temveč da jo cenijo vsi no-
na svetu.
nos v Slovenskem Primorju ^ Trstu ima Osvobodilna fronta |!Pn»v poseben pomen. Težko fa-Mtienjsbvo, ki smo ga pre-dolga desetletja, nas je na-z mringo do tujih Osmjal-^ *n nengamo željo po svobodi. t^ha v okviru. Osvobodilne fron-. #» za nas pomenila borbo proti ^Jt^abruvnu fašističnemu jarmu t ^oj za združitev s svojimi brati *!<>v«niji in Jugoslaviji. Vedeli <*<» nasn podaja Osvobodilna *** v	temeljne	toč-
«loiP°WOV*'a	vsah	delov
«<*i»M> piiliko, da se po ^	*	letih zopet združimo s svo-
IfurL.fjTut*' Ta zavest primorskega <Wa je dala Osvobodilni fronti tako enotnost in tak polet, Ne,— n*l,a ni bilo v nobeni drugi pokrajini. Moč Osvobo-pr.r,/a gibanja na Primorskem je ^"»nt/o tudi italijanski del pre Ustvarila je nerazdrui-dveh narodov, med kate-^ ie fašistični režim hotel na-N *** n4fPr'tni°stljH' prepad. Da to ni uspelo, je najlepši dokaz h,J* skupna borba Slovencev in Hp ,n"ov na Primorskem in v Tr-obrambi demokratičnih
^l>* kongres Osvobodilne fronte h^uskega naroda je mejnik no v '■>' ni poti. z njega se bomo ki .tmo ga uspešno
OB KONGRESU OSVOBODILNE FRONTE
Program našega narodno* osvobodilnega pokreta
Načelni članek člana Narodne vlade Slovenije in pobornSka pokreta Toneta Fajfarja ob priliki ljubljanskega kongresa
V Ljubljani j€ danes kongres oaee Osvobodilne fronte. »Slovenski proročevalec* je objavil aa uvod k temu velikemu dogodku programski članek ministra gozdarstva in velikega pobornika našega narodno osvobodilnega gibanja Toneta Fajfarja, ki ga podajamo v naslednjem:
Osvobodilna fronta si ni takoj z ustanovitvijo postavila podrobnega programa. Na ustanovnem sestanku 27. aprile 1M1. smo že jasno videli, da je potreben odpor vsega naroda proti smrtnim sovražnikom, ki so si razkosali v plen nažo domovino. Tedaj smo ie predvidevali, da bo moralo priti tudi do oboroženega odpora.
Z dnem, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, so stopile bodoče naloge pred nas v prijemljivejsi ob. liki. Dobili smo zaveznika, v čigar nepremagljivost smo trdno verovali, dobili smo tudi zaveznika, v če-
renjakem. Očitno je bilo, da moremo vse delo usmeriti z vidika oborožene borbe, ki ndj se razvije v vsenarodno osvobodilno vojno.
V pomladanskih in poletnih mesecih 1941. se je množična baza Osvobodilne fronte razširila daleč preko ustanovnih skupin. Množice mesta in podeželja so se začele zgrinjati okrog novega narodnega borbenega vodstva, obenem pa so začele pristopati v Osvobodilno fronto številne organizirane skupine, iz katerih »e je okrog Izvršnega odbora izoblikoval Vrhovni plenum Osvobodilne fronte.
Sporedno z razvojem osvobodilnega gibanja se je oblikoval tudi njegov program, ki je dobil končno napisano obliko v tako imenovanih »Temeljnih točkah Osvobodilne fronte slovenskega naroda*. Ta program se je izoblikoval na dveh sejah Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte meseca oktobra in decembra 1*41. «Temeljne točke*, ki so dale smer vsemu nadaljnjemu
gar zvestobo smo neomajno zaupali. Med tem eo se pri nas oblikova- j razvoju osvobodilnega gibanja, le že prve partizanske čete na Go- j glase:
Temeljne točke
«1. Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
2. Ta akcija .predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev,
3. Stoječ na stališču naravne in usodne povezanosti južno-slovan-akifa narodov, Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkra-tu stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
4. Z osvobodilno akcijo in aktivi-zacijo slovenskih množic preobliku. je Osvobodilna fronta slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov Uk aktivnega slovenstva.
6. Vse skupine, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti, so se zavezale, da bodo lojalno v medsebojnih odnosih.
6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta kot cedota.
7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvoboditna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, kd presegajo okvir narodne osvoboditve, »e bodo reševala na dosledni ljudski demokratični način.
8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi 0 notranji ureditvi adru^ne Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. Osvobodilna fronta bo te elementarne pravice slovenskega naroda uveljavila In branila z vsemi sredstvi.
9. Narodna vojska na slovenskem
zemlju ljubljanske pokrajine je bilo potrebno tudi zato, ker je bilo tu mogoče izrabiti do takrat še sorazmerno neučinkovit pritisk okupatorja. Ta čas je bilo treba izrabiti v temeljitih pripravah in vzgoji osnovnega vojaškega kadra. Izvršni odbor je torej v celoti prodiri a svojim stališčem o potrebi neizprosne oborožene akcije, kar je bilo važno zlasti zaradi dejstva, da predstavlja oborožena akcija izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, kakor pravi 2. temeljna točka.
Federativna ura-ditev države
Drugo vprašanje, na katero je bilo treba uacelno odgovoriti, je bilo razmerje do Jugoslavije. V tem pogledu sta se tiste čase pojavljali dve »krajni struji, prva — samosloven-
ska — ja zaradi slabih izkušenj iz dobe stara Jugoslavije stala celo v sovražnem razmerju do povezanosti z ostalimi južnoslovanskimi narodi, druga — jugoslovanska — pa je še vedno zastopata, načelo troedinega jugoslovanskegpa naroda, torej načelo, pod katerim se je ves čas stare Jugoslavije skrival protina-rodni velesrbski imperializem. Vodstvo osvobodilnega gibanja se je v tem vprašanju postavilo ca edino pravo stališče. Izhajajoč iz pravice slehernega naroda, — torej tudi slovenskega, — do samoodločbe, se zavedamo naravne in usodne skupnosti južnoslovanskih narodov. Ne priznavamo razkosanja Jugoslavije; borili se bomo za njeno obnovitev, seveda ne v stari protiljudski obliki; da dosežemo vstajenje nove Ju-gosdavije, bomo z vsemi silami delali za slogo in enotnost njenih narodov. Iz teh smernic izhaja tudi načelo federativne državne ureditve, ki je bilo dve leti pozneje slovesno razglašeno na drugem zasedanju Protifašističnega sveta narodnega osvobojenja Jugoslavije v Jajcu. Toda vodstvo Osvobodilne fronte se oh odločitvi za obnovitev južnoslovanske državne skupnosti zaveda tudi, da je naša prihodnost nujno navezana na usodo vseh slovanskih narodov. Zato bomo stremeli k povezanosti z vsemt slovanskimi narodi pod vodstvom velikega ruskega naroda. Do tega spoznanja nas zd privedio megleno vseslovansko zanesenjaštvo, ampak zgodovinska stvarnost. Začenjal »e je odločilni boj med germanstvom in slovanstvom. Nesloga slovanskih narodov se je nad njimi samimi težko maščevala. Nositeljica nekdanjega pan-etavizma je bila nazadnjaška imperialistična carska Rusija; danes je napredna in demokratska Sovjetska zveza najsilnejši borec proti imperializmu ter zaščitni ca. vseh malih, posebno slovanskih naijio.?. Obstoj vseh slovanskih narodwT'je poslej odvisen od medsebojne tesne povezanosti, kateri naj stoji na čelu veliki ruski narod.
Lik aktivnega slovenstva
Ugotovitev 4. točke .programa Izhaja iz dejstva, da doživlja slovenski značaj v osvobodilni borbi veliko spremembo. Globoko v narodni duši počivajoče ta tleče sile stopajo danes na plan. Ljudstvo se otresa v teku stoletij nasilno privzgojene hlapčevske miselnosti, trga se iz mlačne prilagodljivosti. Ustvarja se nov lik aktivnega slovenstva, slovenski nerod postaja borben, ne-odjenljlv v obrambi narodnih in človeških pravic. V miselnosti in čustvovanju ljudskih množic se dogaja velika sprememba. Slovenski narod prihaja v tej osvobodilni borbi do tistih lastnosti, ki ga bodo
ozemlju rase iz slovenskih narodno- | trajno usposobile za zdrav, ziv, no-
**ni,
Pa
a ki je bi/ le prvi del ve-
moramo
* fato bodo delegati ir n<* kongr* su ° V9likih	ki
’J*n,Y)c.ra ” okvirju tega načrta slo-ki *,nanarod izpolniti. Kakor je bi-•ta*^ "od fošitmiom posledica kiltn ' ‘o žrtev ve'ga ljudstva, b0 °ra tl«W k nalogam, ki nam "** 'uxr^^rtal kongres, prfitojiiti ^ *dr, i ’ 9710ten neomajen in tes-9,1 « svoji OF,
osvobodilnih partizanskih čet in narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci*.
Temeljne točke so dale nedvoumen odgovor na vsa vpraSanja, ki *o že tiste čase vnemirjala slovensko, posebno meščansko javnost. Temeljne točka *o bile tudi preizkusni kamen za vsakogar, ki se je pridružil osvobodilnemu gibanju,
]>ogosto s kakimi postranskimi nameni, aži je upal, da bo mogel gibanje Izrabiti za okrepitev kakega lastnega položaja. Pristanek na te. meljne točke je bil poslej tudi edini pogoj posamezniku aJi skupini za vstop v vrste Osvobodilne fronte.
Oboroženi
odper
Najtežje vprašanje, ki je prvo leto vznemirjalo našo javnost, je bila odločitev o oboroženem odporu. Vzrok omahovanja v tej stvari je bilo predvsem nezaupanje do slovenske ljudske sile, pa tudi vkoreninjenl oportunizem in iz njega izvirajoča hlapčevska miselnost. Končno so mnogi uvldevali nujnost oborožene akcije, toda le na ozemlju, zasedenem po Nemcih, dočim naj bi bila ljubljanska pokrajina mirno zatočišče številnih beguncev. Vodstvo Osvobodilne fronte Je od vsega počet k a zastopalo načelo takojšnje o-borožene akcije, ki naj se razvije po | vsem slovenskem ozemlju. Zaveda-I Ir. se je, da je edino vojačka oblika odpora^ uspešna, ker je najboljša obramba pred nasiljem uporaba sile. Pri tem je lmolo vodstvo pred očmi tudi edini način, da pride slovenski narod do organizirane vojake sile, ki bo v odločilnih trenutkih lahko zagotovita osvoboditev vsega narodnega osami ja. IMcušuja is I. 1918, ko smo zaradi pomanjkanj« lastne vojaške sile in oklevanja vodilnih narodnih člnlteljev izgubili tretjino narodnega ozemlja, je bila dovolj draga in poučna. Organiziranje vojaških edioio na o-
čan razvoj. V nekem pogledu po-
6, in 6. točka programa sta vsebinsko med seboj povezani. Pomisleki proti možatosti medsebojne lojalnosti so se pojavili zlasti pri ljudeh, ki so koreninlli v stari zamočvirjeni strankarski miselnosti. Predstavljali so zvezo raznih skupin v Osvobodilni fronti kot koalicijo starega kova, kjer si vsakdo liže predvsem testnih strankarskih koristi na račun drugih zaveznikov. Največjo bojazen je zbujata dinamična sila delavstva z avantgardo Komunistično partijo, čeS, da bo ta ob ugodnem času pometla vse svoje zaveznike. Na drugi strani pa so ti ljudje od vsega počeika nameravali iskati v Osvobodilni fronti predvsem okrepitve lastnega polo-
stajamo Slovenci sele v današnjih žaja na račun drugih, ki eo prišli v
dneh narod. Prej smo imeli predvsem samo kulturne lastnosti naroda, danes si ustvarjamo politične lastnost. Nerod hlapcev postaja narod junakov, narod svobodnih ljudi.
gibanje z namenom, podrediti vtise skupinske ali osebne koristi »kupnemu cilju. (Tak primer je nastal z nacionalistično skupino »Stara in nova pravda*, ki Je bila nato zaradi tega In mlhajlovičevske »mori iz
OsvobodHoe fronte >«klju90nSi), Kato Ja bilo potrebno, da so se vse skupine zavezale k medsebojni lojalnosti in to stališče prinale kot pogoj sodelovanja v gibanju. S tega stališča izhaja tudi programska točka, da prevzame po osvoboditvi oblast v Sloveniji Osvobodilna fronta kot celota. To načelo je povsem naravno in v skladu z značajem Osvobcallne fronte kot vsenarodnega gibanja, treba pa ga je bilo poudariti zaradi tega, ker so že takrat nasprotniki osvobodilnega gibanja skušali razdirati notranjo enotnost z napo ved bami, da potrebupe Komunistična partija svoje zaveznike samo zato da se z njihovo pomočjo prikoplje do oblasti, potem pa pomete vse, kar ne bo komunističnega. Ves nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja je dokazal, da so bila taka sumničenja neoenovana in preračunana zgolj na razbijanje enotnosti osvobodilnega gibanja.
Dosledna ljudska demokracije
Na »tališču uvedbe dosledne ljudske demokracije, o kateri govori 7. točka, — so stale osnovne sile Osvobodilne fronte že od vsega početka in se zanjo borile se v dobi stare Jugoslavije. Prava demokracija ni bila mogoča v dobi, ko so sedele na oblasti protiljudske meščanske sita. Kljub nekaterim navideznim demokratičnim ustanovam (parlamentarizem, volitve itd.) je bilo ljudstvu onemogočeno neposredno sodelovanje pri oblasti. Ko so na Slovenskem prevzele vodstvo naroda na-meetu meščanskih proteljudekih plasti ljudske sita, je nastopila doba za uvedbo prave ljudske demokracije, namreč takega družbenopolitičnega načina, ki zagotavlja neposredno udeležbo ž,irokih ljudskih množic v vseh organih in ustanovah javnega in državnega življenj Ja. To uačolo »s je v teku osvobodilne borbe dosledno izvajalo. Reševanju na dosledni ljudski demokratični način se prepuščajo tudi vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve. Tiste čase je bil namreč zelo razširjen pojav, da je vse hotelo delati načrte in ustave, razčiščevati Je hotelo stališča o spremembah družbenega reda, o go. spodarskih smernicah, o narodnih mejah itd., pri tem pa se izogniti reševanju neposrednih borbenih nalog. Sedma točka programa je tudi tej bolezni napravita temeljit konec. Prvo pe narodno-osvobodi 1-na borba — vse ostalo, kar ta okvir presega, pa bo reševalo slovensko ljudstvo o pravem času na ljudski demokratični način. Tega načeta se je Osvobodilna fronta vseskozi sve. sto držala In brez množice k odločanju o VBeh javnih vprašanjih.
Suverene pravice
slovenskega naroda
V 8. točki programa je postavilo vodstvo Osvobodilne fronte načelo o suverenih pravicah slovenskega naroda, po katerih bo narod po o-svobodltvi samostojno odločal o notranji ureditvi združene Slovenije, kakor tudi o svojem zunanjem
razmerju. To načeto Je v skladu z Izjavami ChurahSte, Roosevelta ta Stalina, poudarjenimi v tako imenovani atlantski listini. Uveljavljenje tega načeta Je bilo postavljeno med vojne cilje velikih zavezniških držav. Slovenski narod nikdar doslej te svoje temeljne narodne pravice ni Bicogel uveljaviti, toda z osvobodilno borbo j« prišel1 čas, ko bomo mogli v polni meči doseči tudi osnovno narodno pravico. To pravico bo Osvobodilna fronta uveljavila in hranila z vsemi sredstvi. O lastni usodi hočemo Slovenci samostojno ta svobodno odločati, napačno pa bi hiio iz tega sklepali, kar so izrabljali nekateri proti našemu gibanju, da se hočemo Slovenci iztr-
gati Iz tiste zveze, ki je za nas kot južne Slovane nujna in življenjsko važna, namreč povezanosti z južnoslovanskimi narodi Stališče de tega vprašanja je jasno povedano v S. točki. Toda tudi v državno zvezo z ostalimi južnoslovanskimi narodi gremo Slovenci po lastni svobodni odločitvi kot enakopraven suveren narod ta kot nosilci lastne državnosti. Svobodna udeležba južnoslovanskih narodov pri ustvarjanju nove jugoslovanske državne skupnosti je temeljini pogoj za uspešen razvoj nove Jugoslavije. Borba za dosego spoštovanja slovenske narodne samoodločbe torej ne nasprotuje zamisli jugoslovanske države, ampak ji daje trdne temelje.
Kongres Enotne narodnoosvobodilne fronte Jugoslavije
Ljubljana, 14. »Ljudska pravica* poroča:
Dne 5. julija sc je vršil v Beogradu brez vsakega šuma politični dogodek, ki ga morerro smatrati kot politični datum novega, živega političnega gibanja v naši deželi.
Izvršni odbor narodno osvobodilne fronte Srbije se je lotil iniciative, da se obrne na izvršne odbore front vseh ostalih federalnih dežel s predlogom, da se najhitrejšem času izvrši kongres enotne narodne o-svobcdllire fronte za vso Jugoslavijo, kjer sc bodo izdelali načrti in določile smernice fronte za nastopajoče obdobje, da bi se podrobneje določila notranja organizacija fronte in izvolilo vodstvo te močne, vodilne splošne politične organizacije za vso Jugbslavljo.
Med osvobodilno vojno, to je v prvem obdobju, je bil vrhovni štab edino vodstvo gibanja, tako da ni bil samo vojaško, temveč tudi politično vodstvo. V poznejšem obdobju je prevzel vlogo splošnega političnega vodstva AVNOJ, kater -ga lzvršlnl odbor, izbran v Blhaču, Je deloval skupno z vrhovnim štabom v vseh važnih državnih in političnih vprašanjih. Toda ko Je AVNOJ v svojem drugem zairedanju v Jajcu tzpremenil svoj anačaj in se spremenil is splošno političnega telesa v vrhovno zakonodajno telo, je po-
stal najvišji organ državne oblasti v Jugoslaviji. Narodno osvobodilno gibanje jo ostalo formalno brez osrednjega, vodilnega telesa.
V zveznih deželah Je bilo drugače, Tam so se ob priliki formiranja deželnih zakonodajnih teles osnovala tudi zasebna deželna frontov-ska vodstva ta je bita tako izvršena jasna oddolitev splošne politične organizacije od vodilnih organov narodne oblasti. To Je dalo novega poleta osvobodilnemu gibanju, ki Je preko lokalnih organizacij pognalo globoke borenlne tudi v najbolj zakotne kraje. Medtem pa, če tudi so deželne fronte razvijale veliko aktivnost, Je postajalo v zadnjem času vendar- občutno, da pričenja slabo vplivati na njihovo vsa. bino ta na oblike njihove delavnosti pomanjkanje povezanosti, ki bi »e megla doseči samo s pomočjo skupnega, splošnega vodstva.
V isti meri se je tudi začelo z novimi potrebami današnjega časa postavljati vprašanje prllagojeva-nja fronte novim nalogam v organizacijskem pogledu In določitev platforme in programa, okrog katerega bi se mogle v okviru fronte na široko »brati vse protifašiste demokratične sile dežele.
Sedaj pa so pristopili k ostva-rltvi te nenavadno važne naloge. Narodno osvobodilno gibanje je zmagoslavno zaključilo narodno
vojno, ki je trajala nekaj let, sledeč brez oklevanja in brez kompromisa trdni liniji odločne borbe proti fašizmu ta njegovem domačim reakcionarnim fašističnim ta protf&ihfltičnlm pomagačem. Današnja nova, demokratična m federativna Jugoslavija je njeno veličastno delo. Danes, ko je to stvarnost in ko smo stopili v obdobje izgradnje, je prva in največja dolžnost vsakega resničnega rodoljuba in vsakega pravega demokrata, da se to delo, da se velike demokratične pridobitve očuvajo ln razvijajo.
Očuvati ta razviti pridobitve narodne borbe, ki je stala toliko žrtev, to je danes osnovna misel vsakogar, ki v tej deželi diha svobodni zrak ln ki ne želi, da bi se morje ljudske krvi spremenilo v močvirje, v katerem bi se razrasle korenine politične in družbene reakcije.
Kongres fronte, ki je pred na-j mi, bo veličastna in prvorazredna manifestacija enotnosti vseh demokratičnih sil nas'ih narodov, ki bodo, zbrani okrog »notne platforme in načrta ln oktrog enega »kupnega vodstva, Imali potrebno moč, da usmerijo celokupno življenje nase državne enote naprej, da povedejo naše narode ta našo družbo s čvrsto roko k popolni prosve-titvi ta napredku.
Naša narodna vojska
Zadnja točka programa je poeve- so povzročili, da »o se na Stoven-čene oboroženi sili Osvobodilne skem izdajalski oboroženi oddelki
fronte, naši narodni vojski. Ko je razpedta jugoslovanska kraljevska vojska, okužena s protiljudskim duhom in peto kolono, je bilo očitno, dla je tret«, našo novo oboroženo rilo postaviti na popolnoma nove temelje. Naša nova vojska je začela rasti iz ljudstva samega, njeni temelji in duh so bili ljudski, demokratični. Nova vojska naj zraste lz same osvobodilne borbe. Edino taka vojska lahko postane braniteljica narodnih pravic in osvoboditeljica vsega slovenskega ozemlja.
V poletju in jeseni 1941. so se začeli raznašati glasovi o oddelkih kr. jugoslovanske vojeke, ki da se bori v Srbiji pod vodstvom polkovnika Mihajloviča. Nekateri aktivni oficirji in nacionalistično usmerjeni krogi so se takoj ogrevali za ustanovitev podobnih oddelkov kr. jugoslovanske vojske v Sloveniji. Poslali so svoje zastopnike (polkovnika Avčiča ta majorja Novaka) k Mihailoviču, ki jim je izročil pooblastilo za akcijo v Sloveniji, polkovnika Avsiča pa imenoval za komandanta Slovenije. Toda polkovnik Avhič se je že pred tem s skupino še več drugih oficirjev povezal z Osvobodilno fronto ta priznal kot edino narodno vojsko na slovenskem ozemlju novo nastajajoče partizanske čete. Major Novak, ki je nadomestil Avšiča po njegovi odstavitvi s poveljniškega mesta, se je nato povezal % velesrbsko usmerjenimi ljudmi ter začel pripravljati tla za organizacijo poznejše plave garde in četnJMva,
Odločno stališče v vprašanju narodne vojske je bilo potrebno, ker 3e je vodstvo osvobodilnega gibanja ie takrat jasno zavedalo, da bi pripeljala dopustitev dveh različnih vojsk na slovenskem ozemlju prej ali slej do medsebojne taratomortl-ske vojne. Obnovitev stara jugoslovanske vojeke je bila nemogoča tudi zaradi protinarodnega, protidemokratičnega in protfljudskega duha, kt je prežemal ves ustroj in častniški kader razpadle kraljevske vojske. Pravilnost našega takratnega stališča se je pokazala kmalu zatem v Si bi ji, nekoliko pozneje pa tudi pri nas v Sloveniji s primerom razvoja četništva in plave garde, ki se je čedalje globje pogrezala v naj-gnuanejse narodno izdajstvo. Odločno stališče ln temu ustrezajoči ukrepi vodstva Osvobodilne fronte
mogli formirati sorazmerno pozno — Sele v poletju naslednjega leta.
Narodna zaščita
Poleg partizanskih čet se je Jeseni 19*1. osnovala kot vojaška formacija Osvobodilne fronte tudi Na. rodna zaščita, ki je bMa vojaško urejena ta je opravljala narodnoobrambno službo na terenu. Preko narodne zaščite se je vršila tudi prostovoljska mobilizacija v partizanske čete. Obe ti vojaški organizaciji, partizanske čete in Narodna zaščita, sta postali osnova poznejše Narodno osvobodilne vojske Slovenije in sestavni del Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, Istočasno a sprejemom temeljnih točk je Vrhovni plenum sklenil podreditev slovenske partizanske vojske Vrhovnemu štabu partizanskih odredov Jugoslavije, kateremu je stal na čelu komandant Tito. Z vsemi temi odločbami je bila postavljena trdna podlaga aa nadaljnji razvoj slovenske narodne vojske ta ustvarjeni pogoji za veliko zgodovinsko nalogo ki jo je prevzela: za oevobo-jenje vse slovenske domovine do zadnjih mej.
Temeljne točke, ki so triJe sprejete jeseni 1941., so postale program Osvobodilne fronte. Taktika, način boi,te se je sicer menjal, kakor so zahtevale dkolnostl in potrebe osvobodilnega gibanja, toda vedno Je stal pred našimi očmi program, ki smo si ga postavili ob začetku.
V teku osvobodilne borbe smo načela, objavljana v »Temeljnih točkah*, praktično preizkusih, v mno-gooem smo jih dopolnili in jim dali fcivo obliko. Danes, ko je neudobje oborožene akcije za nami. stopajo v ospredje gospodarsko-polltična vprašanja, katerih pravilno reševanje mora najti usmeritve v programu OF. Zato bo prvi kongres Osvobodilne fronte moral »Temeljne točke* lz 1. 19*1. dopolniti ter jih razširiti na vsa življenjska narodna vprašanja, ki so v smislu 7. točke namenjena reševanju na dosledni ljudski demokratični način.
»Temeljne točke* so predstavljale program Osvobodilne fronte za razdobje osvobodilne borbe. Prvi kongres Osvobodilne fronte naj u-gotovi program, ki naj obseže vsa področja pravega življenja. To bo obenem delovni program vsega slovenskega naroda.
Konferenca ireli velikih
London, M, Reuter. — V največji tajnosti potekajo zadnje priprave za prva sestanek »Velikih treh* po porazu Nemčije. Sestanek bo v Potsdamu zunaj Berlina, ki predstavlja »roe pruskega militarizma. Sedaj bo pomenil utrditev miru. Tu se bo predsednik Truman prvič sestal s Stalinom. Truman je sedaj na neki ameriški križarki na poti preko Atlantika ter bo po pristanku v neki sevesnoenjopokem pristanišču z letalom odpotoval v Berlin. Cas njegovega prihoda kakor tudi ime dotičnega pristanišča držijo še v tajnosti V mestu Malino©, Iti je pristanišče prestolmee Danske, se razširjajo govornice, da bosta predsednik Truman ta angleški ministrski predsednik Churchill v kratkem prispela v Kodanj S! spremstvu feldmaršala. Montgoi»erya in generala Omarja Bradilejfa, ki Jo bil poveljnik XII, ameriške armadne skupine*
Danes je bilo v , Berlinu uradno objavljeno* da J* prišel v nemško prestolnico feldmaršaj Montgome-ry, deei niso v ničemer pojasnili namen njegovega obiska, niti koliko česa se bo tam zadržal.
Reuterjev diplomatski dopisnik poroča, da je včeraj prispel V Veliko Britanijo Joseph Daviee, posebni zastopnik predsednika Trumana, ter Se odpotoval dalje v Nemčijo, tako da se ni ustav« v Londonu niti 24 ur. Vendar se Je razgogvai jal z zunanjim ministrom Edenom in ameriškim, veleposlanikom Winantom. Devies se bo verjetno udeležH konference v Potsdamu. Nič še ni znanega glede odhoda Stalina ta Moskve. Brzojavke ta Moskve govore zaenkrat le, da je odpotovalo v Berita g» araehi poti britansko diplomatsko oaeblje.
Danes prvi sestanek
London, 1*. Reuter. Predvideva se, da bo Jutri, v nedeljo, prvi neuradni sestaitdc Trumana, Stalina in Ckurekilla ln da bodo v ponedeljek pričo« z delom.
Angleška ministrski predsednik bo danes iz St. Jean de Luža odpotoval z letalom V Potsdam. Predsednik Truman, lci bo jutri suutraj prispel v Attvers, bo -nadaljeval svoja vožnjo z letalom v Potsdam. Čeprav ni nobenih točnih vesti o potovanju Stalina, je gotovo, da bo tudi op jutri z letalom prišel na konfereaeo.
Angleški zunanji mStfiSte* Eden. ki je včeraj .sprejel kitajskega poslanika ta danes poVabH na kosilo turškega zunanjega Ministra, ki se mudi v Londonu, bo takoj zapustil angleško prestotaieo,
Konferenca treh všteto! bo trajala najmanj tel tedne a kratkim odmorom, ta bo okrog 28. julija, da s« OhurehiU m Atthse povrneta v London ta prisostvujeta.objpvi volilnih kaSov,
WWW.VAWA%WiVJV1i •AV.VA"iV.V.V.V.,*.V.VA
Reakcija v Grčiji na delu
Atene, IS, Tass. — List. »Risos Pastls* objavlja, da se tajne vojne in druge monarhistične organizacije pripravljajo na oborožen upor in na množična pobijanje demokratov. Kot znak za začetek upora bo lnscenirana »kršitev reda od strani levičarskih elementov*, nakar bi sledile množične aretacije demokratov po že sestavljenih seznamih. Časopis tudi poroča, da sta grška armada to mornarica pripravljeni za akcijo. Demokratični krogi pričakujejo akcije monarhistov vsak trenutek. Mrzlično oboro, zevanje monarhističnih organizacij, njihovo povečano delovanje in teror kažejo, da te skrbi niso nikakor neutemeljene. Vlada pa kategorično zavrača vsa ta poročila o pripravah državnega udara pa tudi to, tla bi oblasti izdale kake nujne u-kirepe.
Strahovlada
v Egejski Makedoniji
Beograd, 14. — Afrodita Taipun-dejeva iz vaai Gorenci v Kostur-skam okraju je pobegnila grškim fašistom ln zaporov, prišla v Bi-tolj ter podala naslednjo izjavo: Preden so me prijeli, je neka četa redne grške narodne garde prišla v našo vas. Zunaj vasi so ujeli dva pastirja: Vasilija Kamburova ln Lumbo Karljanova, ki so ju pričeli pretepati in so ju obtoževali, da »ta dajala kruha protlrežimskim ljudem, ki so prišli tam mimo. Ko so ju izmučili do kraja so ju ustrelili. Nato Je prišla komisija grškega sodišča iz Kostura, da preišče na mestu ves dogodek.
Tolpe hodijo po vaseh, ustrahujejo prebivalstvo ta ropajo vse, kar Jim ugaja, ang bo to aU živina ak kaj dr ugega, Ce se jim kdo zoperstavi, ga pretepejo ali ubijejo. Po njivah, ki slabo roda, grški straho-valol pasejo svojo živino. Mnogo travnikov ln polj so blokirali in ne dopuščajo kmetom, da Jih pok ose, ter Jim teko onsmogodsjo il oljenje,
Skupno z ostalim vaškim prebivalstvom sem se skrivala po planinskih stanovih. Ob priliki neke preiskave so me prijeli z ostalimi 16 možmi in ženami. Ko so nas voditi v zapor, so posameznikom obesili na ramena puške, tako da bi fane-11 rariog aretaci je, ter nas teko odvedli v Gorence, kjer so nas v zaporu strahovito mučili, ker smo Makedonci. Pri zverinskem mučenju se Je med vsemi ostalimi mučitelji odlikoval znani And rije S&fando-pulus iz vasi 2agorK»oov.
V.VAWAVAV.VV/ČA V
Za trdna catie
DjUHTjaua, 14. -<**V Bredo Žtečer je imela Narodna vlada Slovenije sejo. Razpravljaj! so o cenah po zamenjavi denatrfc ta postavili načelo, da je treba posvetiti vso pozornost trdnim cenam osnovnih življenjskih potrebščin. Za našo vas in našega kmeta bodo izdane večje količine industrijskih proizvodov, ki so v zalogah industrijskega in trgovinskega ministrstva. Organiziralo se bo sistematično nakupovanje žita ln kmetijskih pridelkov. Vpoštevala se bo tudi privatna iniciativa v trgovini, hkrati pa se bo najostreje zatirala sleherna špekuterija.	*
Zloraba, zakona
London, 12. Tass. -— V «New Ohromele* je LUauer v svojem ko. mentorju gtede aretacije kapetana Koeteckija poudaril, da angleška vlada ne priznava več prejšnje poljske emigrantske vlade, »icer vršijo poljska vojna poveljstva v Angliji svojo oblast na podlagi zakona iz leta 1940. o zavezniških vojnih silah na angleškem ozemlju. 1% zakon dovoljuje vsaki zaveznici Anglije, da skrbi za disciplino svoje armade, ki je nastanjena v Angliji-po lastnih sakonih. Litauer jie izjavil, da sedaj ne sme biti z ozirom na ta zakon aretiran doben Poljak v Angliji in da mora vsaka obsodba biti izrečena od1 poljskih sodnikov. Poljske vojaške oblasti so očitno zlorabile svojo moč, ko so aretiral,* kapetana Koste Kosteck^ga zaradi njegove želje, da bi se vrnil domov. Položaj je postal resen, odkar Je mnogo poljskih oficirjev ln vojakov lcrazilo VtVjo, da bi se vrnili na Poljsko. Preprečili so Jim ne samo izpolnitev te želje, ampak celo izraziti Jo. Tako ravnanje se opira na zakon, ki ga je treba prekiteaibi.
Izzivanje poljske laine vlade
London, 10. Tass. — Poljska a-genclja Polpre8a poroča, da so vo-
O—	-a-lsoHl	 /l	j-a-	-	 i--a-
ske vtade »rotiral© kapetana poljske armade, ki je deloval kot inštruktor v poljskem vojaškem vež-baličču v severni Angliji, Kapetana so prijeli na njegovi poti v London, kamor je tal namenjen, da bi »e pogajal z zastopniki poljske vlade narodne sloge glede vrnitve njegovih vojakov na Poljsko. »Oblasti* emigrantske poljske vlade »o kapetana zaprte v neko taborišče.
Kardinal Hlond
srn vraž« v Varšave
London, 14. AFP. — Kardinal .HJond, primas Poljske, ki so ga Nemci zaprli, Je zapustil včeraj po 3 mesečnem bivanju v Vatikanu Rim in se podal s sovjetskim letalom na Poljsko.
Spomenik »Slovanske sloge«
Varšava, 18. Tass. — Ob prihiti 636 letnice zgodovinske zmage pri Gruvmvaidu se bo vrSl 14. in 16. t. m. ogromen miting na tem mestu. Med gosti bodo odliičnl državniki s predsednikom narod, sveta Poljske BI er oto m na čelu, zastopniki slovanskih narodov poljske armade, poljske politične javnosti ta mladinske organizacije. Odločeno Je bi-lo, da bo zgrajen na samem mestu bitke v Gruenwuldu spomenik »slovanski slogi*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
15. julija 1945.
Bese socialno zavarovanje
Ti bodo imeli pravico do zdravnika, zdravil in oakrbe v bolnici, sa-
Pokrajinaki narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje je v sporazumu z voj siko oblastjo osnoval odsek za socialno zavarovanje.
Odkar so imeli zasedene naše pokrajine Nemci, je delovanje tovrstnih zavarovalnic prenehalo ter se mo do denarnih podpor ne. sedaj naš delavec ne more nikamor obrniti, de potrebuje zdravniško pomoč in podporo, in je v primeru bolezni in nezaposlenosti s svojo družino prepuščen svoji revščini, Tudi rente, Id Jih. je doslej dobival od nezgodne zavarovalnice, ne prihajajo ved. Našega delavca in nameščeno* v iakem položaju ne smemo zapustiti, ampak morama oživotvoriti zavarovanje, ki bo delavcu im uslužbencu nudilo vse •uiraJjao.
pravic in koristi le zavarovanec i bodo delodajalci plačevali zavaro-sam, ampak tudi vsi člani njegove j valnici v celoti- in jih bo zavaroval.
družine, ki nimajo lastnih dohod-	----- *——-
kov in so odvisni od zavarovanca.
Hsve metode večja korist
To zavarovanje hočemo uvesti na najbolj ekonomičen, enostaven in najcenejši način v obliki, ki bo nudjl& zavarovancem pri najnižjih prispevkih najboljšo, najhltrejšo pomoč in najvišje podpore. Smatramo, da Je bil bivši italijanski način zavarovanja za naše razmere neprikjadea in tudi ne odgovarja zahtevam novega časa, ker je bil ves aparat preveč ločen in poslovanje raztrgano na preveč nosilcev zavarovanja, ki je imelo vsako nešteto nameščencev, kar Je veljalo ogromno denarja, članstvo pa ni imelo stroškom pndmemlh ugodnosti. Veliki upravni stroški so za vsako gospodarstvo najhujša ook-ija. Zato mora biti zlasti ljudsko zavarovanje poceni, poleg tega pa gibčno, da je sposobno svoje naloge izvesti do skrajnosti. Zato bo vse zavarovanje združeno v enem nosilcu, v enem zavodu, kjer se bo sicer vodil za vsako panogo »varovanja poseben račun, toda prispevek bo predpisan v eni vsoti ter bosta delavec in delodajalec imela opcavka samo z eno pisarno.
Za sedaj nameravamo uvesti le najnujnejše, to je sa varovan je zoper bolezen, aa primere nezgode, starosti, onemoglosti kr smrti ter družinske doklade.
Zavarsvaajm bodo »vezane vse
osebe brez razlike na spol, starost, državljanstvo, ki delajo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja a.li, kakor se glasi strokovni Izraz, ki dajo svojo telesno ali duševno moč v najem. To so pravi, da bodo zavarovani vsi obrtniška pomočniki
is vajenci, vse pomožno osebje v trgoviaah in gostilnah ter pisarnah, hišni delavci in gospodinjske pomočnice, vse industrijsko, gozdarsko, lesno, tovarniško delavstvo, itd. Zavarovanju bodo »vezane vse navedene osebe brez ozira na višino zaslužka, toda ta višina bo vplivala na višino denarne podpore, ki jo bo zavarovanec prejemal poleg breaplaono zdravniške oskrbe, zdravil ali brezplačne o-skrbe v bolnici in v primeru nezgode. Določeni bodo razredi in »varovanci bodo vanje vnešenl po višini zaslužka. Po teh razredih bodo seveda tudi odmerjeni prispevki.
Iz tega »varovanja ne bo imel
Posamezna panoge
Pri nezgodnem zavarovanju bo postopek pri dajatvah skoraj isti kot pri bolezenskem. Razlika bo v tem, da bo pri delu poškodovani
nioa sama izplačevala članom.
Kako bo s prispevki
Prispevke za bolniško zavarova-
Objava delegacije
triaikih antifailstttnlh organizacij
Po zaključku redakcije smo prejeli objav« delegacije tržaških antifašističnih organizacij, ki zavzema v njej stanite v zvezi z odgovofomu,
ki ga je prejela na'zahteve, ki jih je predložila predstavniku zavezni-
Za demokratične Lojze Samec
! OškaJi smo Te, da ee povrneš »n miHHinV zavzameš svpje predsedniško mesto,
V borbi za svobodo je prispevala 1 katerega si moral zapustili. Kruta
nje bosta plačevala delodajalec in j vojaške uprave v Tnstu. Priob-
čili jo bomo v celoti v prihodnji itevilki našega lista.
delavec po polovici. Prispevek nezgodno zavarovanje bo plačeval delodajalec sam. Za starostno zavarovanje se bo prispevek spet delil na polovico, istotako pri družinskem zavarovanju. Vendar bo-delavec prejemal po določenem ob-j do tudi izjeme, da v najnižjih razdobju dela nesposobnosti se višjo | redih delodajalec ne bo smel usluž-podporo in končno v primeru še | bencu, vajencu, odtegovati za za- j slednjo	izjavo:
ostale delne delanezmožnostl še varovanje ničesar, temveč bo ves j	Slovenske	žene pri Sv. Ivanu v
Zahvala nailm duhovnikom
Antifašistična fronta žena pri Sv. Ivanu nam j« poslala v objavo na-
nezgodno rento, »časno ali trajno, odgovarjajočo stopnji njegove delne ali popolne delanezmožnostl. V primeru smrti bo dobivala vdova in ostala družina rento za sebe in nepreskrbljene otroke.
Namen »varovanja za onemoglost, starost in smrt je, da dobi onemogli ali »radi starosti » delo nesposobni delavec vzdrževalnl-no v obliki starostne ali invalidske rente. Ce umre, bo dobila njegova rodbina rento (vdova, otroci, starši, itd.).
Tem panogam »varovanja ee bo priključilo še družinsko »varovanje ali družinske doklade. Ta del »varovanja bo urejen na pri-
prispevek plačal sam.	1	Tnrtu smo hvaležne slovenskim du-
To bi bil majhen obris bodoče- Uovnlkom, ki so »e tako jasno isja-ga prvega socialnega »varovanja, ‘ vIB proti tržaškemu, katoliškemu, ki je nujno potrebno v Slovenskem apolitičnemu tedniku »Vita nuova*. Primorju. S tem »varovanjem bo j ki s svojim pisanjem neti sovraštvo Slov. Primorje v coni B stopilo v j proti našim osvoboditeljem, Titovim vrsto dežel, kjer je moderno in de-j borcem, proti našim ljudskim usta-
lavstvu koristno »varovanje uve- novam in med italijanskim hi slo
deno Se dalje časa Enako »varo- venskim narodom v teh krajih, ki
vanje se vodi tudi že v Reški pokrajini.
Končno moramo tudi starim rent-nikom omogočiti, da dobe zopet svoje podpore, ki so Jim bile v »d-nji dobi ustavljene.
Ze sedaj opo»rjamo vse krajevne NOO, da bodo v kratkem dobili točna navodila in naloge » zbira-
bližno dosedanji, italijanski način, j nje potrebnih podatkov. Naj sme-toda prispevke » to »varovanje! trajo »devo nujno.
WW^AV*AW*^»**.*«%*.*»
Zahteve goriškega delavstva
Povlianje mezd, nagrada ob osvoboditvi, il« vilskl dodatki, kurjava, stanovanja
katerem cvete črna
GORICA, 14.
V cementarni v Anhovem pri Kanalu so delavci prejeli od podjetja, na pobudo sindikata in. tovarniškega odbora, nagrado osvoboditve.
V občinskih podjetjih «Plina, vode, lučl» v Gorici so prejeli delavci po 5 tisoč lir «nagrade osvoboditve*.
Tudi ostala podjetja, ki tega do sedaj še niso storila, so bila pripravljena ugoditi »htevi sindikatov in delavcev. Toda vso stvar je oteikoči odlok zavezniške vojaške uprave, in ki prepoveduje izplačevanje vsakršne nagrade delavcem. Danes je bila delegacija delavcev sindikalnih organizacij štirih največjih goriških industrijskih podjetij Selveg, Safog, Tržaške predilnice in tvrdke Princi pri zavezniškem guvernerju s sledečimi zahtevami:
ga trga, borza.
4. Naj se mestu preskrbi kurjava, katere skrajno pomanjkanje občutijo zlasti delavske družine.
5. Naj se mestnim industrijam omogoči dobava surovin in goriva, ki Je potrebna » obnovo gospodarstva, za zagotovitev dela in vsakdanjega kruha delavcev.
6. Naj se delavstvu goriškega o-krožja preskrbijo stanovanja s tem, da se omogoči, da ee odstranijo iz mesta vsi oni, ki so se zadnja leta »tekli v Gorico pred letalskimi napadi, ki v mestu nimajo upravičene zaposlitve in so prišli po večini s pomočjo fašističnega režima z reakcionarnimi In imperialističnimi nameni.
mladina na Primorskem velik«
irrtve, tako slovenska kakor tudi italijanska, V veliki meri se je udeležila oborožene borbe v vrstah slovenskih partizanov in italijanskih garibaldinskih det. Skupno se je borila mladina tudi na ulicah Trsta pod težkimi pogoji fašističnega terorja, posebno pa v dneh, ko ee je Trst dokončno osvoboje-vaL Ta borba ni biia borba posamezne politične stranke, ampak je bila borba ta osvoboditev izpod fašizma, za korist vsega ljudstva, borba skupno z vsemi Zedinjenimi ■narodi. In demokratične pravice, ki jih je mladina v tej borbi skupno itvojevala, so iste pravice, za katere ta Sli v boj vrt Združeni narodi.
Zato pa je te dni ukrep PtVB, zavezniške vojna propagande, ki ni dovolila nadaljnjega izhajanja lista rGioventut, glasila protifašistične mladine, izzval v mladinskih vrstah veliko začudenje bi ogorčenje. Mladina, v Trstu in drugih krajih, kjer }e ditala ta svoj Hat, čuti,
sta si prvič v zgodovini bratsko podala roke.
Sledi 81 podpisov.
Kulturna prireditev pri Sv.
Jakobu
'Danem, dne 15.7. ob 19. uri, bo »Miting* v prostorih bivše nemške j fašizmu skupno z sole v Vlcolo deirOspedale Militare štev. 2. Na sporedu sta enodejanki »Funt* ln «Mati», razne deklamacije v italjanščtal in slovenščini. Iz prijaznosti nastopita tudi pevski zbor iz Sv. Jakoba in neko italj. pevsko društvo.
1 čMlting* bo v prostorih drugega odseka in ne pri Sv. Jakobu, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
naelfašlstlčna zver Te nam Je vzela in odpeljala v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer si moral podleči krutemu trpinčenju ln to le nekaj dati pred našo osvoboditvijo.
Hudo nas je pretresla vest, prirre-ierja od naših tovarišev pevcev, ki so podobno usodo preboleli m se vrnili v našo sredo.
Pri tej priliki m spominjamo, kako smo Te izvolili » predsednika v razmerah, ko smo se skrivali prad fašisti. Rekel si: »V posebno čast si štejem, predsedovati društvu v teh okoliščinah ln vam obljubljam, ca bom storil vse, kar j« v moji moči, da ohranimo milo slovensko pesem na tržaških tleh kljub vsemu terorju, ki nas obdaja*. In tako se je tudi zgodilo! Po Tvoji »slugi, dragi tovariš Lojze, nas je našel čas pripravljene. Po Tvoj saslugl je naš zbor prvi v svobodi javno nastopil v našem Trstu ln danes de-
Dan mladih udarnikov
Mladina celega okraja Je v nedeljo praznovala dan udarnosti. Na glavnem trgu so borci NO priredili celodnevne zabave. Iz oddaljenih vasi se je mladina pripelja-
feta ter tek v vrečah. Sledil j* š0' vor politkomisarja V. bataljona c sedanjem položaju Trata ln Slovea-skega Primorja. Tov, komisar j* poudaril, naj sedaj junakom borbe
la z vlakom in vozovi, okrašenimi i sled* junaki dela. Dan. udarnosti® z zastavami zelenjem ta trakovi, zaključili s slovesnim mitingom..
Petje in vzkliki so se razlegali iz sto in sto grl. Domača mladina in borci so s« že v jutranjih urah »brali na postaji, da sprsjroejo goste iz vseh krajev. Po sprejemu se je pomikala dolga povorka proti
I gradišču, kjer so priredili nogometno tekmo. Igraliiče je bilo polno gledalcev, ki so navdušeno vzkltca-
II in prepevali narodne ter partizanske pesmi, živa slika pisane množice la vihrajočih zastav je bila jasen dokaz globoke »vesti naše tako težko priborjen« svobode. Igrala je tudi godbe- To je bila prva nogometna tekma na igrišču v svobodni Slovenski Bistrici.
V Ilirski Bistrici imamo prem«-
govnih, iz katerega je okupator fr pal do zadnjega trenutka njegove g« »držanja v naši dolini. Zapustil ga js v tako slaben stanju, d* je bil vstop v njega nemogoč. Ts-koj po zlomu fašistične Nemčiji, so ga naši delavci začeM obnavljati z vso vnemo kljub pomanjkanj'1 delovnih moči. Njih žilave roke «° krepko prijele » kramp in lopato Iz njihovih grl je »donela P&&' zanska pesem.
V rudniku je danes zaposlenih J5 naših delavcev in 56 nemških uj«t-nikov. Dnevno izkopljejo 3 vagon' premoga. Ce bi hllo več delavcev, bi mogli izkopati 7 do 8 vagonov premoga na dan.
da se ji jemlje ena tistih demokratičnih pravic, za katere je šla v j nill, a veruj nam, da bo Tvoj spo-borbo in ki ji jih je doslej kratil \ min ostal med nami in nas vodil v 1 samo ie fašizem. Saj je v tem svo-1 skupnosti k nadaljnjemu delu, ka jem listu čitota o svoji borbi proti
Cehom in Slovakom
v na lih krajih
Češkoslovaški državljani, ki že
niso predložili svojih osebnih dokumentov češkoslovaškemu generalnemu konzulatu v Trstu, se pozivajo, da to dim prej napravijo bodisi osebno ali pismeno.
Pregled omenjenih dokumentov v »vrho kontrole in štetje Je obvezen » vse češkoslovaške državljane bivšega deškega in moravskega protektorata ta bivše Slovaške, ki stalno bivajo v pokrajinah treh Be-nečij ta pokrajin« cVeneto*.
Urad generalnega konzulata Češkoslovaške republike v Valdirivo 21 H (tel. 7409) je odprt ob delavnikih ad 9. da 18. ure.
mladino vseh Zedinjenih narodov. C.itala je o obnovi, o miru in o boljšem življenju. Zato ji je tem manj jasno, zakaj
ji je sedaj odvzeta pravica do svo- j ■*«*» Samcem bo v nedeljo, dne 22. jega lista. Italijanska in slovenska t m. ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. mladina Trsta in Primorske hoče-| Jakoba. Vabljeni so vsi tovariši in ta sodelovati v borbi in delu za ve-1 prijatelji, da se udeleže žalnega o-Hke cilje Zedinjenih narodov. Pri 1 breda. bodo govora, to se pravi govor)«-
Kalim Solarjem
ne demokratične pravice, ker se za te pravioe bore tudi oni sami. Saj so zavezniki v svojem geslu o štirih svobodah na prvo mesto postavili efperdom of speeohi — svoboda govora, to se pravi govorjene in napisane besede.
Popoldne Je bila na igrišču sta-
luje in posveča vso pažnjo našemu	%WAViVWrtV.,.WW.,AWAWVWČ.Wč^
skupnemu delu.
Tovariš Lojze! Niti Tvoje gomile 1 Nevreden svojega mesta
nimamo, da bi se Tl lahko poklo-	’
Preteklo soboto, je imel krajevni
narodno osvobodilni odbor v Ravnici sejo. Na tej seji je tov. Pavlin Ivan, predsednik NOO, zastopal mnenje, da njegova vas ne more plačevati davkov, češ da se prišteva med najubožnejše v okraju. To je trdil teko odločno, da je prepričal celo ostale Fod pretvezo, da bodo imeli sami še preveč stroekov z občinskimi potrebami.
Vsi dobro vemo, kakšno je stanje v Ravnici. Vemo, da tam ni takih revežev, ki bi se postavljali s tem, da ne morejo plačati narodne-
kor sl nam ga Ti začrtal.
Blag Tl spomin!
Pevski zbor Sv. Jakob Maša zadušn-lce za pokojnim' Loj-
Obveščamo vae otroke, ki bodo S* davka. Nič bi ne bilo čudno, če obiskovali slovensko šolo, naj se1 b; to rekli o požganem in oropanem javijo v ponedeljek, dne 16. t. m. I Lokovcu, Voglarjih ali Podgozdu.
ob 15. uri, v via Caprin 7. Upravni-štvo sole.
Pri noriškem kmetijskem inšpektoratu
Kdo je Metteo Marsano, ki je v njem »pet prevzel mesio predsednika
A to se tam ni zgodilo, ker so na vodilnih mestih ljudje, ki se zavedajo potreb domovine in ki so žrtvovali vse, kar so imeli, za osvoboditev.
1. Naj s« podjetjem dovoli izplačati delavcem ta nameščencem — na podlagi sporazuma med delavci ln delodajalci — povišek v plači, kar j« nujna potreba z ozirom na povišanje oen na prostem trgu ta » zboljšanje obupnega stanja delavskih družin.
2. Naj se podjetjem dovoli izplačati nagrado osvoboditve, katera bo delavcem nudila resničen vtis vsaj »časne pomoči za žrtve, ki so Jih doprinesli v tej vojni.
3. Naj se delavcem nakaže dodatek v živežu, ker jim Je nemogoč« živeti adr tako zvanega proste-
Trije bratje Junaki
la perntbcrk* au prejeli pero-
Jo, *kake so fašisti preganjali za-,;d*o slovensko družino »mo Esadi tega, ker je bila zavedna in -»žrtvoval na. fes » časa Italije je Rijavec Alojzij deloval na terenu in bil v tesni zvezi s takratnimi pr. vi mi partizani na tam ozemlju. Po kapitulaciji Italije, ga je domači izdajalec ovaditi Švabom, ki zo ga aretirali in odvedU v goriške »pore, kjer so ga neusmiljeno mučili, :<.ko da je revež po nekaj urah uašnega trpljenja Izdihnil. Z njim <o aretirali tudi njegovega svaka, i j« bil nato odpeljan v Nemčijo i » katerega se na ve nšč več.
Lojzetov brat se je kljub temo, da je Imel pokvarjeno nogo, boril v .urtizansklh edinicah po Benečiji, .,a Vipavskem ta Gorenjskem, a na-udnje je bol zaradi svojega slabega lravja odpuščen ta vojaške službe.
iapil pa je zopet prostovoljno v C oso vel o vo brigado kot kurir, da
maščuje brata. Nekega dne Je padel Marjan, tako se je imenoval, skupno z nekim tovarišem v zasedo ta j* bil ujet. Pripeljali so ga v Dornberk ln ga nato s štirimi drugimi tovariši odpeljali neznano kam. Le slučajno so potem domačini odkrili njegovo truplo, ki je bilo trinajstkrat s sulico prebodeno. Krvniki so mu odrezali jezik ta iztaknili oči.
Tretji brat Jože, komandant III. bataljon* Kosovelove brlgede, je bil tani tež J« ranjen pri Štanjelu in nato v Vrtovlnu. Ker ga Je sovražnik povtsod Iskal, se ni mogel zdraviti, kot j« njegovo težko stanje zahtevalo ta je letos Junija meseca, ko j« učakal osvoboditev svoje ožje do* movine, podlegel težkim ranam. — Tako so se borili zavedni Slovenci. Nič niso vprašaji zase, dali »o pa vse, tudi to, kar je človeku najdražje, svoja lastno življenje. Take družine nam morajo biti v zgled, da as bomo odnehali prej, dokler nam n« bodo naše prav,ce zagotovljene.
VWW.WWAWW,
Napredne bistriške žene
Pred dnevi je bilo množično zborovanje vseh članic AFZ tudi v Ilirski Bistrici. Navzlic slabemu vremenu se ga je udeležilo veliko število žena, » naše kraje kar primerno, saj nas je bilo zbranih okoli petsto.
Ze ta številka pove dovolj. Kakor »mo z zanimanjem zasledovale potek naše narodno osvobodilne borbe, z vnemo delovale v tej borbi, prav tako se nismo tudi sedaj nehale zanimati » vsa vprašanja naš« popoln« gospodarske neodvisnosti, aa. politična vprašanja ter obnovo nar šega mesta, naše domovine.
Zastopnica mestnega tajništva O-svobodtlne fronte ten naša dielega-tinja na II. kongresu APZ v Beogradu nam Je v živih besedah pripovedovala svoja doživetja. Poseb-no ji je ostal v spominu trenutek, ko je prvič videla maršala Tita, ta nepozabni prisrčni sprejem na beograjskem kolodvoru, kjer so nas naše sestre Srbkinje, Hrvatice, Makc-donke in Črnogorke tako prisrčno sprejele v svojo sredo. Izkazovale zo ljubezen do trpečega slovenskega naroda, kateri je moral pretrpeti strahovita nastlstva v času fašističnega terorja, posebno v Slovenskem Primorju. 8 solzami v očeh »mo opazovale kako smo postali vsi Jugoslovani strnjeni okoli maršala Titu ta kako nas druži bratstvo ta edlnstvo naših narodov.
Nadalje je pripovedovala o srečanju z zastopnicami vseh v AFZ •rgairiziranih evropskih narodov, katere so v svojih govorih stav:jale » vzgled naše primorske žen«, ki so se znale odločno upirati petindvajsetletnemu fašističnemu terorju, ki so znale navil« raznarodovalni politiki ohraniti svojo kulturo. Do najprisrčnejsega navdušenja je prišlo tedaj, ko so nastopile delegati-
nje niajhrabrejžih in najpoirtvoval-nejših ruskih žena ter žena ta mater, ki so rodile nepremagljive junake Rdeče armade. Nekaj nepopisnega je bilo v srcih, ko smo obiskale naše invalide v njihovem domu to ko so naši junaki poljubljali podarjene cvetlice ter nas izpraševali, ali smo res iz Slovenskega Primorja, » katerega so se toliko časa borili. Priporočali so nam, naj živimo v delu in bratski ljubezni ta še nadalje podpiramo našo vojsko, katera nam je porok za naše, z več tisoč žrtvami pridobljene, narodne meje.
Obljubile smo jim, da bomo še nadalje sodelovale z našo vojsko ter pomagale prt zgraditvi naše porušene domovine našim narodnim o-svobodllinim odborom.
Tovarišica tajnica nam je poročala o nalogah, » katere smo »e obvezale, da jih bomo čtmprej izvršile. Sklenile smo takoj organizirati isnsko udarno delovno četo, ki bo pomagala prt pospravljanju in odvažanju ruševin ter pri načrtni obnovi v tem letu.
Sv. IVAN
V četrtek »večer Je bil pri Sv.
Eden za drugim se vračajo fašisti Trstu vla 1 v SV°J« »višje urade*, iz katerih so 1 pobegnili pred osvoboditvijo Gorice »radi svoje izrazite fašistične pre. teklosti. V kmetijski inšpektorat » gorlško pokrajino s« je te dni vrnil na svoje prejšnje mesto predsednika cav. dr. Marsano Matteo.
Kmetje goriške pokrajine se ga dobro spominjajo. Tovariš Mlečnik iz Bukovice,,ki ga je za časa fa. sl p. po opravkih obiskal v nje* go vem uradu via Duca d'Aosta ta mu je hotel ponuditi roko, je dobil od rafnatelja tale odgovor: «TU-kaj se porzdravlja z rimskim pozdravom, kajti tu je fašistična država in fašizem moramo spoštovati, ker nam je prinesel mnogo dobrega*.	•	!>
ge bolj pa je znan na Tolminskem. Na volilnem shodu v Tolminu let* 1924 j« metal jajca proti tedanjemu odposlancu slovenske narodne »manjšine* in ponovnemu kandidatu dr. VVilfanu, Klofutal je ljudi jih psoval in preganjal. Ko je bil »podesta* tolminske občine in ravnatelj mlekarske šole v Tolminu, je takole rjovel nad ljudstvom, ki ga je nagovarjalo v slovenščini: »Krokodili! N« razumem. Govorite italijansko! Pozdravljajte po rimsko!* čeprav je po rodu Dalmatinec in obvlada slovenščino.
Tolminci se ga spominjajo tudi iz časa ko Jih je z naj večjo vnemo in fanatično poii tvovalnoetjo tri večere »poredom* v tolminskem vrtu poučeval, kako se morajo vesti ob priliki prihoda Mussolinija. Ker so Tolminoi ta okoličani oh tej pri-
J«
Tudi po 8. septembru je kjer koli j« le mogel, škodoval kmetom, ki so bivali na tako zvanem nekontroliranem ozemlju. Spomladi t. 1. je odbijal prošnje slovenskih kmetov » semena. Ljudje so jokaje prosili, on pa jih je surovo odganjal.. Partizanska komanda ga j« meseca februarja pozvala, naj opusti svoje protlljudako delovanje. Marsano pa j« nadaljeval svoje delo. Nemcem J* vestno javil vso množino semen. Nemci so semena nakazali sodelavcem, večji del pa so odpošiljali v Nemčijo. Po svojih a. gentth je pustil ljudem jemati tudi po pol kg surovega masla, sam pa •1 je dovažal s svojih inšpekcij v av. tomobilu cele kupe živil.
Pred seboj imamo dokument z dne 19.2.1943., naslovljen: »Naclo-
Take voditelje bo naš narod razkrinkal kot nezavedne ta to tem bolj, ker smo narodni davek dolžni plačevati vsi zavedni državljani. Ljudstvo Je »vedno in pripravljeno sodelovati pri vseh naporih nove, velike Titove Jugoslavije. Predlog nezavednega predsednika se ne strinja z voljo ljudstva lin zametuje vse žrtve ta trpljenje požrtvovalnih vaščanov.
Nezgodnim rentnihom na Vipavskem
Oddelek » socialno »varovanj* pri odseku » socialno skrbstvo PNOO » Slovensko Primorje v Ajdovščini poziva vse, ki imajo pravico do nezgodne rente iz »varovanja pri Italijanskem nezgodnem »varovalnem »vodu (INFAIL-u) in teh rent »radi nastalih razmer ne dobivajo, da takoj predložijo pri svojih krajevnih NOO zadnje odloke d teh rentah. Odlokom naj pri-tože odrezek poštne nakaznice, s
Nevzdržne razmera v llvikih vaseh
Razpuščeni italijanski oddelit* »Osoppo* po odhodu naše voj»l<e še vedno terorizirajo protifaštfto aktiviste ta protifašistično mlad1-no v deželi.
V nedeljo so v Mašerih pod Jfr tajurjem podivjani ozopovcl v 8°" stilni pri Joskacu napadli štiri n»’ še tovariše iz Jevščka, ki so bil‘ »radi bolezni doma. Ozopovcl «° jih najprej sramotili, nato so J1® neutemeljeno očitali napad na njihovo postojanko v noči med **-ta 36. junijem. Napad so po doslel preverjenih vesteh vprizorili šari1' »to da bi pred »vezniki očrnili naše ljudi in jim dokazali, da. *° njihovi oddelki neobhodno potrebni » »varovanje miru na bi'* avstrijeko-italijanski meji.
Na odločen protest naših tovarišev, da to ni r*s, je bivši ozopov' skl poveljnik Mašera Gino skup®0 z nekim drugim ozopovcem gr0* našim ljudem ta jih silil, naj Poznajo, da so res oni krivi napad* Ker so se naši tovariši tem i®!*’ vam uprli, so jim ozopovcl nap*-rili cevi brzostrelk pod vrat in ji® grozili, da jih bodo ustrelili. Eneg* so oklofutali, da se mu je vlila ko-
Protifašistom in prot ifašis tič® mladini v vasi nagajajo na vse n*' čine in jim pojo sramotilne pesi®'-Slabo vzgojeni ta nahujskani otr® ei jim teptajo poljske pridelke l# žitne posevke, češ saj je sedaj *v°’ boda » vse.
Obmejno ljudstvo livskth vasi “ v strahu, ker mu grozijo, da j*®' bodo požgati domove. Zgražajo P nad podlim početjem podivjanih 0 šopovcev. Obsojajo asvsirvišUn V°' Jaško oblast, fla dopusti tako P® četje ljudem, ki se niso nikdar borili proti fašizmu ta so ga direktno ali indirektno celo podpirali*
katero jtm je bila nakazana zadnja nalnl svetnik LUlgi Molino, tajnik renta. Krajevni NOO naj te odloke
> liki poka»U wlo trde glave, nsk, da Izvolijo pripravljalni od- Marsano kar besnel.
bor » ustanovitev »Slovenskega prosvetnega društva*. Člani in čla-niee odbora so se polnoštevilno odzvali vabilu. Sestanek je o'.vorila tov. PaVla, ki Js podal* besSdj tov. Mariji. Orisala nam je z lepimi, Jedrnatimi ta zbranimi besedami evotoče kulturno življenje pri 8v. Ivanu pred fašistično dobo ter nam osnačila namen in pomen Slovenskega prosvetnega društva sedaj, ko mora delovati v p. ospeh ln pro-cvit našega naroda.
Na dan Mussolinijevega obiska je v Volčah tako silovito vzklikal »Duceju*, da mu Je ta naveličan namignil^ »Nehaj!*
Z* neštate zasluge j* bil imenovan za fašističnega zveznega direktorja (načelstva » gorikko pokrajino) in » ravnatelja pokrajinskega kmetijskega inšpektorata. 8e po 8. »eptemhru ni »nel s »tene » pisalni mizo svojega urada »like, ki ga Je kazal* v družbi z Mussolinijem.
pokrajinske zveze bojnih fašijev v Gorici*, ki potrjuje, d* Je Marsano popolnoma soglašal z ukrepom o rekviztoljl kmečkih pridelkov vsem slovenskim kmetom za leto 1943., da ne bi prišli v tok* »banditov*, nadalje s ukrepom o kontroliranju konzuma slovenskega življa, z u-krepom, da je treba prepričati slovensko ljudstvo, da »italijanska vlada ostane in bo oetala edina, gi im* popolno oblast nad stvarmi in ljud. atvoro tega ozemlja* itd.
Ko je Jugoslovanska armada osvobodila Gorico, jo je Marsano junaško odkuril ta se vrnil, ko j« nastopila v Gorici »veznlžka vojaška uprava. Takoj Je zasedel svoje prejšnje mesto predsednika pokrajinskega kmetijskega Inšpektorata. Od zavezniške vojaške uprave je dobil nalogo, naj ponovno vz-
Prvl
s prilogami vred pošljejo Povjere-ništvu PNOO, odsek za socialno zavarovanje v Ajdovščini.
Za nai tiskovni sklad
Tov. Petri ja Franjo iz Omega kala Je daroval » sklad 100 lir.
miting v Spodn! Škofiji
Danes, 16. t. m. priredi kraje1'11 NOO v Spodnji Škofiji »voj miting. N* prireditvi, ki se bo ** čela ob 17. uri, bo nastopil dori*' pevski zbor ■ sodelovanjem pevskega zbor« iz Plavi j. Predvajali h® do veseloigro to recitirali pesi®1'
Po prireditvi bo prosta zabava
plesom, na kateri bo igrala doH>*" če godba.
Naši interniranci
Čarman Alojz, roj. 5.10.1926, (telesnih Rado, živinozdravnlk, Cofc Cvetko, roj. 26.7.1920.
Dakskobler Jože, roj. 2.7 1911, Debelak Zvonko, roj. 7.7.1925, Deber-nardis Silvo, roj. 4.3.1924, Djerma-novtč Dulam, roj. 7.6.1926, Djosa-novio Dulan, roj. 5.8.1922, DoUn-
lek Aleksander, roj. 5.2.1929, Dolin-podtavi bivši kmetijski svet, v ka- fek Anton, roj. 14.1.1910, Doljak
terem Je tudi sam včlanjen.
Ustanovitttv Kmetijske zadruge v Trstu
Pozivajo ze v»i kmetovalci, ki so •e prijavili k snujoči se kmetijski »drugi v Trs til, da pridejo na njen ustanovni občni Zbor, ki bo v dvorani poslopja v vla Carduod 6, 16. ti m. Začetek bo ob lOh dopoldne. — Za pripravljalni odbor: Stanko Cofc
iuria Gorbatov
Kulikov premaga
v svoji
Ko Je začutiJ zvem veter, mu j* i ša postala lahka ln svobodna, in zopet se je vil pred njim pot .m* in krvi, križev pot ruskega .laroda. Zopet je šel mimo gorečih ant ta mimo vislic. Grenke Ženske obte so mu padale v dušo, krik iojeeeev, ki ga ne bo irikdar poželi, mu je zvenel v ušesih.
Kulikov je bil pošten, pameten ;r. pr*vičep, fcmiet. Pobesi ta opre-io je presojal, vedno j» »od ufoo-al ta nikogar iti hotel užaliti. Ce ie videl požare in mrbveoe, je razu. tol: Vojna je, že dedje so pripove-aM o njej. Toda »kaj otroke? -a« Jb ob otroškem truplu. Bil* je ■ata deklica, ki jo je mimogrede .:.u*elii Nemec. NI razumel, aakaj? T talil je: »Tudi mojo Anjutko iti h ko doletelo....*
. Drugič je spet videl, kako zo ■med oropali »drugo, vreče, »ode n manufakturo so grmadili na ton-a. In nenadno »e je spomnil, ko-
ko je prišel v domačo »drugo in kako at* as » prodajalcem Ivanom Radionovlm resno pogovarjala. Ra-dionov si je nadel očala in vzei Iz mlznloe zvezek z naročili. Kulikov pa »e mu je priporočal za nov zimski plošč, žen* bi potrebovala »vile. a sinko bo šel v šolo ta fckorenjoi mu hi prav prišli.
«8 »vilo bo težko, Je zaskrbljeno odgovoru Radionorv. »Toda če bo le mogoče*.
Sošaj p* vlačijo Nemci evilo, blagu ta škornje. Razbili ao vrata, ključavnice ta polioe. In zopet Ku-Hkov ni razumel: s kakšno pravi-oo? To J« vendar nale, moje imetje.
Nekoč j« prišel mimo porušene porodnišnice. Vsa okna so bila razbita, pohištvo polomljeno, n* tk* pa »lama, blato in gnoj. Z okame-neldm obrazom ln suhimi očmi Je Kulikov prehodil vse »ob«. V sobi za novorojenčke pa le zagledal bele ta mehke posteljice. Tu j* »jokal,
Dolgo kot takrat nad truplom de-, starejši kmet, mu je ponujal preklice v katunastl oblekel »e je nočišče. Zunaj Je bilo mr*lo in de-sklenjal nad posteljica Spomnil se ževno. Kulikov bi bil rad ostal, saj
je, kako Je nekega jutra prišel v bolzlco, kjer je žena rodila' Grvo-irojeno*. Zdravnik mu je na hodniku čestital k sinovom rdjetvu. Kadila »ta. »Bo letalec?* ga podraži zdravnik. »Ne kmet bo, kakor oče,* Je Kulikov odgovoriti Tisto pomladansko jutro je bilo tako toplo ta vse Je zvenelo, kot da bi potrkavali zvonovi. Pred bolnico pa so potrpežljivo hrzali dobri rjavci. Na vozičku Je v soncu šumel kup zlate »lame.
Tu pri otroški posteljici Je prvič pomirili: »KaKo Je bilo pri na« vse lepo urejeno. Za ženo, ki Je bila pred porodom — bolnica, sina Je bilo treba vzgojiti — šola, »emen e potreboval — obrnil »1 »e na laboratorij: spomladi p* traktor*.
Prav vee Je mzruiil Nemec. Vee, kar Je bilo Kulikovu milo ln drago, prav vse, za kor Je živel. Ve, o takšni vojni dedje niso pripovedovali. Ne, to r	k sovražnik! In srce Ku-
likova j	olj in bolj kipelo. Težko
se razjea gorje tistemu, ki ga razjezi!
Nekoč Je vedril v koči, komor ga Je nagnal vihar. Go«podor, miren
je že toliko prehodil, a je okleval. Morda bom pa v napoto? Pogovarjala »ta »e o težkih in ■ žalostnih časih, ki so prišli v deželo.
Nenadno strašen hrup. udar« po vratih, žvenket sip — Nemci. NJso se odkrili ta pozdravili kot ljudje, ki »topijo v tujo izbo. Kar vlomili sc. Prvi Je »tekel po izbi, drugi »e je zagnal k mizi, tretji pa Je nepotrpežljivo »kričal na gospodarja: »Ven, marš!*
Ooapodar ni takoj razumel, kaj Nemec hoče. Čutil Je le, da se Je približalo gorje. Nemec Jo ee zlo-bneje kričal: »Marš! Marš!* Kazal je s pištolo na vrata. Tedaj je gospodar/ razumel, d* ga mečejo lz hiše. Kako Je to vendar mogoče? Znabltl pa ne vedo ln ne verjamejo, da j e to njegova izba, njegova h ša. Sej sosedje lahko to potrdijo. Ikone v kotu, že ded Je poave-tll ž njimi novo stavbo, skrinjo Je kupil na sejmu v Romnah. Postelj«, miza In »like n* steni — vse to Je njegovo. Razprl Je roke, pojasnjeval m se dotikal ikon, kazal » prstom ne slike- Tod* Nemce Je
razjarjeno kričal: »Marš!* ta ga je vrgel čez prag.
Potem »e je obrnil ta se srečal » pogledom Kullkova. Tako težak Je bil ta pogled, da ee Je celo Nemec zdrznil.
»Rus?*, Je zamrmral.
»Da, Rus sem*, Je ponosno odgovoril Kulikov.
»Rus*, je le enkrat ponovil.
»Ruski pea», je zlobno zavpil Nemec ta mu strgal a glav« kapo ki je bila ženin »pomiti. Nadel si jo Je ln zadovoljno rekel: »Rtis ne ootire-buje ničesar. Rus je pes*.
»Ti »1 pe»!» j« zakričal Kulikov. Toda brca ga je vrgla za vrata. Znašel »e Je v temi. Počasi Je deževalo. Pri ograji Je Jokal gospodar ln škripal s »obrni.
Kulikov Je pristopil k njemu ln mu zašepetal: »Pobiti Jih je treba*.
Gospodar pa se Je jezno obrnil: »Kaj te to brig«!? In kaj briga to tvoje Pcnzeno«. Oni ie niso »poznali Nemcev*.
Mogoče to pen zenskih res ne briga*; jo užaljeno odvrnil Kulikov. »Kaj P« duša, ali morda nimam rusko dušo?*
Nikdar prej ni Kulikov premišljeval, ali Je njegova duša ruska
ali ne. V kolhozu eo bili Rusi, Tatari ln Moirdvlnt. Tam je človek toliko veljal, kolikor j« naredil. A danes, ko g* jo Nemec nagnal s peom Je ostro začutil, d* je njegova duša ponosna, svobodna ruska duša, ki ne prenese teptanj* to ponižanja. V tej duši ni bilo dvoma, ne žalosti in ne atrahu, le »ovraštvo Jo Je žgalo.
Ko je Junijskega dne odhajal v armado, se mu Je zdelo, d« vojna ne bo dolga, ne »tračna, da bo podobna Jesenskim manevrom...
Sedaj pa, ko j« prehodil ie mnogo kilometrov križevega pota, se ni spraševal, kako dolgo se bo še boril. Vedel je: Tako dolgo se bomo borili, dokler ne bomo uničili vsoh Nemcev.. Nemške patčol«, mimo katerih »e Je plazil Kulikov, nieo vedele, da je ta ruski vojak trdno odločen boriti »e z Neon cen. Borki neustrašeno, neprizanesljivo, neusmiljeno, do konca.
Borbo, borba! Nje sl je bolj kot življenja želel Kulikov, ko je končno prišel do fronte. A še prvega dne so ga grenko udališti
Stefan, roj. 27.12.1908, Domjo Bruno, roj. 16.9.1924, Drekonja Karl, roj. 25.11.1921, Drolo Anton, 8.1 1906, Druikovit Vinko, 19.1.1896.
Brjaoeo Miha, roj. 29.9.1921.
Fabijan Frano, roj. 28.1.1911, Fabjan Leopold, roj. 19.11.1916, Ferjan Jole, roj. 18.3.1900, Ferkolj Stanko, roj. 5.11.1921, Fon M ato, roj. 15.2 1908, Forza Lindo, roj. 80.10.1906, Franca Anton, roj. 3J2.1904, Franca Joie rOj. fl.10.1902, Frano Jan, roj. 2.12.1914, Fvmoia Jurij, roj. 15.5 1918.	•
Gaber Ivan, roj. 26.7.1913, Gabrijel /t-an, roj 18.2.1908, Gala Marjan roj. 6.6.1914, Glinik Franc, roj. 1.10 1896 aodlar Alojz, roj. 3.8.1918, Oomsi Alojz, roj. 22.1.1908. Gorenc Anton. roj. 26.5.1920, Gradišnik Frano, Gre gori Frano, roj. 22.1 | 1912, Grogel Frano, roj. 2.8.1908.
Hafner Stane, roj. 18.7.1927, rf1' vamfo Pavlo, roj. 11.6.1907, Hofl* Evgen, roj. 11.12.1908, Htnigrš^ Frano, roj. 21.8.1924, Hirll FrO& roj 28.3,1912, Hlebanja Franc, banja Joie, roj. 31.3.1926, Hoče«*' Stanko, noj. 21.6.1909, Hod*” Frano, roj. 28.9.1918, Honto^J Frano, roj. 27.9.1917, Hrast AndJJ roj. 30.11.1928, Hribar Jole, roj. **'
1W0-	it
Jakovljevič Adam, roj. 2.12.10■'
Jan el Joie, roj. 2.3.1926, JankoV"
Mio mir, roj. 14.2.1911, Jerkovič J*
rt roj. 29.3.1924; Jerman Anton, t0’!
27.10.1926, JoijonoiHč Ivan, roj.
Jug Karl, roj. 5.9.1917, Jurkovič Up, roj. 26.6.1908.
* V globoki žalosti tiaznanjš**^ I Vsem sorodnikom, prijate*) j ta znancem šaloetno vest, d* j« ljubljeni oče ta ded
ANGEL FERTOT, cerkovnik v Nabrežini v 68. letu starosti mimo v GoSp0^ zaspal.
Žalujoči d,ružlni Pertot, Gruden in Nabrežina, 18. VII. 1946.
Poizvedbe
GIORGIO KRIŽAJ, odpeljan 29. april* v Hamburg. — Erminja Križaj, vla Bocoacclo ll./I, Trsti
JERMAN EMTLtO, roj. 27.8.1927, »el v partizane 27.3.1944. — Jerman Josip, Centur, Koper, Istra.
JERMAN ANGEL, roj. 11.1.1924, ■el a partizan« 5.5.1944. — Jerman Josip, Centur, Koper. Istro.
STANKO MAZARA. partizan od 14.9.1944 pri XXX. div. Nagrada 5000 Ur prvemu, ki da o njem točne vesti. — Mazan* Emil, »regtaj 41 nad Kanalom.
MRŠNIK JOSIP, služil v Nov, 1 četa 2. bat., ujet pri Ilirski Bistrici dne 26.3.1044, odpeljan neznano kam. — Mršnik Frano, Po^pm«
54, okraj Hrpelje, Kozina.
MAll OGLA«!
Hišno oskrbnico ali služkinjo,
no vseh hlinili del, lice tričla®-. druiina. Pogoji dobri. Ponudbe rji »Poštena* nš ogl. odd. »Prlmoff ga dnevnika*.
GOSPODIČNO, perfektno v
 (lil •» alMirunalre**! iavllfll.
grofiji, v slovenskem Jeziku, urad Fuachioh - Piocardl 57-
HIŠO s posestvom 7200 n)J /i clok), krasen razgled, vinoRf*^,
U'VH/1 *»»«*«»*. I* * “ "B	J	e/
sadovnjak, zamenjam s hišo v ■ lici mesta, najra je Opčine čT': kovlje. Ponudbe pod 136, pri#*®"
Dnevnik.
mesta, zamenjam za hišo v_ ,-vel ali Gorici. Karla Štolfa, via
POZOR! Hišo v Ljubljani, v »®J£t'
tro «0, Tr«t.
PRODAM otroški” voziček zella), tricikel ln enovoa (m® ttao). Posodi 88/m., Gugll« ,,^;
Žerjal, ulica
ŽVEPLO L vrste, 10091. r „ a* polovično 0*TV<^<!^^Ie
Odgovorni urednik JOŽE KOREN