fpiump AMD DHTKIBtrr»P WPP PMIPT (Ko. HM) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6 1917, oh nu AT THE FO8T OFFICE OF NEW YOBH. H. T. By Ordar of tht Pr—t, A. B. Burieion, P. M. Ckft i Ha j ve 2 j i slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Za pol leta....... .......$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANPT. NO. 199. — STEV. 199. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 25, 1921. — ČETRTEK, 25. AVGUSTA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. TELEKI 0 MADŽARIZACIJ! . 1 IELEKI JE REKE I. V SVOJEM PREDAVANJU, DA NI BILA MADŽARIZACIJ A ČIN ZATIRANJA, TEMVEČ LE BOJ PROTI PRODIRANJU NEMŠČINE. _• « i » r WiUiamstown, Mass. 24. avgu-| fit«. — poskus, da se madžatizira nemadžarska plemena na Oirr-j skem je prav tako malo čili zali-, ranja. kot j<» poskus, da se nmeri-kanizira tuja plemena v Združenih državah. — .je izjavil jrrof Paul Teleki. I iviii odrski ministrski predsednik, tekom svojega predavanja v Zavodu za politično znanost v Williams College ju. — Vam vsem je mano, -- je trkel. — da se besedi amerikanizacija ne pripisuje noben** misli o pritisku ali vniljenju proti volji doeim so sli«'-ni izraz madžariza-eija izrabili naši sovražniki kot i/raz. ki znari plemensko a'! narodnostno zatiranje. — .Taz ne verujem, da ;.ii je treba v tej deželi opravičiti ne za poskus, storjen v neki druci deželi, ki ima islotako številna plemena in različne jezike, da širi znanje jezika man išine prebivalstva kot sredstva medsebojnega občevanja med različnimi plemeni in boljšega razumevanja tradicij in idealov večine v drža- vi- , ■ • , . ' — t V bi bda nemadžarska plemena zmožna občevati med seboj v romunskem, slovaškem, srbskem ali maloruskem jeziku, bi bilo komaj uogoče najti iz«rovor, de se stavi na mesto tesra madžarski jezik. Nobeno teh nemadžar-skih plemen pa ni moglo občevati z drugim brez posredovanja nadaljne^a jezika, ki je bil znan vsem. — Uporaba angleščine, francoščine, italijanščine, popolnoma ( tuje \*sem. bi bila prav tuko sb-l surdna kot splošna uvedba espe-j ranta v Združene države. Vsled • tepa je bilo trebs izbirati !e med nemščino in madžarščino. Av.,trij-J ska administracija si je dolsra stoletja prizadevala ter storila vse. kar je bilo v njeni moči. da n vede nemščino kot splošni obče-valni jezik. ' Ta nakana f.a se ii ni posrečil« ne le.raditega, ker je bil nemški element na Ogrskem le majhen, temveč v jrlavnem raditejra. krr ie bila individualna kultura na i Ogrskem madžarska, ne pa nem-. škP. — Razvoj in razširjanje madžarskega jezika je pomenjalo boj na življenje in smrt, ne le v kul- |turnem, temveč tudi v političnem smislu, kajti ta boj sc je vršil v [deželi, ki je ležala na potiVemske ekspanzije proti vzhodu. Vsled tega se prav mirno lahko reče da jc pri uspešnem širjenju madžarskega jezika v namenu, da se izpodrine nemščino absolutne lav-strijske vlade na Ogrskem, izgubila največ nemščina, ne pa jezik katerekoli druge večje skupim ne - Madžarov v ogrski kraljevini (To je vse lepo. a bedasto je primerjati "amerikanizacijo" z " madžarizacijo". Amerikanizacija pomenja širjenje ameriških idealov svobode in enake prilike z .i vse, brez rarlike rojstva in plemena. Madžarizacija pa pomen ja nasilno uveljavljenje nekepa ura-lo-altajskega jezika, ki nima nn-benepa stika s kakšnim drugim evropskim jezikom v namenu, da, se s pomočjo teh madžariziranih članov drugih plemen še bolj utrdi moč in predpravice male pcšči-ee madžarskih mapnatov in veleposestnikov v deželi. Madžarski jezik ni služil tem privilipiranim | razredom kot splošno občevalno sredstvo med nemadžarskimi. na rodnostimi, temveč kot orodje, f-pomočjo katerepa se je hotelo u trditi in razširiti vpliv in moč teh privilipire.ncev na škodo ne le nemadžarskih plemen v deželi taemveč tudi nižjih in brezpravnih slojev madžarskega naroda samega. Kaj takega pa Teleki ne sme povedati svojim ameriškim poslušalcem.) ŽGANJEKUH V ŠOLSKEM POSLOPJU. Charleston W. Va., 23. avgu-sta. — Policija je tekom pretekle noči našla v kleti nekega šolskega poslopja popolno^ opremljen žpanjekuh in več kot šestdeset palon majše. Kotel je obstajal iz deset palon obsepajočepa pasilnc-pa aparata, u katerega je vodila zvita cev v hladilno pripravo. Kotel jc bil pol majše in več kot pet-1 deset palon kuhanepa žpanja je i našla policija v pritličju poslop-'ja Ker ni bilo nikogar na licu mesta, ni mopla policija nikogar aretirati. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potosi iuJs bank* isvriojejo po niski mui, aanealjivo In hitra y««raj so biU uAi mm sUd«6«: JVQ09J «A VUA: EaspoAMJ* M sadnj« potta In IspU&nj« "K*, pofttnl tokom* «urcd" ta "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. 300 kron----$2 10 1,000 kron ____ $ 6.40 400 kron .... $2.80 5,000 kron ____ $31.70 600 kron ____ $3 50 10,000 kron ____ $63.00 ITALIJA XV ZASEDENO OZEMLJE: KaapoAQJt u Mdftjo potu trn tepUtnj« "Jadranska banka* v TntaL 80 Ur .... $380 B00 lir .... $24 00 ino Ur .... $ 6.20 1000 Ur .... $48.00 300 Ur .... $15.00 MEMltSA AVSTRIJA: SaapoiOj* M cv\n> potto In tapUtnjt "Adriatkeka Bank" aa Danaja. 1,000 nemško-avstr. krcn $ 1.60 5.000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemške aTitr. kroa $13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00 _ Vrednost danarjn sedaj al stalaa, stanja sa večkrat mepritaka vas«; Is tega rasla«* bib al mogoit padati natančne aene vnaprtj Ml računamo po asnl istega dna ko aaai podani denar doopt ▼ roke Kal faneralai saatopoild "Jadraaska Banka" In njenih podrat afe imamo sajam&ene isvamedno agodae pogoje, ki bodo relike ko rioti sa one. ki ee ie ali se bodo poetsfterali naše banka Dm mm j* Miti mjbdU pt BimiiUm Mom? Order. iB p« HHtmmilM i*—t ----- , —- r(MK sanar Stttl um n MM! m m m BBMlMai ii Dfci ■ 11 ^ —i m ' UMimMB Panama, 24. avgusta. — J)anes popoldne jo Rieardo Alfaro. vhid-ni tajnik in sodnik. ol»j,i\i!. ^ia bodo civilne oblasti izpraznilo Coto okraj. Zastopniki Cost-i rice ne bodo našli nikakih vladnih zastopnikov Paname, ko bodo do-j speli v ta okraj. Tozadevno povelje ne bo dos-' pelo v Coto pr^«l petkom iu sicor radi prekinjanja telefonske zveze med David in Coto. Povelje za izpraznjenjo tr*rrfl oremlja jo neposredna posledica! zadnje poslanice ameriškepa dr-žavnepa tajnika Ilupbesa na Panamo, v kateri se jc plašilo, da ne bodo Združene države trpele! obnovi jen ja sovražnosti. Srnjor! Alfaro pravi, da bo odpovor naj poslanico Huphesa odšel jutri v "Washington. AMER, KONGRES SE BO 0D60DIL Tudi če ne bo doloccni program izvršen, se bo kongTes danes zvečer odgodii za trideset dni. Washington, 1). C-. 24. avgusta. C'e ne bo prišlo dn povsem nepričakovanih rar.vojev se bo kongres danes zvečer odgodii za dobo tridesetih dni. Ko sta s<* sestala danes zjutraj tako sonat kot poslanska zbornica. s*a invla pred seboj še veliko število zadev, katere je treba r»*šiti še prodno «e bo proglasilo odpodenjo za trideset dni. Kljub temu pa so .]•• plašilo. da se ne bo še nadalje zavleklo dolgo pričakovanih počitnic tndi v slučaju, da bi se ne rešilo proprama, katerepa sta si stavila senat in poslanska zbornica. Senat je obnovil dobato «rlod tam ter vl<»ži pri ameriški vladi protest. , Panamska vlada je obvestila i (državni department Zdrr^eniht] držav, da se dovoli Costarici za- i sesti sporno ozemlje. To je r>ovo- ( dal danes časnikarskim poroče-Ji jValcem Porras, predsednik Pana-me. VELIKANSKI POŽAK. ' f Včeraj zvečer je izbruhnil v ^ jHoboken na pomolih bivše Jlam- jburp Amoric^i Line prozen požar. ' ki je povzročil velikansko škodo — baje $15.000.000. Precej je po- 1 škodovan tudi največji parnik na svetu 'Laviathan'. bivši nem- 1 ški "Vaterland". 5000 trupel ameriških vojakov, ki so se borili t Franciji, so le s težavo rešili. f Po tri uro trajajočem prizadeva- 1 ... 1 , . I nju se je posrcilo požarnim hrambam spraviti požar pod Icon-. • tiolo. IŠII BO SPOROČIL GLEDE ŠLEZIJE. I Pariz, Francija, 24. a v gost a. —, • Baron Išii. predsednik sveta Lipe . narodov, j" rešil težkoče, katere . so nastale vsled odklonitve grofa . Quinones de Leon, španskega po-( _ slanika v Franoiji, da nastopi kot . poročevalec glede vprašanja Šle-. zije za Lipo narodov. Kot se jc, . danes glasilo, bo baron Išii sam . predložil zadeve o cvetu Lrge na j . rodov. _ i ; Potni listi, Pe najnevejši odredbi belgraj n ske vlade dobe Jugoslovaai potm , liste samo tedaj, ako prinesejo f seboj kako listino iz starega kra p ja. da je rarvHno, od kod je do ma. Take listine so t Stari potni list, delavska ali vojaška knj:žica. krstni list in domovniea. Kavadna pismo na zadostuj« ^ več. 1 Kdor t vda j nima nobene tak* >. listina, pa želi potovati v stan - kraj, naj v-ute županstvu one ob' a čine, v kateio je pristojen, po do a movnico, potem bo šele mogel d» p biti jugoslovanski potni li»t. Nikdo naj tedaj ne pride ▼ Ne* York v namenu, da bi potoval v -rteri krp j, ako nima kake gori , Tf mjene lwtine. Frank Baknr State Bank. " 1W Cartlandt Jjt, New York, K. Y. ■ PANAMA IZROČILA SFERNO OZEMLJE < /"'j?.!1 JBLIKA PANAMA JE ODREDILA IZPRAZNJENJE COTO OZEMLJA, DA GA BODO LAHKO MIRNIM POTOM ZASEDLE ČETE PORTORICA " N J VIŠJI SVET. Prva slika rajvišjega sveta tek ^m prvega zborovanja v Psrizu 9. avgusta. Z leva na desno so: mgleški zunanji minister Lord Jrrron. min predsednik Lloyd George, francoski min. predsednik Briand, italjanski zastopnik Bonomi, latki zunanji minister de la Serratta, ameriški poslanik v Angliji -col. Harvey in Hayashi, japonski zastopnik. - nAJvtuJI oALUH JE EKSPLODIRAL; _ ] ZR—2 jc eksplodiral pri poskusni vožnji. — Enoinštirideset oseb i je bilo mrtvih. , ' < London, Anjrlija, 24. avgusta. Ameriška vlada je naročila v , An«rliji zjrrajenje največjega vod- 1 Ijivega balona, kar jih je bilo 1 kdaj na svetu Zrakoplov je bil < t.'-, dni dovršen ter so žnjim >e več 5 oni vpriznr ja 1 i poskusne vožnje. -Takoj po teb poskusih bi imel ' nastopiti potovanje preko oceana. Včeraj je pa zrakoplov eksplo- j diral in sicer nad mestom Hull ] v Angliji. Ostanki so padli v re- ( ko Humber. Eksplozija je bila t:.ko silna, dn so bile pobite v bližini vse šipe. Nesreča se je pripe tila ob šestih zvečer. Na tisoče ljudi je prlediilo, kako je zrakoplov plul mirno nad mestom, na- • enkrat sc je pa pojavil plamen, ; pokadilo se je, in zrakoplov se je razklal na dvoje. V istem hiou so se tudi 'tri osebe spustile s padal-niki na tla. I Z rešilno akcijo se je takoj pričelo. Izmed 47 mož posadke, se jih je samo šest rešilo. Med ponesrečenimi je tudi r.sem Amerikancev. I Zrakoplov je bil dolg 69-3 čevljev. širok 85 čevljev ter je obse-' <_ral 2.700,000 kvadratnih čevljev. Xosil je lahko 83 ton. Preračunano je bilo, da bi lahko v 72 urah prišel iz Anglije v Ameriko. V splošnem so jc govorilo, da zrakoplov ni bil posebno dobro izdelan ter da sc ni varno voziti na njem. Veljal je dva miljona do-jlarjev. Polovico škode bodo-trpeli«* Združene dižave, polovico pa' Anglija. NISO PLAČANI, A OPRAVLJAJO VENDAR SVOJO SLUŽBO. Charleston. W. V., 24." avgusta. Državni prohibicijski uradniki, katere so pred kratkim odslovili iz službe, ker ni bilo na razpolago dosti denarja, so opravljali svojo službo še naprej brez plače ter so v t^ku par dni zaplenili veliko množino tajnih žjranjekuhov ter aretirali veij kot trideset "zločincev", ki so kršili suhaško pestavo. Tako se glasi v nekem poročilu, katero je izdal državni prohibicijski komisar. Agenti brez službe so zaplenili osem kotlov ter skoro 3000 galou majše. (T agenti že vedo kaj delajo, kajti tudi brez plače imajo Se vedno dobre dohodke. — Kakšne vrste so H dohodki, to si lah-®ko misli vsakdo sam zase.) Pariz, Francija. 24. avgusta. T »V nekem uredniškem članku, n ki je izšel danes v Journal des š< Debats, se fiaje izraza resr.emu f upanju, da bosta francoski in an- p gleški ministrski predsednik opu- n stila svoj namen, da se vdeležfta v razoroževalne konference v — s Washingtonu. Ta članek je naj-jV bolj resno zamišljena razprava o ni.meravani konferenci, kar jih č je dosedaj izšlo v francoskem ča-.t sopisju ter vključuje slovesno (c svarilo s stališča zunaj stoječega^ opazovalca, da bo konferenca^ lahko pomenjala usodepolno izja-(j lovljenje. jI' O celem tem vprašanju raz-,j pravlja pisec na temelju izkušenj d j prejšnjih mednarodnih konferenc | Iter prihaja do zaključka,' da bi,I bilo skrajno nespametno ter ce!o}E usodepolno, če bi se razpravo gle- r de tega vprašanja kot je razo- c roženje Pacifika, vdeležili načel- f niki vlad. — Neke vrste vrhovni svet za j1 Pacifik, — se glasi v članku, —1( ni zaželjiv in sestanek takega sve- c ta bi le še bolj kompliciral stvari. V okolščinah, v katerih se na- J hajajo pacifične oblasti, bi bila enostavna konferenca delegatov 1 •bolj koristna. ] Članek, katerega je spisal Pi- , erre Bernus, se pričenja s trdit-vijo, da je vsaka konferenca, za katero niso našle prizadete stran- * ; ke že preje temelja soglasja, ob-L( sojena na iz jalovi jen je in da lah- j ko poostri konflikt, katerega hoče odpraviti. Pri tej konferenci ,'pa so možnosti dogovora vnaprej i le majhne. | Po pregleda stališča Združenih ■.držav iu Japonske pravi pisec, da nista vladi v Washingtonu. in TokijiT'prišli dčsedaj do sporazuma. Če se jima to ne bo posrečilo ie pred jesenjo, ne bo imela konferenca nobenega izgleda na uspeh, z ozirom na uravnavo s" evil-nih vprašanj, ki pridejo pri tem vpoštev. Mesto da bi se razorožil, se bo pričel svet Še bolj oborože-vati kot preje. Pisec se nadalje peča s stališčem Anglije kot najbolj prizadete stranke pri uspehu konference ter najbolj ogrožeue v slučaju neuspeha. On pravi, da je bi'a po njegovem mrrenju angleška ideja o preliminarni konferenci zelo pametna, ker bi preprečila pojav prevelikih diferenc v slučaju, da bi ne bila uspešna. — Gotovo je, — pravi končno pisec, — da ima ta velika diplo-matična konferenca, koje sklicanje se je pozdravilo s takim navdušenjem, danes le malo izgleda na uspeh. Izboljšanje se bo mogoče završilo, a prav nič nam ne koristi skrivati se pred dejstvom da bodo ostale težkoče še vedno ogromne. — Mt. Briand je pustil vnemar dobro mišljene nasvete in Lloyd George je bil prisiljen slediti njegovemu vzgledu. Včeraj je japonski ministr. predsednik Hara objavil, da bo tudi on prišel v Washington, če bosta prišla Briand in Lloyd George. Slab vzgled je vedno nalezljiv. KOMISIJA NAJ REŠI MEJNI SPOR. Washington, D. C., 24. avgusta. Državni tajnik Hughes je danes imenoval posebno komisijo, ki bo rešila mejni spor med Panamo in Costa Rico. i_t________J _^^^^ i PROTI UDELEŽBI MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV PARIŠKI LIST, JOURNAL DES DEBATS PRAVI, DA SE BO RAZOROŽEVALNA KONFERENCA IZJALOVILA, ČE SE JE BODO VDELEŽILI MINISTRSKI PREDSEDNIKI. __2_ TT______ ! I ^ O I ni'mialn TAIZI i? Aennq i nn onnrQ7l1- Moskva, Rusija. 24. avgusta. — Potem ko je čital človek v lisi ih neboljševiškega sveta vse motjoče stvari prlede zaostalosti Rusije, sem b.l komaj pripravljen z:: presenečenje, ki me je posdra-j vilo malo po drugi uri popoldne,, ko je prišel r.aš vlak na eno izmed osemnajstih železniških postaj v Moskvi, in sicer petnajst minut pred določenim časom. Postrežček s svetlo brado, sedem čevljev visok in raven kot sveča, je pomagal nam trem na peron, kjer je naložil naše kovče-jre ter zavoje živil v velikansko piramido ter odšel, potem ko je spravil v žep malenkostn onapit-nino — 20.000 rubljev, katero je bil zahteval rd nas. Tam smo čakali eno uro. brez tiketov ali pot-rih listov na zastopnike sovjetskega zunanjega urada, ki nas naj bi vzeli v oskrbo. Ko smo stali tam ter čakali, sn:n večkrat zapazili straže, ki; so vodile po dva ali tri ljud; pred( seboj. Eni taki straži sem sledil ter videl, da jc povedla dva moš-j ka v enega izmed treh železniških vozov, lcojih okna so bila zamrežena ter kazala, da je to ječa. — Številni obrazi so gledali skozi ta okna in v nekaterih oddelkih so bile tudi mlade ženske. Neki človek nam je povedal, da so to poljski vojni ujetniki, ki se vračajo domov, dočiin jc rekel neki drugi z velikim ponosom: da so to navadni zločinci, katere j so kaznovale sovjetske oblasti. — Pojasnil je nadalje, da je kazen posebno stroga za tatvino. Ko smo se na ta način seznanili z boljševiško pravico, je prišel zastopnik sovjetskega zunanjega urada v osebi nekega mla-djega ruskega Žida. po imenu Wolf s česar spremstvu se je nahajal neki ameriški zdravnik. Mladi Wolf je dal naložiti naše stvari na tovorni avtomobil, za kar smo plačali nadaljnih 15.000 rubljev. j Sedeči na vrhu svoje prtljage in svojih svežnjev, smo pričeli z vožnjo po ulica hin cestah mesta, ki je uničilo Napoleona. Wolf je entuziast, tako a- oficijelnein kot jneoficijelnem oziru. Njegova angleščina je polna amerikanizmov katere si je bil nabavil tekom svojega dveletnega bivanja v Združenih državah. Sedeč polesr mene mi je pričel razkazovati Moskvo ko smo se pomikali naprej po cestah. — To je popolnoma normalno. Tam vidite poulično karo, ki vozi. in poglejte ljudi, — vsi so srečni in zadovoljni. Poglejte oneira fanta, ki jaha na konju. Ne izgleda sestradan in tudi kofij i;e. — Tam je velik pes, ki laja na konja. Vi bi tega ne verjeli, kai ne, da ne? — kajti v Ameriki pravijo vsi, da ni v Moskvi niti eneera Ipsa, ker so xse že davno použili ' stradajoči prebivalci. Izmed desetih ljudi, katerrt sem naštel, ho bili štirje bosopeti. Nekateri so nosili čevlje, drusri sandale, tretji doma napravljene copate ali pa močne cunje, ovite x vrvjo, kar je bilo običajno pri kmetih že tekom vlade carjev. — Izvedel sem, da je imela sla-jba in pomanjkljiva hrana največji učinek na otroke, ki niso še dosegli Bvojega telesnega razvoja. Od ljudi, ki so živeli v ifoSkvi tekom cele revolucije, sem izvedel, da se ozirajo vsi meščani, ki so preživeli te strašne čase, nase kot ne ljudi in pol ter izjavljajo, da takih ljudi sploh ni mogoče izstradati. * 4 _ i V MOSKVI JE VEČ REVŠČINE KOT LAKOTE LJUDJE HODIJO BOSOPETI ALI PA V VSEH MOOOČIH — OBUTALIH, A NISO MRŽAVI IN SUHI. — RDEČI VOJAKI SO RAZTRGANI, A ZADOVOLJNI. l -■ : ~ g-J - \ Poroča Floyd Gibbons. "G L AS NAR O D A" ** * -•LOV ENI AM DAILY \ - i—___- * _awinJ and Published by » jL ' SLOVKNIC FL BLISHLNCi COMPANY (a corporation} FRANK UK»IW, Prs.ident LOUIS BENEDIK, Treasurer Plača of Bwlncaa of the Corporation and AtUreuei of Above Offlciers: «2 Cortlancit Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "Glaa Narada" Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj in praznikov. Za celo leto velja list za Ameriko r Za New York za celo leto »7.00 In Cmado M .00 za pol leta »3.50 Za. pol leta 13.00 Za Inozen^atvo za celo leto »7.00 Za četrt leta_11^0 za pol leta fijso ____'"glas naroda .(Voice of the People) Issued every Day Except Sundays aMd Holidays. Subset iption yearly »6.00 Advertisements on Agreement. Hoplirt brex p^lpiML In o**bnoetl se ne ptioWujeJo. Denar naj se blagovoli po-Atljatl po Money Ordtr. I*rl spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJBnJo tivali&'e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Cortlandt 2876 CENA ŽIVLJENJA. Španska jt ua svoj poseben liafin rešila problem nezaposlenosti. Na Španskem ni potreba biti nobenemu mlademu zdravemu možu brez dela. Toliko delavcev j Kit rebuje ta nesrečna dežela, da jih snubi celo po Angliji in Združenih državah. Delo, ki ga nudi, ni sicer bogve kako vabljivo, toda f-lovek dobi na dan devetdeset centov plače, streho ju jed. In ko enkrat svojo delo dodobra opravi, dobi še Bto dolarjev nagrade. Kot že rečeno, zahteva španska vlada samo mlade in močne ljudi. Njihovo delo obstoji v "obrambi španske domovine" prti ustaškim maroškim plemenom. Pred nabornimi postajami se zbirajo ljudje, ki so ravnokar reševali svojo "domovino", pa so jo tak nesrečno rešili, da jim ne more dati kruha. Iz tega je razvidna vsa liizkotnost, vsa lumparija kapitalističnega sistema. Brezposelni proletarci se lotijo morilnega posla, da si nasitijo želodec. Ni še dolgo tega, ko so ugledni gospodje, med njimi Woodrow Wilson in Samuel Gompers, razglašali, da bodo vojaki, ki so se vrnilLi iz vojne, reformirali in poboljšali svet. Sveto so zatrjevali, da se ne bo nikdar vrnila politična in industrijalna navlada, ampak da se bodo ti bivši vojaki zavzeli za demokracijo, enakopravnost in pravice "delavcev. Toda, ko so se ti proletarci vrnili z bojnih poljan, so izprevideli, da so ravno tako odvisni od kapitala kot so bili prej. Dežela, za katero so se borili, je še vedno last kapitalistov, in samo če jim oni dovolijo, smejo zavrteti stroje ter prijeti za plug. < asopisje sicer pravi, da bi morala vlada nastopiti proti rekrutaciji na španskih konzulatih. Noben uradnik pa še ni zganil v tem oziru niti mezinca. Naval tisočerih mož na španske konzulate je jasen dokaz o prosperiteti, ki vlada v deželi. Oe ne bo drugače, bodo konzulatom za povedali, naj malo tišje vrše svojo reklamo. To bo pa tudi vse. Vladajoči razred se ne briga za usodo brezposelnih. Naj poginejo, samo da poginejo kolikor mogoče broz-slišno. Neprestano čitamo predlcg za predlogom, kako bi bilo mogoče odpraviti brezposelnost. Narodni tajnik farmersko stranke. Brown, je predlagal, naj se delovni čas zaposlenih tako skrajša, da bo vsak brezposelni dobil nekoliko dela. Predlog je izvanredno priprost in praktičen. Izveden pa ne bo in ne more biti, ker kapitalistični profitarski sistem ne dovoljuje take izvedbe. Pač bodo pa brezposelnost izrabljali v svrlio, da bodo delavni čas še podaljšali in za majhen denar iztisnili iz delavcev kolikor največ mogoče. In to Im ostalo toliko časa, dokler ne bod<- delavci izprevideli, da je lepše in dobičkanosnejše trpeti za svojo lastno svobodo ter za lastno svobodo zastaviti svoje življenje kot pa umreti v suženjskih verigah. Kaj konfiscirajo v Jugoslaviji? N*ovoni»*Hka ''Sedanjost" j** objavila sledrt-i t-lanefc, "DRŽAVA V NEVARNOSTI", ki ni naš«-l milosti v očeh vladnega cen-rorjn: Pa-M je Draikovif. pod t-egar vodstvom je stalo orož-ništvo kot ga&itnik države, zadet od krojrje teroristov, padel je Zlatko Arnold kot lojalen državljan v imenu zračite države zadet od orožniske kropi je. Oba sta bila pokopana na državne stroške z veliko slovetm ostjo: prvi v Beltrradu. drogi v Zagrebu. Belprad. Zajrreb; dve imeni, dve fronti! Beljrrad se brani v imenu države vsled terorističnega nasilja, Zagreb se dvijra v istem imenu proti nasilju, ki se vrSi v imenu države. Nastala je popolna zmešnjava, vedno bolj zapletena, vedno večji vozel. Kdo ga naj razseee, kd»> nai osvobodi domr-vino teh strašnih notranjih potresov? Mar tibti, ki se zbirajo okrog vladnega lista "Balkana", ki po-zi'va v imenu države Srbe pod srbsko zastavo v narodne garda "državotvornih* teroristov! Mar tisti, ki stoje 1 Badiču in v imenu hrvatsva iseejo rešitev na srbsko-hrvat-i aki državni meji? Mar Pašič in Pribieevič s svojim izzivalnim "zakonom o zaščiti države", ki sta s svojo ustavo S pota. Pod naslovom *' Wilson o v kredit pe^a" poroča nek starokraj-ski list sledeče: '".Slavni predsednik Wilson v Ljvbljani ne uživa več posebnega kredita, odkar ni več predsednik. Lastnik hotela Wilson na Sv. Petra cesti je svoj hotel prekrstil v hotel Soča, staro Dunajsko <-esto, ki so jo prekrstil i ob prevratu v Wilsonovo, bo pa prekrstil novi masjui komi ar v v-(-sto 1'stavp ali pa cesto JDS." Naj sodimo o Wilsonu kakor hočemo, Jugoslovani in posebno Slovenci so znanji, ki morejo Wilsonu kaj očitati. Predsednik Wilson ie bil predstavitelj stoniiljon-ske^ra nmerišlrega nnroda v času svetovne vojne in na mirovni konferenci Vsak otr>k ve. če bi no bila posegla Amerika vmes, ne bi bilo današnje Jugoslavije, ampak preko zasužnjenih in umirajočih -Jugoslovanov bi bil zgrajen trden ncnšlii most do Adrije. Daljo, ako !>i sp predsednik Wilson ne bil potegnil za na.s na pariški konferenci. pohasaU bi biLi 'Lahi Slovence najbrž prav do Save in morda tudi vso Dalmacijo. On je bil edini, ki je zagovarjal naso pravično stvar. Da ni dosegel vsega, kar je želel in vedel zh to. če kakšna hišica ali cesta v Ljubljani zavrže njegovo ime; kaže pa v najlepši luči. kako malenkostni in nehvaležni so gotovi ljudje v Jugoslaviji. Zelo, zelo redki so Američani, ki so imeli samo seneo jvvjtna o mnJem »aro-dieu ta:n ob Adriji. Predsednik velikega ameriškega naroda pa se ie zavzel za pravice tega naroda, 'iot nikdo drugi. Xi toliko njegova krivda kot j«- krivda ostalih zaveznikov in najbrž tudi jugoslovanskih zastopnikov na konferenci, <"-e je bila Jugoslavija prikrajšana. Ni moj namen zagovarjati Wil-sona, h(»«lisi kot ameriškega predsednika. bodisi kot člana mirovne konference. Marsikatero napako je napravi! in napak ne dela samo tisti, ki nič ne dela> in kritizirali Milu ga zato, ampak Jugoslovani so zadnji, ki bi smeli lučati kamenje vanj. Wilson je bil edini resnični in odkriti prijatelj Jugoslovanov na mirovni konferenci in čeravno ni dosege! za nas vsega, kar sjno želeli, bi mu vsi Jugoslovani. posebno oni v starem kraju, morali biti hvaležni za vse. kar je >toriI zanje. V oček ameriškega naroda bi ne bil prav nič izgubil, če bi bil vse Slovence ali polovico Jugnsbrvaaiov prepustil I*ahom ali Xemcem. Kot že omenjeno, koliko jih je bilo a- tej d«želi. ki so vedeli za naš mali narodič! Nepristranski zgodovinarji bodočnosti bodo označili Witeoma kot prijatelja Jugoslovanov, in ko bodo -tiste imile, nehvaležne duši-e bo ime ameriškega predsednika Wilsona v zlatih črkah jugoslovanske zgodovine. "WiWrn ni bil brez napak, kot nihče ni. toda za Jugoslovane je storil več kot vsa "velika čefcvoriea** in sicer največ prof i volji isto. "Wilsonov kredit pesa" — za poč*t? Ra.iši naj bi tifiti starokraj-*ki lLsr pisal, kako peša kredit mlade Jugoslavije v oeeh Američanov in tudi drugih narodov, ker nastavlja kot generalne konzule ljudi :Y la Savič. Še par takih škandalov naj napravijo v tej de- želi, pa nas bo sram povedati, da '- prihajamo iz Jugoslavije! -j Matija Pogorele. S a.' Chicago, 111. i Kakor je bilo že v .št. 178 Glas a Naroda omenjeno, bomo imeli dne j 28. avgusta izlet, piknik in veliki 0 '.javni shod zu naš Slovenski Na- 1 rodni Dom v Willow Springs na d vrtu g. Johna Stezina. Rojaki, v sb i venci, kateri ste za ali tudi proti, pridite na omenjeni dan vsri, r da se pogovorimo, kako naj bo po- 0 fdopje Priliko Ko imel vsak izra- - žiti svoje mnenje. Vstopnine ni - nobene, obveznosti tudi ne, torej edini stroški so voznina, in za to ii -:dio preskrbeli motorne vozove, - da bomo tudi olajšnli voznino. e Točno ob 1). uri zjutraj bo odpe- 1 ljal voz z vogala Lincoln in 22. ceste in točno ob pol 10. z vogala i ('rawfoixl in ~V2. ceste, i! Rojake opozarjamo, kateri s<\ hočejo peljati z omenjenimi vozo- - vi. naj naznanijo, koliko oseb bo- - do imeli, na naslov: Jos. Blish, :i 10-14 W. 22. Place, in Jt:s. Likar, . 22-K South Central Park. Kakor omenjeno, bomo delali z 1 najmanjšimi stroški in smo dobili ] prostor ali pikniški vrt zastonj. . Zu pijačo i ž t pečene jance bo skr-. ! v Willow Springs! i Pri p ra v n i odb o r. Cicero, 111. ? Kaj malo se čita v slovenskih 1 časnikih o naši lepi naselbini. Tu-i kaj je že precejšnje število Slo-; vencev in je večinoma vsak hišni - posestnik. Dela je malo, podražilo; i se je zopet vse. Zima bo kmalu > trkala na okna, treba je premoga, i treba je zimske obleke, obuval in _ tako dalje. Delavci hodijo s tre-c buhom /.a kruhom po ulieah od to-^ varne do tovarne in vprašujejo za J delo. Bossi jim oso m o odgovarja-.'jo, da ni nič. Take so *edaj raz-t j mere v Oh icagi in okolici. Treba . jbo potrpeti. .j Društvo Narodnih Vitezov bo . priredilo plesno veselico in vin-Isko trgatev Kdaj? V soboto dne . 2."». septembra ob 2. uri popoldne .'pri Andro Spolarju na Racine JAve. in 18. ulici. Vse bo preskr-j[bel veseliči.i odbor. Pridite vsi! Odbor. i Slovenske novice*. 1' Cleveland, Ohio. , Več kakor 20 '»seb je bilo ranje- - hib, med njimi 13 tako resno, da , s » morali v bolnišnico v soboto '(20. avg. popoldne kmalu po 4. uri. i ko sta dva voza Cleveland. , (Painesville & Kastern cestne železnice zadela druj; v drugega na ifvogalu Waterloo Road in 157. St. »jv Ccdlinwoodn. Nihče ni bil ubit •.in tudi vsled ran ne bo nihče u- Imrl. kot se pričakuje. 31 ed pone- - (srečen imi je en Slovenec, Peter t Malo vaši ki stanuje na 391 East »t162. St. v Collinwoodu. Ko so ga - obvezali, je bil poslan domov. Ne-» srečo je prva opazila Mrs. Josephine M usta r, 1254 E. 175. St., ki - je s svojim sinom Tončkom bila l fckoro prva na mestu. Prinesla je i s seboj sekiro, toda neki mož ji je i sekiro vzel in začel lomiti na dvo- - je razbiti les. Trajalo je eno uro, izredno *»o proso oč;5.«3t.iki in se je i promet zof>et vrnil. Družini Zaletel na Bonna Ave. t je i-oirla leto' in pol stara hčerka . Lillie. • V boln išnieo je bil od»p«djaai 17-» ton? ITenrv Pernšek. stanujoč na t 61. cesti. Med Luk asom in njegovo ženo Peter Zgaga - V Ljubljanskem " Slovenskem Narodu" sem čital naslednji oglas: Amerikanski profesor, rodom Kranjec, ki ima premoženje, vredno miljon dolarjev se žeLi poročiti z mlado slovensko deklico". * * * Sreča, da je ta "profesor" na Kranjskem, l e bi bil v Ameriki, bi ga bili že zdavnaj zaprli • * * Pravo vrednost dolarja človek šele tedaj spozna, ko si ga hoče od prijatelja izposoditi. • . * { Včeraj sem dobil naslednje pismo : Dragi Peter Zgaga: Prosim te, povej mi, če je . med klerikalizmom in ka» toličanstvom kaka razli-i ka. In če je, kakšna razlika je to.. Naš gospod, ki so l velik klerikalee, vedno pra vijo, da ni med njimi in i med Bogom nobenega raz- » loeka. Pravijo, da so njiho- ve besede božje besed0, in njihova dejanja božja de-l .. janja. Ker pa poznam ne | kaj dejanj našega gospoda. . se mi nekoliko čudno, da bi se mogel Gospod' tako nizko ponižati. Prepričan sem, da mi boš n po-i vedal razloček in se ti že vnaprej prisrčno zahvaljujem. Frank Z., Chicago, lil. * * * Vsi razločki mi niso. znan i. ven-' dar jih bom pa nekoliko navedel. Vse, kar je katoliškega, je kr-j ščansko, kar je pa klerikalnega, je jezuitsko. • • # Katoličan je ponižen, klerikalec pa viha nos kot ga viha Čeh, če • mu na cesti iz tretjega nadstropja - zadiše knedelni. 1 * * * Katoličan veruje v Boga in smatra papeža njegovim namestnikom. Klerikalen pater pa veru-1 je v papeža in smatra sebe njego- Mm namestnikom. * * • . Katoličan pravi, da je treha j dati cesarju, kar je cesarjevega, . klerikalec pa pravi, da je treba . dati vse papežu. i\ • * # » Katoličan se boji Boga, kleri- i kaleč pa nasprotne stranke. * * * ^ Katoličan oblači gole, klerikalce pa išče nagoto. • * 1 Katoličan hoče nevernika iz-preobrniti, klerikalec ga pa hoče j speči na peklenskem ognju. • . • Katoličan živi za svoje prepričanje, klerikalec pa živi od svo- , jega prepričanja. - * * Katoličan Živi v moči ljubezni. klerikalec pa v ljubezni do moči. • • • Katoličan reče "da" in "ne". Ce klerikalec reče "da", misli "ne", če reč" "ne", misli "da". Katoličanu gre za resnico, kleri kalcu gre za večino. * * * Katoličan se boji hudiča, klerikalca se pa hudič boji. * * * Katoličan ima samo eno vero, katoliško. • » • Klerikalec, posebno pa Skaza v t'ikagi. ima pa tri. V cerkvi pri-diguje katoliško vero. v svojem biznesu je židovske vere, pri babah pa turške. na 5707 C!air Ave. so se večkrat vršili medsebojni prepiri zaradi bordarjev. Zadnji teden je po nekem sličnem 11 esporazumni mož nezrnanokam odšel ter vzel s seboj triletnega sina. V nedeljo 21. avg zvečer pa se je nenadoma zopet *elasrl. Ko je šla Mrs. Lu-kas k vratom, da vidi. kdo je, je takoj počil strel, ki jo je zadel naravno-it v s:ree. Nato pa je oddal en strel še na bordarja Johna Lemzie in ga nevarno ranil. Krogla mu je šla v prsa ravno pod srcem. Ko so prišli na lice me^ta detektivi in dva policijska avtomobila. je bila vaa hiša pokoucu. Na pragu je ležala mrtva žena, dočim se je Lemzie splazil na cesto, kjer ga je odpeljal neki avtomobilih -v St. Clair bolnišnico, 5 kazni je dobila Mrs. Mary Kista iz E. 28. St., ker je kravo izpustila iz hleva na cesto. Krsfo Vasi! o v u 3061 Vine St. je bil nevarno ran jen s ko je delal 11a dokih National Tube Company. Padel, je z lestve z glavo navzdol. Najbrž ne bo okreval. National Tube (Tomp. namerava zgraditi 50 delavskih hiš, katere pozneje proda delavcem na odplačila. Delo se ne bo nič zholjšalo Še prihodnje dni v tovamj National Tube Co. Operira se Še vedno s 40 procenti delavnih sil. Ti. ki veselje zdaj ti žari lica. ■ pretakal skoraj solze bodeš vroče; ii smo domo\inski NON ALKOHO- UC EXTRACT za vino. i funt naredi 50 gnlnn vina. 1 fnnt si:.ne — |t.no. Imamo domaČe trav«. Pi5iiw po cenik. "tJAl.MATIA" 24 — 10th St., West New Ycft-*. N. J. - --—---- NAZNANILO Vsem mojini cenjenim klijen-tum trm potom naznanjam, da bodern dne 1. septembra, ali pa mogoče par dni prej, preseli] svojo pisarno na CORNER -IRtli i HI TLER STS.. Pittsburgh, l'a. Preseliti se moram vsled teRa. ker se Rakewell poslopje sedaj popmilja. Butler nlira je znana našim rojakom sirom Amerike, in kdor želi priti osebno k meni naj vzame poulirno železnico št v. 95 pri Pennsylvania postaji na 11 resi i. Kakor do sedaj, tako bodem tudi v mojem novem uradu opravljal vsa v notarski posel spadajoča deia. Vsem rojakom se najtoplejše priporočam. anton zbasnik Slovenski javni notar. < • zaCdibe, želtšCa in naj- ;; ' I v RAZNOVFSTNEJŠA 51 domača zdravila ii < ► - • kat?ra priporoča msgr. Knefpp,; [ *' Imam vedno v zalogi. !' ,» * * Pišite po brezplačni renik. ]' math, pezdir T ° ;;P. O. Box 772, City Hall Station:: New York City ^ sees asa BOS m vm (IT. A J? VAT? OT> A A VG 1921 in s svojh& delovanjem dokazala, da sta protidržavna elementa, ki po gotovem načrtu rujeta proti obstojeeira enotam, ki sestavljajo to državo? Ne, ti in taki elementi niso raiitelji, pač pa ruši tel j i države! Iavor in utok vse držav-* ne moči je ljudstvo, ki je državotvorno, ker brez ljudstva ne more biti države. Ljudstvo bo rešilo državo! Pustite ljudstvu, da se samo upravlja, dajte mu samoupravo, dajte mu avtonomijo in videli bodete, da država ni v nevarnosti ! V nevarnosti pa so žepi in oblast v rokah izkoriščevalcev države, v nevarnosti so izvrševalci framazonske in kapitalistične protiljudske volje, v nevarnosti so centralist in kancel paragraf ar ji, verižniki in podkupljeno uradni-štvo. Boj, ki se bije, je boj prave demokracije proti oligarhiji. Zato je padel Draškovič, zato je umrl Zlatko Arnold in v tem znamenju stoje Belgrad in Zagreb. Dopisi grozdje je dozorelo in pričeli smo ga razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Po raznih naselbinah imamo svojn zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v z\ezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnita na: W. L. PREDOVICH & COMPANY 224 California Fruit Building Sacramento, Cal. • « 7 A CT A \TV MolAfli cenah v at rojak VICTOR MVINŠEK, 331 Sreeve St, CONEMAUEH, PA. DOCTOR LORENZgk EDINI SLOVENSKO GOVOREČ« ZDRAVNIK F? ŠPECIJAL.I6T MC&KIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, Moja stroka je edrarljenje akntnth In kroničnih bolezni. Jas sam Ze zdravim nad 23 let ter imam ekoftnje ▼ vwh bcieanlc in ker znam slovensko, zato ras morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč in zdravje. S*ozi 23 let sem pridobil posebne skušnjo pri ozdravljenju moških h.Jrznt. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja s^rb r« je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljsne kri. masuli« In lla« po ttleau. boiexnl v or*!." padanje las. bolečine v kosteh, stare rane. llvtn« bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah. letrah In ialodcu. nnenlco. revmatlzam. katar, zlata tile. naduha It«. Uradna ura so: V pondatjefct aradah in petkih od zjutral do B v popoldne, v torkih, čatrtklh In aobrtah od 9. zjutral do i! ura zvačar. Ob nadai/ah pa do 2. uro popoldne. PO POSTI NE ZDRAVIM. PRIDITC OSEBNO- NE POZABITE ME IN NASLOV. Dr. L0RENZ Are___mrsMrnca pa. Nakaterl drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa razumaie. J-1 anam hrvat« 1 ako Ba Is ataraaa kraja, zato vaa lalja zdravim, ker vaa razumem. f .t ms NARODA, 25. AVO. 192t OLuU jKoanmai @ 11 t i L i ie VSTANOVLJ^NA LETA 1898. GLAVNI USAD ELT MINN. INKORPORIRANA LETA 1900. Imena in nastavi krajevnih organizatorjev J. S. K, J. Prva številka značl Ste%ilko društva, potem je ime in naslov. 1, X 4 5 6 9 11 12 13 14. 15. 18. 19 20 21 22 Lo 26 27 28, 29 30 31 32 83 ?r> 3:» 87 38 39 40 41 42 43 44 45. 47. 49 50 51 62 53. 54 55. 57. 58. 60. 61. 64. 66. 68. 69. 70. 71. 72. 75. 76. 77. 78. 61. 64. 85. 86. 87. 88. 89. 9C. 92. &4. 99. 100. 101. 103. 104. 106. 106. 107. 108. Joseph A. Meriel, Box 278, Ely, Minn. / Joseph Kobue, Box 737, Ely, Minn. -f | John IVlko. 1216 — 7th St., La Salle, 111. John Pemshar, Box 237, Burdine, Pa. 4 John Dragovan, Box 66'i, Soudan, Minn. Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O. V John D. Zunieh, 1098 E. Cone St. Calumet, Mieh. Michael Mravenec. 1454 So. 17th St. Omaba, Neb. t Viucenc Arh, 1 Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa. T Frank Zabkar, Box 101, Hostettar, Pa. Michael Nemanuli, Box 157, Crockett-, Cal. * * Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo. Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo. John Kumse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O. Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn. , Joseph Shraj, 4733 Sherman St. Denver, Colo. Anthony Motz, 9G41 Ave. M. So. CUizago, 111. uis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn. Joseph Pogaear, 5307 Berlin A Hey, Pittsburgh, Pa. Z. A. Arko, Box 172, Diamond vil le^ Wyo. John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo. Louis Tolar. Box.242, Imperial, Pa-Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholm, Minn. Martin Hudale, 1615 Riduis Kamlanc, 732 X. Varman Ave., Indianapolis, Ind. Frank Lovshin, Box 319, Aspen, Colo. Frank Kovieh, 214 North 5th St. Kansas City, Kans. Jakob Slabich, 212 Hopkins St., Brooklyn, N. Y. Joseph Kastelic, R. P. D. 7, Box 20, Murray, Utah. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. Frank Dobnik, 29 Danube St. Little Falls, N. Y. v Joseph Smolz. 114 West Sellers St Hibbing, Minn. Martin Prah. Box 87, Lemout Furnace, Pa. A. Martinšek. Box 125. Export, Pa. Ludvig Champa, Washoe, Mont. Martin Govednik. Box 307. Chisholm, Minn. John Pezdire, 3-i:i NT. River St. Reading, Pa. Peter Klobochur. Box 32, Baltic, Mich. John Kren, 605 Chicago St. Joliet, III. Andrew Matko, Box 1203, Monessen, Pa. Frank Erpie, Box 301, Thomas, W\ Va. John Zvezich, 1951 W. 22nd Place, Chicago, I1L Frank Rupert 690 E. 159th St. Collinwood, O. John Eržen, xaylor, Wash. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa. John Koblar. Box 225, Oregon City, Ore. Louis Fink, 3. F. D. 7. Box 41, Greensburg, Pa. Jaeob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo, Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til. Matt Karck*., 10lt Lincoln Ave., Trinidad, Colo. John Pet rich. Box 238. Aurora, Minn. Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah. Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo. George Zobec, Box 14, Klein, Mont. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. Valentin« Orehek. 183 Mcjijer St., Brooklyn, N. Y. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. Anton K obal, 1022 Jackson St. North Chicago, III Frank Podmilaak, Box 222, Moon Run, Pa. John Kalcicb, Box <51, Low«ville, W. Va. Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. Anna Pierce, 68C E. 157th St. Cleveland. O- Joseph Blish, 1944 W. Ž2nd Place, Chicago, 111. John Malarich. 1600 E. 2nd St. Butte, Mont. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va. Frank Lovshin, 810% W. 4th St. Duluth, Minn. Anton Kagode, Box Avon Park. Girard, O. ,f m r f 109. 110. 111. 112. 114. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn. Frank Bojtz. Box 112, McKinley, Minn. Math Janmik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo. Anton Kochevar, Box 423, Ilibbing, Minn. John Grahek, Box 609, £Iy, Minn. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. John Shank. Box 14? Sartell, Minn. Stefan Jengicli, Box 238, Cokedale, Colo. Gertrude Mlakar, 140 Bural St. Aurora, III. Mary Koschak, Box 307, jjJly, Minn. Jernej Intihar, Box 12, Dodson, Md. Frank Farenchak, Box 122, Homer City, Pa. John Merhar, Box 294, Ironton,, Minn. Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, 111. John Tel ban, Box 174, Iselin, Pa. Joseph Glass, Box 48, New Deny, Pa. Frank S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, O. Anton Chernich, 9721 McCuen New Duluth, Minn. Frances Koschak, Box 920, Ely, Minnesota. Ignac Benkše, Box 412, DePue, III. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave., N. Great Falls. Mont. Leo Karnicnik, Box 175, Euclid, Ohio. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn. Dopis. — RAČUN — MLADINSKEGA ODDELKA med društvi in Jednoto. Morley, Colo. Cenjeno uredništvo, zopet Vas prosim, da bi mi priobčili ta dopis v (Jlasilo. Popisoval ne bom drugoga kakor o društveni veselici, ki jo je priredilo društvo sv. Andreja št. 84 JSKJ. v Trinid vlu, Colo. Veselica se je vršila 14. avgusta v naselbini Sopris, Colo. Na ta> dan smo blagoslovili društveno zasia-vo v katoliški cerkvi sv. Marije v Trinidadu. Kako lepo je bilo videti ko smo korakali po mestu s tremi društvenimi zastavami. V prvi vrsti se zahvalim botrom društvene zastave Mr. Math. Kar-ciču in ?ijegovi soprogi, Mr. Jake Tonsiču in njegovi soprogi, kakor tudi našim slovenskim dekletom, ki so nosile društveno zastavo. Hvala tudi društvu Zvezda št. 297 SNPJ. iz Raton, N. Mex., ki se vdeležilo naše veselice z društveno zastavo. Zahvalim se tudi društvu Hrv Zaj?dnice, da smo mogli korakati tudi 7 nj^no zastavo p<, mestu. H vala'društvenim odbornikom, ki so tako lefpo reiLvzdržali, da se je veselica tako v redu vršila. Zahvalim se tudi vsem tistim, ki so se vdelp-žili na-še Vf-s*»liee. Hvala tudi Mr. Johnu Kopriva ki nam je tako lepo govoril, da smo ^a vsi navzoči poslušali. Zahvalim se tudi sloven-• kini godcem, ki »o prišli rz Pueblo. Colo., ter nam tako kratek can delali. Dratri brab i, kateri še ni pri nobenem porlpomom društvu, naj pristopi, ker društvo je prav potrebno za vsakejra. bedisi moža ali ž^tio, fanta ali'dekleta, ker noben ne ve. kdaj era nesreča doleti. Vsak :nia kakšnega sorodnika tu-1 kaj ali v stari domovini, da mu malo oJajša gorje. Sestrski pozdrav sobratom in sosestram društva sv. Andreja št. S4 JSKJ. v Trinidadu. Colo., ter sobratom in sosestram JSKJ. Pozdrav tudi vsem znancem in prijateljem sirom Amerike. Mr*. Marv Smith, Box 137. Morlev, Colo. Za mesec julij 1921. §tev. d ruš t. Dohodki. Izdatki. 1 $ 30.75 $ 2 'A 12.00 2.40 4 3.00 9 .90 8 3.10 200.00 9 2.25 12 3.30 13 11.05 16 r* - . 12.35 18 15.15 19 11.10 20 10.0.- 00 11.65 25 11.55 26 9.25 27 .75 28 .45 29 16.90 30 6.90 31 5.40 32 33 7.65 ■ 35 4.85 36 24.85 37 24.30 39 13.95 380.00 40 8.65 41 4.65 43 1.50 44 1 20 48 22.90 140.00 49 780 - 1 51 .60 1 52 2.40 55 12.15 57 7.60 58 4.05 60 1.50- 61 11.65 64 .13 66 4.50 68 7.03 69 1.65 70 8.00 71 4.95 75 2.80 76 3.45 77 1.35 79 2.55 81 2.70 82 1.20 85 6.00 86 5.55 Ki- 1.05 SS -45 94 lTlO 99 8.25 103 3.90 104 3.30 105 3.85 106 3.00 108 7.40 109 .60 110 10.50 114 12.15 116 8.55 119 2.85 120 L 60 121 3.75 iy» 10.35 123 1.65 124 3.15 125 2.00 128 3,00 12» 4.20 .132 2.55 32 za junij 1921 3.15 37 25.65 55 12.15 | 82 za maj in junij 2.40 i- $542.95 $720.00 - RAČUN -MED DRUŠTVI IN JEDNOTO Za mesec julij 1921. gL tajnik. Mednarodni ženski konres za mir in svobodo. Te dni je zboroval na Dunaju kongres mednarodne ženske lige. V sklepni seji se je razpravljalo o vprašanju samoodločbe in pravic manjšin. Smrekarjeva (Jugoslavija) je zahtevala ustanovitev mednarodne komisije za izvedbo plebiscitov, revizijo vseh pogodb, ki ne odgovarjajo^ principu samoodločbe, ter izvedbo nadstrankar-skega plebiscita v vseh deželah ki so bile po mirovnih pogodbah priklopljene drugim državam. — Predlog Daugaardijeve (Danska) naj se \*sako leto vrši 'dan miru' in sicer dne 28. aprila, na katerem se je v "Haagu prvič sestala ženska liga ter predlog Perlenjeve (Nemčija), naj se dohodki dela vseh delujočih ljudi, torej tudi meščanskih, v soboto pred tem dnevom določijo za svrho propagande, se odstopita finančnemu komiteju. Nato so se med drugim ob splošnem odobravanju zboro- £tev. Urušt. Dobodki. Izdatki. 1 $ 532.19 $ 114.:« u 452.35 1127.00 3 ' 167.40 28 00 4 134.71 131.00 5 17&14 241.00 6 136.45 15 00 9 522.40 122667 11 97.82 12 277.56 891.00 13 391.90 14 92.05 \ 15 11*2.49 16 257.32 18 491.01 09-00 19 310.15 1100 20 285.68 131.00 21 203.09 115 00 22 225.67 13000 25 407.71 153.00 26 229.10 14.00 27 110.28 28 74.89 8S.00 29 218.65 :«) 452.87 1550.00 31 228.86 32 225.80 33 228.12 7.00 35 173.73 74.00 36 555.47 609.67 37 S74.12 2175.00 38 113.86 118.00 31» 290.34 40 251.58 64.00 41 79.03 42 43 103.05 44 * 197.31 578 00 45 355.13 12800 47 155.15 1173.10 49 220.34 133.00 50 90.78 51 60.92 52 166.48 53 285.99 28.00 54 78.36 55 157.54 32.00 57 131.94 56.00 58 165.64 24.00 60 102.43 61 147.87 70 00 M' 54.69 66 194.43 68 112.29 36.00 69 Q1_«l 70 167.01 55.00 , 71 31807 71.00 72 49.25 - 20.00 75 158.42 10500 76 81.44 1059.00 77 14985 , 78 203.45 79 34.02 81 84.94 82 150 68 550.00 83 37.21 84 148.51 75.00 85 266 32 86 85.40 «»7 79.25 134.00 S8 l-*4 23 89 152.78 90 44.91 15.00 K 11383 22.00 94 302.69 31.00 99 112.49 10O 51.01 101 104.00 - . ,64.66 t>". 178.08 104 711.74 15.f»0 1C5 120.26 4 ♦ 00 Ufl 89.84 26 00 107 31.98 + 21100 ? .3 113.88 61 9 > 109 73.93 110 243.95 56.00 Ul 103.74 112 58.75 11 t 278.42 118 119.53 76.00 117 49.45 11« 33.79 119 42.89 120 122.62 " 61.00 121 53.50 122 245.84 123 50.47 124 74 84 56.00 125 96.11 12« 59.00 24.00 127 63.09 128 138.28 145.00 129 91.32 30.00 130 29.29 34.00 131 46.98 32.00 132 «5.14 * 34.00 133 68.70 11.00 134 29.30 135 46.98 ___15.00 11 za junij 92.24 15 194.00 32 151.10 37 912.10 38 y047 55 157.54 78 200.85 82 148.50 90 »11 ms E5S QE§! 46.74 >.86713 «14.75» 23 l itlfc PtsUer. «L tajnik. a m& ms ms g |W§S ssss QQS Torki proti alkoholu. Ttrrski parlament v Angon je sklicevaje se sa koran, po daljši debati soglasno sprejel tale zakonski načrt: 1.) Uvoz \r.eh alkoholnih pijae je strogo zabranjen na vsem ozem lju otomanske države. 2.) Vse prodajalne alkohola se zatvorijo. Država bo zapečatil a vse sode in steklenice, v katerih se nahaja alkohol. 3.) Alkohol se ne sme prodajati v trgovinah, ako ni denaturiran in ako ni prej pregledan od držav, ne oblasti. Kdor se pregreši proti temu zakonu bo obsojen na denarno globo 100 do 500 turških lir. — Sprememba v ital. orijentski politiki. " Tribuna" dementira pariške vesti o italijansko - angleški pogodbi gle^e politike v Orijentu. De Martinova pogajanja s Foreign Office so imela Ic nanlfn opozoriti Anglijo, da Italija nikakor ne žaluje zaradi poraza kemalistov. 1— Dementi "Tribune" je značilen. Še pred kratkim je bila taktika grofa Sforze sovražna Grkom sedaj pa vlada naenkrat izjavlja, da se veseli grškega napredovanja. Čeprav še ni med Londonom in Rimom nobene službene pogodbe, vendar se vidi, da se približuje (Italija v orijentski politiki angle-Na telesno kazen s palico In naiskim interesom, za katerimi pa zapor od 2 do 6 mesecev. I vidi seveda le svoje. 1 Jugoslovanska narodna s kupščina izročila sodišču vse komunistične poslance. Sejo konstituante (2. avgusta) je otvoril predsednik dr. Ribai; ob 11. uri. Vršila se je razprava o peročilu imunitetnega odbora glede izročitve komunističnih poslancev preiskovalnemir^sodniku. j Prvi je govoril radikalni desident Momoilo Ivanič, ki je branil komuniste in trdil, da zahteva po aretaciji ne temelji na pravni podlagi. Med njegovim govorom je bilo ponovno slišati medklice centra in viharno ploskanje komunistov. I Komunist Triša Kaelerovič je obsejal delo vlade in skupščine iu zatrjeval, da so zopet zmagale nekdanje avstrijske metode^ j Narodni socijalist Ivan Der/.ič je napadal komuniste, češ, da so se v boju posluževali protidržavnih metod. j Republikanec Gjonovič je govori proti izročitvi komunističnih poslancev sodišču, češ, da je bil sprejet .rakon, s katerim iz« j gube komunistični poslanci svoje mandate in torej razprava od-Y®Č. ! Vlada Markovič, ki je izstopil iz komunističnega kluba, je razpravljal o svojem delovanju in se opravičeval, napadal pa obenem nekatere poslance zaradi njihovega delovanja nod Avstrijo. I Poslanec Ilič (radikal), ki se je čutil prizadetega, je odgovarjal-Markoviču, da je kot bivši avstrijski poslanec delal vedno to, kar je smatral, da bo služilo domovini. Nato je notranji minister Svetozar Pribičevič v daljšem govft-iu zagovarjal zahtevo sodišča po izročitvi komunističnih poslr.ncev. Naglašal je, da nikakor ne gre, da bi se poslanci spuščali v analiziranje aktov preiskovalnega sodnika, ker niso pozvani v to. Govorniki, ki so na splošno govorili o vprašanju suspenzije imunitete, ,toga vprašanja očividno niso pravilno razumeli. Vsled izjav atentatorja Stcjiča in njegovih sokrivcev, da so dobili nalog ra atentat v sobi komunističnega parlamentarnega kluba, je nujno j><»lr»bno, da preiskovalni sodnik zadevo natačno preišče. Gospodje poslanci, id vedo, kaj je imuniteta, morajo tudi vedeti, da preiskovalni sodnik ne more izvesti te preiskave, ako se mu ne izroč krive*. Obžaluje, da komunist Kaelerovič ni podal izjave, da smatra atentat kot zločin, ampak da skuša potom časopisja atentate opravičevati kot posledico socijalne bede in kot posledico nezadovoljnosti delavstva. Niti atentator na regenta, niti atentator na Draškoviča nista izvršila zločine iz soeijalne bede. Prav je imel poslanec Ljuba Jo-vanovič, ki je naglašai v svojem govoru, da so komunisti premalo kritično gledali, kake ljudi so sprejemali v svojo stranko. Minister Pribričevič, je nato obrnjen proti komunistom, nada-i Ijeval: Dovolite, da vam povem samo sledeče: Neki vaš tovariš, čigar pismo, poslano v Ornogoro, imam v svojih rokah, poživlja v tem pismu narod, nad ne izroči orožja, češ, da so oni v šumah njegovi zavezniki (Hrup med komunisti.) In ta ti;variš ni nihče dr»i-gi kakor poslanec Žičič ki je celo kot bivši državni učitelj na tak , sačin vzdrževal zvezo med onimi, ki se skrivajo po šumah in komunističnim parlamentarnim klubom. (Komunist Žunič protestira*.) Minister Pribičevič: Gospod Žunič, nikar se ne razburjajte. To dejstvo je zapisano v aktih. Poslanec Žičič je dejanski zavajal šolsko deco in izrabljal svoj učiteljski položaj 71 demonstracije proti skupni armadi. (Klici komunistov: Ako sta *o zakrivila dva, potem še ni to ves klub!) Pribičevič Nikdar nis*»m trdil, da so vsi komu-1 nistični poslanci ravnali enako in da so zato vsi odgovorni. Trdil sem samo, da niste vodili kontrole nnd delom posameznikov, ki so s svojim rudarjenjem prispeli sedaj v stanje, v katerem se nahajajo. Mislim, da živimo v dovolj kritičnem času, ki razburja ne samo nas, ampak celo Evropo. Vse države v 2vropi stoje na stališču, da «e je £rsba poslužiti vseh mogočih sredstev v zaščito države. (Klici komunistov: Teh besed ni nikdar izpregovoril Lloyd G*orp*.) 'Pribičevič: Lloyd Geoigc ima od parlamenta pooblastilo, da 'proglasi lahko v državi obsedno stanje ali preki sod, kadar hoč?. Ali je naša vlada zahtevala od parlamenta kedaj kaj takega 1 Minister Pribičevič je končal svoja izvajanja z besedami; Sedanja vlada ne bo na podlagi zakona, ki ga je dobila od skupščiLe, nikdar dopustila nobene prevratne akcije, pa naj pride od katerekoli strani hoče. Nastopala bo z vso strogostjo proti elementom, ki bi hoteli ogrožati temelje država. Viharno odobravanje in plo Iskanje v centru.) Za ministrom Pribičevim sta govorila socijalni demokrat Zvo-Inimir Bernot, ki se je izjavil proti izročitvi ktmunističnih poslancev sodišču in pa komunist Vladislav Fabjančič, ki je branil slovenske komuniste, nakar je bile debata zaključena. Po govoru ministra pravde, Gjuričiča, ki je zagovarjal zahtevo sodišča po izročitvi in priporočal zbornici, naj se zahtevi ugodi, je sledilo glasovanje. Za izročitev so glasovali: demokrati, radikal-ci, zemljoradniki, slovenski samostojni kmetj?, muslimani in oba narodna socijalista, proti zročitvi pa komunisti, klerikalci, republikanci, socijalni demokrati in Momčilo Ivanič. Predlog za izročitev je bil sprejet z veliko veČino. PNdMda'k: BDDOLT RUDAH, 0« A. 18BU St, QkyWaal, O. rodpradaertslk: 14X718 PALAMT, Bok 1M, Puri Itmm, M, a Tajnik: JOSEPH rittULU, fcftj. Mtan. Blagajnik: OrfO. L. BBOEKC«. MB?, Mina. , ■tečajnik n<*spl»ert,ta nrtata: JC/HM MO TORN, CM I. M A**« W. Dnlnth, MIn. Dr. JOS. V. CKiElK, Jmtt Ftttatweau ffe. ^ MAX rattlftNIK. Box m*mS Spri« Wra MOHOB MLATtlO, 20U* Sa lAwndnlS At*, CUaMa IB. > f rBANK ftKBAHBO. 4823 W«rti1—tfl SL. Item, Ctea 1 f IM* a*«« 1 f LBONABH PLARODNIK. Bo* 480. Bly. Mter. f d!- OBBQOB i. POHHNTA, Bo* 17t, Black Diamond. Watt. J i-rBANK ZOR1CC. 8217 Oteir A ra. Cleocinnfl. O. VALENTIN PI no, (18 lUtov Ata, Bormlate Jottet. DL f PAULINE ERMENC, 588 — led WwH, Ln S^lte, DL [I JOSIP STEKLE, 4Jl B M«aa Arcnna, Pueblo. Oolo. f ANTON CELAXO, 708 Market Street. Wankesan. DL N ' *-1 Jednotino ara dno glnMlo: /GLAS NABODA". '■ ■■— ■ Vee strait, tlkaJoCe ae oradnlb mAerw kakor tndl denarne poBUJa-t»e naj ee poAUJaJo na cUviw#a tajblka. Vn prltošoe naj ae pcflUJa na predaednlka porotnefn odbora. Probate an aptejea novih ffanee In bolnllka iprtfcTia naj ae poMlja na arborzk^a sdraanlka. Jncoaloranafca K^MUha Jednota aa prit»oroCa rmmm Jnfoatovcaw an obilen prtatcjx Kdor iJl postati Clan to otfutnei^ naj aa «ltal tajniku bljlinega drnMra J. S. K. J. 7m natančno* north d-roBtar ae pa oornlta na tajrfta. Noro drnfltro aa tehte vatanori a 8. Bani aH vanja sprejele resolucije, po katerih se deželani drugih držav ne smejo uporabljati za vojaške ak-icije, nadalje da je glavna naloga j lige, doseči revizijo mirovnih pogodb, in da se od vlad antante jzahteva takojšnje ukinjen je novih I sankcij. I Iznajdba radija. S* --- % - ZA "Glas Naroda" napisal Jože Abmrožič. nT,A? NARODA, 25. AVG. 1921 Jugoslovanski fašizem. . i V Bosni in po nekaterih drugih južnih pokrajinah jugoslovanske drŽave so se po vojni zbirali pod imenom dobrovoljei razni ve-lesrbski elementi, ki so opravljali posle jugoslovanskih fašistov. Ti i ljudje niso spoštovali zakonov, njim je bil zakon: nasilje,- koliko so i .škodovali državni ideji in ideji državnega edinstva, je danes ne- t mogoče izreči sodbo. Sam Stojan Protič kot tedanji niinistr. pred-'< aednik je šel v Sarajevo in je — brez velikega uspeha — razlagal j tam idejo bratstva. , ' Po zločinskih atentatih na regenta. Pašiča in pokojnega Dra- 5 škoviča se je v nekaterih vladnih listih sprožila misel o narodni sa- y moobrambi proti teroristom in to kakor na skriven migljaj. Postavili so načelo terorizem (od zgoraj) proti terorizmu (od spodaj). Kam je dobro znano, da so demokratski krogi Jiojili že dalje Časa fašistevske načrte in od vseh poštenih ljudi obsojeni atenta- * ti so jim dali samo dobrodošel zunanji povod, da svoje načttc izvrže proti neljubim jim strankam. ^ Bel grajska ''Pravda" pa poroča: — Sestala se je stara jpra- 1 va Narodne Obrane z več uglednimi predstavniki raznih korpora- ' cij. Dotična seja je trajala dve uri in je bilo sklenjeno- da se na'* vsem ozemlju v državi izvede organizacija Narodne Obrano. Na1 J isti seji je bila izvoljena uprava. Te dni se bo izdal proglas, da se h povsod sestavijo odbori. — j Narodna Obrana je imela vrlo lep. idealen cilj: obrambo dr- < zave proti zunanjim sovražnikom. Slekla si je v tem oziru v Srbiji 1 neveiiljivih zaslug in mi bi idejo organizacijo Narodne Obrane S po celi državi riajtopleje pozdravili, ako bi imela svoj stari, vz- < višeni cilj: obramba države na zunaj. Toda. zdi se. da so brezve-l, stni elementi, ki jim roji po glavi samo terorizem proti neljubim j ^ jim strankam, zavedli to organizacijo na pogrešno pot. Takoj vsaj moramo soditi po pozivih v demokratskem in deloma radi kalnem časopisju. Ako bi pa naknadne vesti poročale drugače in izpolnile našo željo, da ohrani Narodna Obrana s\oje prvotne«, cilje, hi njeno raztejn.itev na celo ozemlje sami iskreno pozdravi- 1 Ii Toda po dosedanjih vesteh je krenila Narodna Obrana na fa-sis-tovska pota in to je ena izmed največjih nevarnosti za državo z-i katero se sicer nikdar nismo bali in se ne bojimo, razen ako je ne bodo uničili teroristi od zgoraj. Pa bi bila nora organizacija naperjena proti teroristom (od j spodaj), je prazna stvar. Za teh par stotin prevratnih elemen-! tov imamo dovolj močno orožništvo in policijo, disciplinirano vo-| jaštvo. To so legalni činitelji za vzdrževanje reda v državi in ti) n "reditelji h to je taeroristi. ki bodo napadali mirne zboroval-j oc. kakor se je to zgodilo v Splitu, ne bo ostalo to brez reakcije.) To 1*1 utegnilo razmere v državi tako poostriti, da bi utegnila na-, s*ati prava državljanska vojska. To sc pravi z državo igrati —} Najresneje svarimo vlado, da se ne poslužuje takih nelegalnih; sredstev, ko ima na razpolago dovolj legalnih, ki ne omogoči jejo j leako lahko zlorabe kakor 4'red", ki ga napravlja ulica. Vsak; državljan, ki izpolnjuje državljanske dolžnosti, ima pravico, da • ua država ščiti pred samovoljnimi napadi drugomisleeih sodržav-i Ijanov; t«» je temelj, na katerem je zgrajena stavba vsake .-iolid-' r.e države. Ako bi sedanja vlada v nasprotju z ustavo, ki jo je sama napravila, tega ne razumela, in bi pustila ulico nastopati .t.tin. kjer itak vlada red. bo prevzela strašno odgovornost. Čudimo pa s«* samo. da so s«- dali od ne ravno najčistejših prečanskih značajev vavesti v Tako nevarne pustolovščine! Cpa-i:to *<• volno v njihovo treznost, da se bodo vsaj zadnji trenotek i/.trezikili in iztrgali iz objema brezvestnih prečan;kih političnih) špekulantov in ne bodo zamenjavali zrno za plevel in plevel za zrno. ako hočejo — močno in zadovoljno državo. To in ono \ Da sc ne pozabi! Na vprašanje: "Koliko je bilo nas Slovencev pred svetovno vojno1?" bo vsakdo, če je-količkaj poučen. odgovoril: "Tako okoli poldrugi (1 y2) miljon!" Tako je učil statistični urad avstrijskega mini. strsva po vsakem ljudskem štetju zadnjih decenij. Tega pa bivši ce-sur Franc Jožef ni hotel vrjeti; on je izrekel število našega vsekup-iiega naroda s kratkimi in znamenitimi besedami; 'Eine Hand voli!' To je avtentično zgodovinsko. Rajni* notar Ivan Plantar je pravil tole: "Ko je bil naš prijatelj dr. Pražak justični minister, smo sli državni poslanci iz Slovenije k njemu in ga prosili, da blagovoli pri cesarju i/poslovat i pri dobri priložnosti, da se slovenščini podeli večjo vporabo na srednjih šolah, pri sodiščih in drugih držav-nih uradih sploh. Cesar je poslušal po ministru izročene prošnje slovenskih državnih poslancev in rekel: "Ali lepo vas prosim! Kai pa naj »še dovolim Slovencem? Saj ih je vseli skupaj za eno nest!" ( Kine Handvoll", je bil njegov izraz.) Žid je \ letoviščih. Mattsce pri Salzburgu je lctovi-|šče. čegar občinski zastop je skle-|i:il. da židovskih letoviščarjev ne j tipi. Znani skladatelj Arnold j S« honberg jt. <]«.}»i 1 poziv, naj sc pri županstvu izkaže z listinami. J da nt žid. ali pa naj letovišče zapusti. Schonberg je dokazal, da ;jc protestant ter je nato Mattsec •zapustil. Avstrijska letovišča »*adi | kalno antisemitska. tudi to je nov !pojav. Gotovo imajo povodov za j ta ko stališče proti judom. ki največ zahtevajo. najglasnejše kriče. a najmanj dajejo zaslužka. Žid je so nadležni s svojo vsiljivo govorico in s svojim vedenjem po vseh letoviščih. Toda, Jugoslovani so tole rantnejši kot Nemci. Napriincr r..i Bledu. 'sss mE ^ bbs asa ism » » 4 * t i « kaj bi najrajša videla v Združenih ■ državah, je odgovorila, da mesto Pittsburgh in tovarno radija, kjer se njena iznajdba producira v ve-' likem obsegu. Samoobsebi je umev-' no, da se je gram radija kupilo.' j od S. C. Co. Da bodo čiiatelji | ' Glasa Naroda' bolje zapopadli. . koliko je gram radija, ki stane' 120.000 dolarjev, naj omenim, da ' je to čisto mala količina. 28ti del 1 1 unce. ' Carnotitona ruda se nahaja v ozemlju, ki meri več sto kvadrat- s nih milj, na južnozapadnem delu 1 države Colorado in južnovzhodno £ države Utah. Ruda se ne nahaja * v zemlji, tako kakor premog, tem- 1 več leži nekako v žepih, kmalu 1 pod površino. Za tono rude je treba vedno razstreliti pet ton kamenja. Nato se razbere rudo z roka- 1 mi od kamenja, se naloži v vreče < in vreče na oele, ki jih znesejo po " strmih bregovih do vznožja, do i vozov. Slednji vozijo rudo v šti- 1 rfdeset milj oddaljen mlin, kjer se ista koncentrira. Mlin leži ob i San Miguel reki ter je petinšest- i deset milj oddaljen od železnice, j to je placervile. Colo. Da se dobi 1 gram radija, je potreba petsto ton * koncentrirane rude. Ko pride ruda v Canonsburg. 1 Pa., dvajset milj zapadno od Pit- 1 tshurgha. se potrebuje še 500 ton i različnih kemikalij. 1000 ton pre- < moga. 10.000 ton distjliram- vode 1 in 150 ljudi mora delati en mesec. ? p redno je gram radija gotov. - Od začetka do konca, ko ra- 1 dij gotov za prodajo, se rabi ?est mesecev. In ako hoče družba pro- ? ducirali vsak mesec en gram ra- 1 dija. mora imeti v Colora«li "J(»0 • rudarjev, v Canonsburgu 1."»0 de- 1 laveev ter petnajst tehničnih stro- ' kovnjakov v Pittsburg« in zgoraj omenjeno količino rude in kemi- ' kalij. To je zgodovina grama radija, katerega je predsednik Harding 1 poklonil gospe Curie na željo in kot darilo ameriškega ž-nstva ' dne 20. maja 1921. ___1 Gospodarski položaj Bolgarske. Novi bolgarski poslanik r.a Dona j-t dr. A. Malinov je v i>ogo-voru s poročevalcem Neue Freie Presse izjavil, da so vesti o prevratnih pripravah na Bolgarskem brez vsake podlage. Sedanja vlada izišla. iz kmetske stranke, ima za seboj dvetretjinsko veči-j ono nad vsemi drugimi stranka-' mi. komunisti so sploh najmanjša in na jbrezponienibnejša stranka v deželi. Za seboj imajo le par kočarjev, ki bi radi prišli do zemlje. Sedanja vlada je ukinila 4. člen kazenskega zakonika, ki odreja kazensko preganjanje o-seb. ki so za časa vojne oškodovale interese države in prebivalstva. Med vojno se je bila namreč tudi v Bolgariji razpasla stra ho vita korupcija, ki je bila v veliki meri kriva vojaškega poraza. Ko so začeli zasledovati krivce, se je pokazalo, da so se pravi krivci znali izmuzati, pošteni trgovci so pa morali s svojim imetjem bežati v inozemstvo, da j so se oteli preganjanju. Sedaj je vlada ta člen ukinila in povabila • 'pobegle trgovce, naj se vrnejo v domovino. Na ta način se bo bolgarska trgovina zopet dvignila, j Dalje je sedanja vlada dala deželi nov šolski zakon, ki je umerjen po agrarnih potrebaht dežele. — Nad vse dobro se je obnesel ra-•kon o delavni dolžnosti. Vrhu vse ga je letošnja letina tako boga ta, da dežela še ne pomni take Bolgarski državni proračun, k i?kazuje letos še 400 milijonov levov primanjkljaja, bo s prihod r.pim letom zopet aktiven. Bolga lija bo mogla, ne da bi nalagal: prebivalstvu občutnih žrtev, mir no začeti odplačevati določeni j; i odškodninski dolg. O zunanji politiki je rekel Ma-linov: "Naši odnošaji nasproti sosednjim državam so, v kolikor dopuščajo učinki vojne, mirni in prijateljski .Bolgarsko prebivalstvo ničesar bolj ne želi, nego da se more po dolgi vojni zopet posvetiti ustvarjajočemu delu. Bol-gari po ogromni večini prizna-, vajo zasluge sedasje vlade, ki jt prebivalstvu zagotovila vse po-r trebne predpogoje za prospeh. ' ' KNJIGE | Y Knjiga za lahkomiselne ljudi, < (.spisal I. Cankar) j 1.75 \ Pet tednov v zrakoplovu 2.00 < Zbrani spisi Jakob Alešovec. ] "Kako sem se jaz likal", / Prvi del t * 1.25 < Poučne knjige. Drugi del , >r " 1.05 ] Hitri računar .65 Tretji del ' / 100 J Nemški abcedmk .35 "Ljubljanske slike", J 1 | Nemsko-angleski tolmae .60 Ccfpti in M dfsJ , - , 15Q 1 Pravilo dostojnosti .30 Ameriko" * i I " Slovensko, angleški slovar e « j 1 ' : a j ta -1 -n Sesti del 1.25 trdo v platno vezan l.oO . _ Slovensko-nemški slovar Amerika in Amerikanci 5.00 : (Janežič Bcrtol) 4.00 ~ ; ■< Zabavne in rasne druge knjige. < Doli z orožjem 50 ----; Knjige družbe Sv. Mohorja t Duhovni boj (349 str.) .50 Molitveniki. : Mesija (1. zv.) x .30 ] Mladim srcem (2 zv.) Eajski Glasovi. f {1' : (Spisal K. Meško) .30 , _ . f A _ : v platno vezano / * .90 - v usnje vezano f 1.80 \ v kost vezano * % -1 1.70 *. Zemljevidi. gwta Uia ' J f Združenih držav .15 w . ^ - _ . , , v 1 -.n v platno vezano 1,00 V usnje vezano 2.00 ; Velika stenska mapa 2.50 v kost vezano___; Zemljevidi: New York, ; HI., Kansas, Colorado, • J Minnesota, Wisconsin, j Slovenic Publishing 1 w" ya"' - ^ Company vsaki po .25 82 Cortlandt St. New York : - - « i ' _____4 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, C poštni nakasnici ali poštnih znamkah. Postina je pri vseh cenah J vraeunjena. J * ......... ■■' 1 ■ ■■ 1 *■—■1 ■—■■ ■■ --—— - « [nobenega telesa v bližini, ki bi bilo napolnjena z elektriko, padajo žarki vedno \ ravni črti. kakor-: hitro se pa zadenejo na kamenje, kovino ali kakšno drugo tvarino.j1 gredo skozi, vendar na nasprotnih strani, so precej slabejši, zato se 1 imenujejo — sekundarni žarki. 1 Če pa denemo rad i je vo sol v od- ' prtino. ki smo jo izdolbli v kos 1 svinca, zapazimo, da gredo Alpha žarki kvišku, vendar se ločijo ma-, io na stran od žarkov Gamma, ki 1 rredo navpično v zrak. dočim pa- ^ dajo žarki Bf*ta v krogu proti zem 1 Iji. Ako pokrijemo radijevo sol s ] kovinasto ploščo, Alpha žarki ne 1 morejo skozi, pač pa gredo skozi,5 Beta in Gamma žarki. Predmeti. k: se nahajajo v bii- 1 žini radija, postanejo radioak- 5 tivni. Žarke začno oddajati tudi • tedaj, če se premeste vstran od i radija. Ta vzbujena radi jeva a k- 1 tivnost j«* velika posebnost zato. ! ker je dokazano, da s»* ne vzbudi,' radi radijevih žarkov. Ako zapremo radij v svinčen<» pripravo (svi- 1 uee je skorr, edini, ki popolnoma 1 vstavi radijev«- žarke, da ne more- i jo sk«»zi in po tisoč letih. k«» radij i izgubi aktivnost, se izpremene v i svinee . postanejo vsr^n«« pred- ' i.i»-t rndioaktivnosti. ne«rlede. ali •»'» iz k«»vin»*. papirja ali grmija. , I>omn«*vah» je. da j«* zrak pre- ] vodnik radijeA".- aktivnosti, ali s , preizkušnjami sc j«' dognalo, da , Tudi t<» nI resnica, tem ve«", da «ul-«'aja radij |M.leg žarkov «1 st*be tr
  • t*a maja leta 1911 je Joe ' Flannery iz pittsburgha ustanovili' tainlard Cliemical C«)., katere na- 1 men je bil začeti pridobivati radij 8 iz eornetite rude. k. vsebuje ura-'' n i j 1 O S . ker do tedaj se ga ] je produeiralo le čisto malo vi; Kvropi. On ni bil sanjač, temve«"". mož dela. Po dveh letih različnih}, eksperimentov se je izdelal prvi!, radij za na trg. Hotelo se je vpo-l rabiti metode, kakor v Evropi, da^ v>i se izločilo radij, ali coloradska ' ru'la s š»*st miligrami radija nar metriki stof. ni bila kakor v Ev-!' ropi. ki vsebuje 162 miligramovi-na en m«*terski stot. Poizkušali so : francoski in nemški profesorji. a!< a povolji^ega rezultata ni dosegel nihče. J'rvi problem, ki so re-)i šili. je bil, da se je zaealo Končen-^ trirati rudo, predno se jo je za-1, čelo obdelovati s kemičnimi pro-i cesi. Ko je leta 1920 ta podjetnik j umrl. je že videl uspehe svojega dela. Produkcija Standard Chemi- . i . . cal Co., je dosedaj največja na. sveta glede radija. Od leta 1900. od iznajdbe radija, se ga je izdelalo na svetu okrog sto gramov in od teli radijevo -.«»] v stekleno j rev ter dobro izoli:am«». se v < n.f« j nabira etektrika. Ako ^zame-'i t'".^ pilo in pot (nem o ž njo p . ste-'j kill, da Steklo po'*i, se pokažejo 1 iskre in eutimo lahek u«iarer» kar S dokazuje, da jc bil naboj poziti-'j ven. Ako zapre.' radijevo sol v na- i vadno belo steklenico, postane j st« klo nekaj dneh ultra* ijoli-j « aste liarvf. ki ostane za vedno* ] Ako pri«le «'loveška koža v «|o- « tiko z radijem, pordeči, kak »r bi i s - opalila. Cc/ malo časi se napra- i vi na istem mestu nekak prisad.'* ki -»e zdravi zelo po«"asi t«-r ostane'i za vedno brazgotina. Delo z ra«li.ievo s«»ljo je j;iko' nevarno in zahteva vso previdnost1, Pred kemikom leži gram radija — mala količina — spravlja ga v ee- ( vi. irledati mora, «la «^ra ne »-Hrtre-s«-. k»;r ta količina, ki bi jo lahko , spravil na noževo konico, pred-', stavlja vrednost 120.000 dolarjev.j Male živaliee v bližini radija takoj poginejo. <*e zapn-š o«-i v bližini radija.' opaziš nj« -o\e l»liska jo«"«* žarke.* Izpočit«i zaprto oko ob'uti v temi' svetlobo radija. Občuti ga tvoje' '»k«, ako stoji radij tudi za teboj ali vrh glave. Pojzkusi se delajo, da bi se slepeejn poma«ralo z radijem. da bi zopet izpregledali. — Ker slepec, ako ima živec globoko v o«'-esii še nepoškodovan, še veti -' no čuti svetlobo radija, ker njegovi žarki prodero globoko v oko. I I Radi je vi žarki ' Radijcve žarke je E. Ruther-. for«l imenoval po grških črkah — Alpha, Beta in flamma. Ti /arki1 se jako ločijo med seboj; med te-j mi je samo Gamma žarek, ki se j lahko primerja X zarkom. Ako nil V letu 17«9 je profesor :Clap-roth na berlinski univerzi, ko je preiskoval neko kovino, zapazil čisto novi element, ki ga je imenoval uranij po planetu, ki ga je astroaitm fleišel odkril 8 let po-prej. Kemični interesi za uranij tedaj niu> bili veliki. Rabil i so 4sa za | barvanje »tekla ui porcelana. V znanstvenih razibkavanjih je stal precej v ozad,;U, ker druge p«jseb-nosti ni bilo tw njem. kot da je imel veliko atomično težo, kar bom navedel ]>ozn« je. Naenkrat se je to obrnilo. V njem je bila odkrita ra«lioak-tivn«»st in uranij j«* stopil v ospredje kemičnih razmkavanj, — Kemija je pričakovala, «la se bodo uresni«;ile sanje starih alkimistov pronašh* se j». nanire«*, «la »•• jtf» želi rabiti, te^a pri uram ju ni treba. k«*r jim ima vedao sam od sebe dovolj. K m nt g eno v i žarki se Kvetijo z**lpiw>vijo J ličasto, uranij»-\i pa zelenormeno.j 1'ranij tudi ui izgubil žarkov, <"*e-' tudi s«* tra je raztopilo <» k is Ima rj'j ali ognjem. Kjer se je rahajal uranij \ *••. -} ji množini, tem ni bil« «dekirik«- t ker nj«*trovi žarki so na|*raviii pr*- j vo j" zrak) «»k«*li nje čist ter ni v njem žarkov. Ako pa na kr«»jf|o jxisijejo rani-j j« vi žarki, j-* tak«»j razdrta 'zola-j eija in kr«»g!.. v trenutku 'vgub? elektriko. Polf^ tiranija je še toriuin. kateri o«ldaja /ark«* in aktinium. j Ker pa se radium pridobiva edi-: nt * le iz tiranija, se hočemo samo ž, njint pehati. I>a bi se radij izlot'ik* iz .Irani- j ja. je prva fM*skušala Mme. le nt«*rali biti. ako bi se jih koncentriralo. Vs«> poizkuse je delala iz tiranija, ki so gc nakopali v .fohanni«thabt na' Reškem. Kak«»rhitro pa je bil radij na.iden. je polomila avstrijska vlada svoj«« roko na rudnik ter si prisvojila vse praviee za *ijeira, proizvajanje. Lastnosti radija. Ra«lij n«*si v s«d>i eelo vrsto p'*-, sebno čudnih lastnost\ katere s«-do«e«laj še nLwi v nobeni t vari ni opazile ter stavljajo človeku vsa-kovtfct?^^ uganke. Radij, ki s™ rabi za prcisk«ival-ne svrhe. se nahaja ponava«Li kot ra«lijev klorvd. vendar se dandanes čimdalje bolj povprašuje radijevem bromidu. Ki ko dragocen je ta element, nam izpričuje t«, da velja dan«*s mili«jram — j $130.000. Ratli kompeticije na trgu. »e g« je zadnje «"ase prodalo nekoliko ceneje. Atoraičnjfc teža radija je 226J5. torej je zelo težak, kajti teža svin-cr je 206.39; prekašata sra samo uranij z 2JN "> in torij z 231. Zavzema torej tretje mesto v atomi.'-lii težini. m Po lastnostih spada k zemeljskim alkalijem. kot kalij, barij in drugi. Vse tepsoli izpreminjajo plamen. Ako se ga zažjre z navadnim plamenom, postane ptamen zelen; plamen lesnega alkohola pa rdeč. Pri belem dnevu izgleda radij ravno tako, kakor vsako drugo telo. Kakorhitro pa ga posta ris v taemo, začne -svetiti. Sveti se ne- Pred zlomom boljševizma. fit,AS KAKADA. 25. AYG. 1921 S svojimi zadnjimi odredbami je moskovska sovjetska s-lada dokazala, da ni vee in da ne more biti več gospodar situaeije v Rusiji. Sestava vseruskesra komite-ja za borbo proti lakoti je dokaz da sovjetska vlada danes ne mo-, re voditi borbe proti proti revolucionarnim elementom, ki izkori-: ščajo današnji skrajno kritični j položaj. Že dejstvo samo, da je I ruska sovjetska vlada izročila vseruskemu komiteju nekako dik-| tatorsko pooblastilo, je dokaz _ da je Lenin s svojimi prijatelji pustil upravo Rusije komiteju/ ki ima danes nalogo, pomaarati kritičnemu stanju rusk^a prebivalstva. ki bo pa jutri z največjo lahkoto prevzel v svoje roke tU-( di politično moč. že sama sestava in osefce vse-' ruskega komiteja jasno govore o < bodoči nalojri ljudi, ki jra tvorijo. Predsednik vaeruskega \nmi teja je bivši sovjetski delegat v, Anpliji Kam jenov. l/.m»*d "lanr-.^ ^ v je take vlade se nahajajo .* Kc-miteju Rikov. Krasin. Lnnfičar-i ski in Gorkij. Zastopniki ruske buržuazije in inteligence so biv-fti predsednik drnjye dum** Golo-, vin. bivši minister cariwtiene via-, de Kutler. član komiteja m.,kihl kooperativ Korobov. preds«»dniK. akademije znanosti Krapinski. —j član bivše vlade Kerenskeira Prokopovie, profesor &eepkin. za-[ ložnik Efrom, Tolstojev prijatelj. Birjukov in trrofira Aleksandra. Tolstojeva. Ji Važna je jxditiena naloira. ki je izražen?« v pravilih tejra komi-, teja, ker sp iz teh pravil jasno vidi, da je sovjetska vlada spoznala, da ne more dalje upravljati J z usodo ruskepa naroda. Že prvi člen teh pravil pravi, da sovjetska vlada izroča komiteju dikta-', torsko oblast v borbi proti lakoti in vsem posledicam lakote. — V tretjem Členu se vpostavlja e-konomska svoboda, izroča se komiteju izključna pravica, razdelitve vseh živil, pravica nakupo- | vanja živil v Rusiji in inozemstvu j! prvenstvo transporta in orcrani-,« zaeije prehrane. Komitej >ma vi rokah vsa polnomočja. «la doseže i' na ta ali oni način oživotvorenjejl svojjh ciljev. V teh besedah je izročen komit« ju velik del poli- i tirnih cksekutiv. ki pripadajo si-lj eer samo državni upravi. |l V nadaljnih <"lcnih pravilnika m* prepušča komiteju za njegovo ' delo na teritoriju Rusije popolna,1 politična svoboda prometa z ino-| zemstvom brez kakršnihkoli ome-j' jitev, dopušča se komiteju disku-'1 sija in kritika vseh naredb centralne vlade in lokalnih oblasti, i dovoljuje se mu svoboda jrlede ; tiska in raz peča vanja brošur, po- ] ročil, naznani! in popolna svobo-'i da glede sestajanja; juridičnim'] osebam, ki jih zato pooblasti vse- i ruski komite, se podeljuje bud žet ' na avtonomija, ukinja s«* delav- < ska, vojaška in seljaška knntm- i la. Že iz teh členov se vidi. da ^e vteruski komite politična organizacija, ki ima popoln značaj ek-l aekutivne državne uprave. Vpliv, sovjetske vlade na delo komiteja! je povsem brezpomemben. Z eno! potezo se ukinjajo vsi temelji da-j našnjega režima in vzpostavlja se. stanje, ki je vladalo pred okto-» brsko revolucijo. Sestava vseruskepa komiteja je prvi korak k izboljšanju razmer v Rusiji. Ljudje in osebnosti ki tvorijo komitet, so jamstvo, da bodo reaili krizo, ki danes preti Rusiji z veliko nesrečo. Seveda ta komitet ne bo mogel izvršiti svoje človekoljubne naloge brez podpore inozemstva. A da pridobi inozemstvo za skupno in u*[>ešno akcijo, bo moral prevzeti tudi nalogo nasledstva sedanje sovjetske vlade. Ko je Lenin otvoril prvo sejo je v pozdravnem govoru povedal odkt-itoan'nc hesode, da ruska vlada izroča bodočnost ruskega j naroda v roke ljudi, ki so bili ved-J no Rusi. Leninove besede in njegova politika v zadnjih časih govore jaano, da je oče boljševizma u videl katastrofalne posledice pretiranih teorij, da pa kot člo-\ek načel ne more izginiti raz politično pozoritče na način, da bi dokazal vsemu svetu, kara vodi režim boljševizma. Zato si je iz-j bral pot oportunizma. V svojo, sovjetsko vlado ai mogel poklica-1 ii elementov, proti katerim je bil, naperjen ves boj boljševizma. —. Uatvaril pa je vaeruaki komite.] ki naj polagoma prevzame vlado a> Ruti ii. 1 ----- Zmaga Lenina na tretjem kongresu tretje internacionale nad ekstremnimi elementi pod vodstvom Trockcga je bila prvi simp torn zloma boljševizma. Sestava in izročitev diktatorske oblasti , vseruskemu komiteju je naravna posledica Leninovega oportunizma. j Razmere v Rusiji se jasne. — i Teorije padajo in približuje se čas praktičnega in pozitivnega j dela. Boljševizem se je pojavil z nasiljem in s terorjem. Ruski narod je preživel globoko krizo, ki 1 <:a je dovedla do propasti. Gospodarske rasmere boljševišketra r**-žii".a. ki so nstvarile današn je o-bupno stanje v Rusiji, so do kazale brezpomembnost boljtseviških Jtrorij in značilno je. da je rarno Lenin, oce boljševizma, bil prvi. y\ je priznal, da je Rusiji "dina rešitev v skupnem in.harmoničnem delu vseh stanov. ! V vseruskem komiteju, ki so njega člani -judje. ki jih poznamo iz njih politične preteklosti kot velike pobornike vseruske misli. danes laliko pozdravljamo prvo rusko narodno vlado, ki bo ,kot naslednica ooljševiške stra ,huvla«'" znala in velela rešiti i Rusijo propasti, katera ji ie prebila. Zlom boljševizma Rusiji in vzpostavitev narodne ruske vla-,de pa nikdo ne more bolj po-; zdravi jati, krt mi Jugoslovani ki vemo, kaj smo izirubili v Rn-[srji. ki pa še vedno upamo, da bomo našli v Rusiji, močni i.i silni demokratski Rusiji, ono zaščito, ki smo vedno upali vanjo, in l:i še vedno zaupamo vanjo. i , _-' | ' Jugoslovansko-češko-slo-vaška vojna konvencija. V imenu češko-slovaške in jugoslovanske vlade so preti nekaj dnevi podpisati v Pragi pooblaščenci obeh jreneralštabov konvencijo med obema državama. Ta vojna konvencija je imela de fenzivni značaj; naperjena je v j prvi vrsti proti restavraciji Hab-j shurgov, nudi pa tudi garancije za izvršitev določb mirovnih po-. eodb. ki se tičejo obeh držav. — Deloma so bile določbe vojne kon-' venci je precizirane že v zvezni, pogodbi, ki sta jo sklenili državi' toda določbe vojaškega značaja j so precizirane in detajlirane v sedanji vojni konvenciji. Po zaključku mirovnih pogodb! so bile opažati v premaganih dr-' žavah gotove prevratne tendence] k so imele za cilj. da se izpreme-ni stanje, nastalo po mirovnih J pogodbah. Ti pojavi so bili vidni j zlasti v Ba\arski. Avstriji in Madžarski in so imeli vsi enak, cilj, restavracijo ene bivših vladajočih dinastij, pa bilo to Wit-1 telsbaehov ali Habsburžanov. — Agitacija z monarhističnim. ten-: deneHmi je razpolagala z velikan-, skimi svotami denarja in p°sv<>- j jtila vse svoje delo otrovanju; !razmer, da omaje politično ravno-! [težje in onemogoči ekonomsko obnovo v Jugoslaviji in Ceškoslo-: • vaški. ' V tem svojem delu so se po-! siuževali vseh sredstev, tudi kriminalističnih. Dokazano je. da je imela monarhistična propaganda celo tovarno za ponarejanje češ-ko-slovaškega in jugoslovanskega denarja, katerega je potom svojih a ir en tov vtihotaplja v Ju-, postavijo in češkoslovaško. V češkoslovaški republiki so izkoriščali klerikalizem in slovaško vprašanje. V Jugoslaviji so podpirali plemenski ekskluzivizem. Vprizar.jali pobune. širili nezadovoljstvo med narodom. Na pomoč jim je prišel s svojo a?itaeijo komunizem. ki se je posluževal istih sredstev, kakor habsburška 1-eakcionarna propaganda. Reak-Jeionarni krogi zunaj in doma so ibili v vednih zvezah s člani bivših dinastij, ki so imeli celo dobre zveze celo med posameznimi političnimi strujami med zavezniki. Našle so se take politične struje na Angleškem in Franoosken. ki so želele drutfo politično grupaci- Ijc v srednji Evropi, ker so mislile. da bi v takih državah imele ] boljšo in izdatnejšo oporo v bor-|bi proti Nemčiji. Prihajale pa so #tudi v obzir simpatije za stare dinastije in staro plemstvo. | Nove države, ki so nastale na razvalinah bivših centralnih drŽav, »o. imele skrajno težko stali- šče z ozirom na svoj notranji po-ožaj. ker so r;* morele prilike šele konsolidirati. Enako težko je bilo pa tudi stališči na zunaj, ker so morale biti pripravljene te države vedno na eventuelue napade. Boriti ao se morale tudi pro,"i stremljenju zaveznikov, ki so skušali podvreči mlade in nove države svojemu irospodarsite-mu in političnemu vplivu. Tako so bile mlade in nove države primorane. da iščejo novih potov, da iščejo medsebojnih zvez s katerimi bi se mogle emancipi-r«ti od zunanjega vpliva in v svoji zemlji izraziti svojo narodno politiko. To dejstvo je prvi -zrok in povod male antante. Njeno temeljno načelo je v prvi vrsti obramba proti notranjemu sovražniku. proti restavraciji reakcije v srednji Evropi, proti prevratni tendenci reakcije in anarhizma, obramba politične in ekonomske samostojnosti. Svojo pozitivne obliko je dobila mara antanta v medsebojnih zvezah ined Jugoslavijo. Češkoslovaško in Romunijo, a te zveze so se sedaj dopolnile v. medsebojno vojno konvencijo. Zaključki vojnih konvencij so |Pozitivno delo za učvrščenje stališča male antante. ki postane na i ta način močan politični in vo jaški faktor, ki se bo moprla upira-iti z uspehom delu reakcije in | anarhizma. S sklepom vojnih konvencij i med Jugoslavijo. Češkoslovaško j in Romunijo se je politični polo-jžaj v srednji Evropi razjasnil. — :Te konvencije nudijo danes garancijo. da bodo zvezne države male antante preprečile vsak poskus reakcije, ki hoče z notran-'jimi nemiri pripravljati pot pov-ratku nekdanjega stanja. Vojne I konvencije imenovanih držav so pa garancija, in to močna garan-jeija teritorijelne integritete zvezkih držav, ker so one pripravi je-jne braniti z vsemi svojimi vojaškimi silami zadobljeno svobodo [in samostalnost. - .Pravice in dolžnosti zakonskih v Združenih državah. Postave glede pravic in dolžnosti starišev in otrok so doživele veliko izprememb. odkar je ta dežela postala neodvisna T^red il50 leti. pod takozvano Common f law. zakonskim sistemom. vri jc iprevladoval v starih časih'na Angleškem in v mnojrlh pogledih tu-(di v Združenih državah ob začet kn svojega narodnejra obstanka, imela omožena ženska kaj main pravic. Ko se je poročila. j€ vsa njena osebna lastnina, obla-(čila. dragulji, pohištvo itd., postala absolutna lastnina njenega moža. S poroko si je soprog zaffo-jtovil pravico upravljanja njene ga posestva po svoji najboljši i volji. Omožene ženske niso mojr le skleniti nikakih pogodb in ra Iditega niso mojrle opravljali ni ,kakega trgovskega posla v. svo jem imenu. Mož je smel pretepa ti svojo ženo. seveda ne prehude in javnost se ni smela vtikati. — ,Kakorkoli je rekel mož, to je bile kakor zakon za mladoletne otroke. Krutost, pijančevanje, zloeii uheg in enaki vzroki se niso sma jtrati za zadosten razlog k razpo roki. Nihče ni mislil na to. da b j se ženskam dajala splošna izobras ba na javne-stroške, in zdelo w j Viljem na dan sarajevskega atentata. ;l --- 1 ' itevue l"nivei*seHe" .i" prine-j sjM»min riuriunskega kneza Vladimira Ghika na dan 2S. junija 11)14. ku je bil na večerji pri Viljemu TI. Z Giiiko }>i] tudi rumunski princ Karel. Večerje; ■>e je vdeležila le še cesarska obi -1"1'; , Ko sta rumunska irost;i stopila >|\ obednico, sta videla cesarja i : mračnega obraza sloneti ob oknu • - Gosta sta se mu morala približat ii: cesar jima je površno stisni! roko ter jezno vzkliknil:: ''No ' kaj pravita k temu adarcu? Neza-1 slišno! S takimi kanalijami n * mogoče.več živeti!" In k<« je vi 1 , del začudene ob,raze svojih go- i , stov. je nadaljeval: "Govorimo . o teh Srbih, ki so umorili ^ rest o lonaslednika in njejruvo ženo Tem : svinjam ni dovolj, da so umoril svojega lastnega vladarja, nejr* j » so šli in umorili še vladarja dru gih. Tega ni mogoče več prena , 1 sati! Evropa se mora združiti te tem smrdljivim živalim vzeti vs;: ko možnost se nadalje škodovati ! I'kreniti se mora vse, sicer pogovarjal s eesa--jrico o nadvojvodi in njegovih m*-•'srečnih otrokih. Pogovarjal se je *•.» svojem poslednjem posetu na "JKonopištu. <• tamošnjem ni'rnem; * j rodbinskem življenju, o kraenih icvetlieah ter je" vzkliknil: ' Vse-;ga tega je sedaj konec! Pokoše-|na sta bua v dveh minutah po j krogli divjakovi?' — P«, večerji s sc je vsedel c«*sar n*a biljard, mol čal in le včasih temno vzklikal. jLe cesarica ter prisotni njeni tri i j«? sinovi so šepetali z gostoma '^Končno se je ccsarica poslovila ter je pobožala cesarju desnieo 'jje smešno, dajati ženskam volil-jno pravieo in delež na zakonodaj- - jstvu. Od tedaj pa so se postave v tej » deželi glede soprogovih pravit* T! znatno izpremenile. Dandanes i imajo omožene ženske pravico p J lastnino, sklepati pogodbe in se -iposvečati trgovini ter vsakemu -ipoklicu. Ženske imaj«» volilno pra -jvico pri vseh volitvah v lo drža-, vab. V večini di'žav se vdeležuje-j - jo lokalnih in šolskih volitev. -— ? Končno jim je ustavni ainend--!ment dal nedavno volilno pravi--jco pri volitvah. V nekaterih drža-A;vah se bolne osebe ne smejo po- - .ročiti. V drugih državah se sme- - jo odvzeti otroci onim starisem i ki kruto ravnajo ž njimi ali nc - skrbe primerno zanje. Uvedena - je bila šolska obveznost in stari- - ši morajo dajati svojim otrokom vsake vrste izobrazbo. Na drugi - strani pa so otrobi prisiljeni skr-r> beti za postarne stariše, ako le - morejo. Krutost, pijančevanje in » nevzdržavanjc so zadostni razlo-i- gi za ločitev zakona. Oee in mati a ro navadno enakopravni varuhi i- svojih otrok. Na tak način skuša h j javnost podkrepiti družinske ve ii zi s tem, da jih opira na nravil-z'no obnašanje, ki je podlaga dob-e resra državljanstva. Toda cesar j - svni«. r.k!» ! ' odtegnil. Sinovi so eesarju t navadno poljubili roko. t..«r» ce n Shi- s<- ri' zim je rti zmenil. .\::t' jf sta se poslovila tudi gosta, t'esai 1 j. dejal princu: "Ali ž«' crreš I nioj sin; Zal»«sten večer za Te in j na.-: vse. J »z odpotujem po nnu- ; j: na Norvešk<>. Vsako leto je 5:" I 1(. to potovanje zame najlmljš j oddih. Letos pa j«* ]io krivdi r svinjarije vzel vso skupaj hudi" i Toda to mi poplačajo Mor;; i i ni',1 bodo to poplačati !* In knez Ghi-ka do- ta vi ja : *V tonu. izrazu in 1 j \ vsem vedenju je bilo v tem ne-|t kaj tak<» grozilnega in tajinstve- j nega. da tega trenutka ne poza i biva nikdar več." — Mi pa še dostavljamo, da psovke, ki jih i* uporabljal Viljem, niso bile ni<"! ctsarske. nego čisto rovtarske Viljemove !*ese bil Viljem tisti, k ; je šrnval na vojno proti Srbiji ' In zato je d< bil plačilo! ; _ i : j Utonii je :>ri '•»•panju v Kolpi poročnik kr.j •Jii jie'ip«-lka Kviieu Badiura. Po-1 !-*'-pali so ga na vt»jaškeni pok<>{>a-liŠču v Sis k ii. ADVERT ISEMENT8 |Dr. Koler SLOVENSKI ZnKAVNK <638 Penn Ave. Pittsbarfh, Pt; j fL Dr. Kelw «■ aaj- i \ tttraJK aloirenaU f ^ adr*Ti*lk IpMla i ^ n, Uat v rittaboraha. "T ki lan* M-Mb« ^ mtao v odntiV boiMiiL Jjfc BaatrapUeoJ* kr- f. »dniTt ■ ate-*trrlt#m JO«, ki j. Uum>l Jr. ^ erilek. (.» ltn^t* vijm^« Alt m«^.ar-^ mirna, v 4»lu. Iapa«ui]« Im. *ol«kčla* v ku«ck. prMIt« la MimO »k bon kri IT« čaTaju.. ke. t» ka-e**n n«:?M. v» ointta bolAsnf adravlra ro o. »■Jfcn ««tcv(. t»!:or hltr— eoaatfea 4S vam rrne^oj« morn v)*, m čakaj t®. twn»«t > rtdlta i l»th« v krtSu :b hrbtu in rCaaih Ml w-i p&aeaojtt red*. oaAravia « —1» i R«Wj«b, trr»nJo. bnlaMna o-t krta« mtrrfhs 'n dra#* k*, i tao bKKii k: ai^ta3i»jo tried Mk-U« kr vi. otlravha v kratkem flaaa h nI rot-*»ino leSVI 1 Nekateri raMJo tot. mafte. da rasunsejo. Jas i ^ la lUnc* kraja, aato vae taftf* •flrtrtra. kei nr rmeumea clorena«« . Uraane ur*: ob duknitik oi I. *> L Ob nedeUak od ; I. 1 NABAVITE REVOLVER za samo $3.00. flEH^ IzvaurtsUm prilika, da si uaburite il-taliliorski močuo iH>niklj^st "Be-volerr". Xaš, "Re* olrer" ixboruo iz-tlelan. in nekateri ajrentje ga. pro> »Lajajo tx> $S.(K\ STREl-JA patrune fitv. B-k. V sluf.-tju. »I«, »i«- more««- dobiti v domačen mestu tf-h patron, jih lahko naročite od naj«. Xit^a redna. cena. Je toda {e haro^ite v tem mesecu, dobile lahko na£ krasni "Revolver" za samo 13.04. Za to ceno sa ne morete dobiti nikjer drugod. 511 garantiramo za vaak j "Revolver". Iireiiie ta oalas ter na nam pošljite zaenc s imenom, naslorom is Sftr. v znamkah a!i srebru. Ko bonte do ■bili •"Revolver** boste plačali ontalo. Va-roCniku izven 'lArxii. drisiv je treba priložiti gotovino. PIŠITE: DANES 'e no-fete Izgubiti te prilike. WttrmN SALES CO. • WQ N. - Waatarw ^v, , . Chicago, III. --.........— ...: /.Š^V^j______,5________... ..... f Nemške ženske so sc edioč c vsele za mir. Slika nam kaže pri cor v Berlin«, ko razdeljujejo le _ __ pake, naperiene ^roti vojni. _____ADVERTISEMENTS Štejte, - - Glejte - - Poslušajte to privlačno ponudbo. S«^ za " ^^rre D^NES 5 CA Zgoraj Iirsltkano skupino predmetov, iu ko jih boste dobili, jih pokažite svojim prijateljem, sosedom itd., do r.ni presodijo njihovo visoko vrednost. < "e hoeet. s|N>7.nafi veliko vred n-»s t teh predmetov, /jipitovo izk*'ri^tite takoj io veliko i*omidl>o in vi boste potem naš zastopnik. iVnudhi je jako lahko zad««titi in vsledtega t« vam tu indreba vstav-JjjUi. Samo izrežite to sliko, napišite svoje ime in naslov razločno, pridenite mili v tu i |Ništnino oziroma za dri:ce i»ošilj:i1ne stro-ke in ml vam bomo |f*>sUfci; te iu.n»»Vni 1. Prvovrstna tira kuka v .ca, napravljena iz fiajt»«lj drae-"< neg.-i in trajnega I lesa: krasne roOne rezbarije jo Utlitj^ Je bolj di ••nim. Ko;«-sio j»- prvi. vrstno, prirejeno, da k;iže natančen ■ se i»a pripravlja dež. ne pride, pač pa tn-r f! Krasna l»eležnlca, vezana v lepo n>nic z tudi vi hoteli imeti še eno. Torej. — hitro na delo. Union Sales Co., Dept. 246 673 W. Madison St., Chicago, II!. ~ i Pozor! Slovenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. * Ne pozabite na 'bor deluje tudi na to, da se čim--jprej skliče sestanek pevskih dru-i štev v Chicago in okolice v name • nu, da se tudi tam tembolj razši i ri delokrog Zveze. Glavni odbot - želi na ta način osnovati pevske .'žnpe, kakor je bilo sklenjeno n« , | zadnji konvenciji v Youngstown - O., ter prične delovati na tako po _ „-■ >,..» .- ■ Zveza JugosL ^flpf^ Pev. Društev Glavni sedež: WMW Johnstown, Pa. New York City, 22- avgusta. Vsem pevskim društvom, spadajočim k Zvezi Jugoslovanskih pevskih društev. trebni reorganizaciji zveze, ki bo v stanu združiti pod svoje okrilje vsa slovenska, hrvatska in srbska pevska društva v Združenih državah. Upajoč, da bo ta zaključek in načrt pri zvezinih društvih vseob- ' * j ce odobren, glavni odbor poživlja , društva, da s tem večjo vnemo de- j lujejo za povečanje svojih vrst ter * za prijateljski sporazum enega društva z drugim v korist lepe naše pesmi, za ugodnejše društveno življenje in'za povzdigo lepe naše pesmi in za povzdigo pros vete med našim narodom v Ameriki. Zveza Jugoslov. Pevskih Društev v Ameriki. Ivan Mladineo, gl. predsednik Ign. Hude, vrhovni pevovodja. POZDRAVI IZ NEW TORKA. Prcdno se podam na široko mor-1 je s pamtkom President. Wilson, pozdravim vse svoje prijatelje. 1 posebno Jolm Bombača. m druži no. Mat'ja Gabrenjo in /eno. Toni Sinkoviča in ženo, John Mart in-j 1 čiča. Mati ja Pt>dobnika, Frank 1" 1 meka in družino ter vse Mokro-( Množane na Hohenbergu, kakor tu-1 * d i vse prijatelje m znance široni Amerike ter jim kličem: Na Ve-" sel o ^videnje v Jugoslaviji! — Fr. " Pleckovič / družino iz Johnstown. 1 Pa. na potu v Mokronog. * * * Predno se podamo na pa mik 1 President Wilson, pozdravimo vse 1 ori iatelje in znance v Oievelandu, r* * w posebno družini Kokotec, Jančar. ^ Resnik, Kronat. Strga r. Jerič, Ma- hiŠič, Možic, Unučič in družino . Kukee v lllinoisu. Z Bogom! — Družina Erjavec. I • . • P red r o se podam na široko morje, srčno lepo pozdravljam mojo seslro in soproga moža in otroke j in tako tudi Ano iu n j'»nega Tiroža Rakovi c. nadalje mojo sest niču o Leveč in njenega soproga in Mitnico, kakor tudi vse moje stare prijatelje in znance v Cleveland.« ^ in Collimvoodu. Na svidenje mo-goče ne drugje kot nad zvezdami. Z Bogom' — Jože Htefe iz Cleve-j lan da na potu v Križe »pri Tržiču. L" ADVERTISEMENTS - | _ n ■ l- ::■ t | NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam znan a '-eni in sorodnikom žalostno vest da se j" moj sin JOŽEF URBANČIČ, e star f) let, ponesrečil. Dne 10. av i. gust a je hodil nekoliko nfalo i*] i! doma v družbi svojih tovarišev Nesreča j** liotcla, da se je neki - rojak pripeljal mimo v avtomobilu, ki <*o ga prosili, če .se smejo pe ~ ljati ž njim, v kar je on privolil Z Ko so se peljali naprej, je moj Min d Jožef padel iz avtomobila Ln zh dobil smrtne poškodbe, tako da jf nekaj ur pozneje tadLhnil svoj« dušo. Naš župnik so mu podelil svete zakramente za umirajoče Pokopali smo ga po obredih svet* cerkve katoliške dne 22. avgusta Posebno hvalo izrekam mojemv bratu Antonu in njegovi soprog /.a darovani venec, kakor tud bratu Lojzu in sestrični Franci ški. Obenem se tudi lopo zahva ljujem botru in botri Miharčič za darovani vence, kakor tudi druži ni Antona Gerbajs za darovam venec. Srčna hvala vsem. ki s nam bili v tolažbo ob času žaleči in se vdeležili pogreba. Ti. naš nepozabljeni sbi in brat. počivaj v miru! Tndianapolls. Tnd., 22. avgusta 1921 Žalujoči ostali: Jožef in Johana Urban 5ič, sta riši _in 5 sester._ \ IZNAJDITELJI. i i H Pilite t« knjižico Una)db in I H patentov. Poslali jo bomo lutoaj. I II Za točno, ttrokovnjaiko in z.nr- 1 Z naaljivo uravnavo vašega patenta I n pišite na nas, patentne advokata I U ki imajo velike let ixkuienj. Nob* I H d en vam na more boljše urediti. 11 II V vašem lastnem interesu je. da II H Dan pišite sa patentno knjiiico. H ■ A. M. WILSON, Inc. H; H Raiistered Patent Attorney* Ig P 32« Vktor SUs, Wa«fctogt—,D.C F| IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 132 funtov $10.00. Pri večjem naročila vprašajte aa posebno ceno. I K naroČilu prfMHt« Money OrO* | MATH. PEZD1R | Bok 773, Oitj Hall 8U. I Hew York, V. T. glas naroda. 25. avg. 1921 ^ % KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JXJO IZ NE1 W YOKXA, AMERICA 27 avg. — Cherbourg AQUITANIA 13 aept. — Cherbourg MEL WILSON 27 avg. — T r«t PARIS 14 •apt. — Havre FINLAND avg. — Cherbourg KROONLAND 17 sept. — Cherbourg AMERICA 27 avg. — Cherbourg N. AMSTERAM 17 aept. — Boulogne ROCHAMBEAU 27 avg. — Havre ARABIC 20 aept. — Genoa OROPESA 27 avg. — Cherbourg FRANCE 22 sept. — Havre ADRIATIC S1 ava. — Chvrbw<»^ BERENGARIA 22 aept. — Cherbourg BELVEDERE 2 aept. — Trat OLYMPIC 24 aept. — Cherbourg WASHINQION 3 aept. —• Cherbaur^ NOORDAM 24 sept. — Boulogne ROTTERDAM 3 aept. — Boulogne ARGENTINA >4 sept. — Tr* OLYMPIC $ aept. — ChtrMirt LAPLAND 24 sept. — Cherb'Mrg LAFAYETTE 1 aept. — Havre RE. d* ITALIA ?4 sept. — Genoa LA LORRAINE 3 sept. — Havre AMERICA 28 aept. — Cher'»ou.'a EMP. OF CHINA 7 sept. — Cherbourg LAFAYETTE 29 sept. — Cherbourg 3RETIC 7 sept, — Genoa CANOPIC » sept. — Genoa LA SAVOIE 10 sept. — Havre EMP. OF CHINA 1 okt. — Cnerbourg 9RDUNA 10 sept. — Cherbourg G WASHINGTON 4 ekt. — Cherbcurg ZELAND •»o sept. — Cherbourg AQUITANIA 4 okt — Cherbourg ^YNDAid 10 sept. — Boulogne ARABIC S okt. — Cherbourg cen a TO me listke m ras droit pesnila, c Hn Ittt M as (TTtfls HUNK SAKSER TT/il* .tANX 82 Oartl II ČL. Mnr ¥«k ! Pozor potniKi. • , — \ Jugoslovanski konzulat v New Torku naznanja: j 1. Vsi državljani kraljevine Sr-! jbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele j potovati v stari kraj, lahko dobe j J potne liste na podlagi kakega sta-jrega potnega lista, krstnega lista/ i!domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni, ki nimsjo nobenega takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr jih cd tam dobiti. Kdurj bo pri iskanju potnega lista poka- e zal enega izmed gornjih doku men '' tov, dobil potni list kmalo po-' tem, ko se bo z glasil na konzulatu. 3. Oni nas; difsavljani, ki žele 'itakoj odpotovati \ stari kraj, pa ~rnimajo pri roki nobenega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdila naših podpornih društev, katerih člani so. V potrdilih mora bitf navedeno, da so resnično državlja-c m kraljevine Srbov, Hrvatov in a Slovencev. V takih slučajih pa bo morda konzu?at smatral za potreb-no, iskati posebnega dovoljenje od ° j ministrstva zunanjih zadev za u|danje potnega lista. To se poseb-ao tiče onih oseb, o kater'h se su-;1- mi, da so 5e državljani kake druge državo. J l 4. Vsi oni državljani, lci so iz- • jdali prošnje za potne liste, in pc-_ ;tom katerih je bi^o nanrošeno zu — (nanje ministrstvo, jih je raogo-"jče izdati, jih boelo dobili, kakor hitro se zglase pri tem leonzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 1;25. maja tega leta. '*•! 5. Ke> v več slučajih naši držav-jljani kupujejo šifkarte za parnike J katere jim je priporočil ta ali oni M agent, ne oziraje se na to, kakšni "•l so ti parniki, kam plovejo, pripo-l-očamo, naj nihče re kupi prej kart, dok'er o tem ne poizve pri i- Frank Sakser State Bank, 82 p- Cortland St., New York. N. Y. : CRENCH LINE • . I COMPA&Mft Comwil TlAI«4TUMfTICUt r ^ {jqircu Put«] S-.I-.VC C i^HZ k»l jj DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo " preko Havre nrj z velikimi parniki na 2 in 3 vijake li LAFAYETTE ........ 1. septembra 41' LORRAINE ........ 3. septembra CHICAGO ............ 7. septembra SAVOIE ............ 10. septembra s.s. pariš •" ! 1.4. sept. 'i Za družine nudimo (zborne ugodnosti tretjpga razreda — kaUn^ z dvema, Štirimi, šestimi in osjimi t. postelj;-mi. Vsi taki potniki bodo deležni iste izborne službe in h»a- (ne, vsled katere je znana Francoska Črta. Za nadalje informacije vpra5o.Jte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. ii _ j | Cosulich črta ( d Direktno potevenjo v Do- 8 Id brmSk (Gravoca) ln Trti. f PRES. WILSON ......27. »vj. A BElfVEDERE ........ S. -»epi. g ARGENTINA ........ M. sept K Cene » Trst ln Reko ao: R , , m $100 tiia JL Potom Hrtkov Izdanih za vm kra. R B i« v Jusoslavlil ln Srbi H. 1 m PUzkoina usodnosti prvoa*. 4niN- A | oa In trstka« riiredc. | Zk Potniki trotlcaa razreda dob Vala R DNwiacrio vlM, M PHELPS BROTHERSt.& Cfl. j R Paaaonoor Oopartmont d K 4 West Street New York S ROJAKI JZ MIRNE PEČI naj mi sporoče svoje naslove, ker imam zelo važnq poročilo iz starega kraja. — Ignace Hude, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. flnflgSSBBi fiBHRSSmm Naravnost v Dubrovnik a hitrim In dobroznanlm parni« : kom na dva v.Jaka "EVROPA" odpluje v soboto 2 7. avg. ob eii popoldie, Cena za potovanj«: Tretji razred t DrugI razred. $100.00 $175.00 In In $5.00 vojnega davka. Izborna hrana. Vino brezplačno. Vprašajte pri kataremKoU po- IoblaMentu parmo s* tozadevna pojasnila na I nan o in zanesljivo tvrdko *RANK dAKSZR STATE BANS 63 Cortlandt Street Nevf York j^i fwssi [w^i mm j NAZNANILO 111 PRIPOROČILO. ; ^aa stalni zastopnik Mr. JAN ' StO PLEHKO pobira naročnine Glas Naroda na 6104 St. Olair Ave, Cleveland Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja r stari kraj ali dohiti svojce od 'am, gleae denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnižtvo Glsas Naroda - - liad l>i .zvim|«'1 7.a mojega l»rata ; LOVKKXCA M" A T K* I C. Pred ! dvorna letoma je l»il n^kjf* .v r-onnsjdvaniji ▼ goz^lu. Ce kdo ve. kje se sedaj nahaja, naj mi blagovoli nazTi^jiiti njegov naznaniti, ali naj se pa sani oglasi svojemu bratu: Jolm Matičič, P. O. Box 203, Aurora. Minn. IŠČEM GOSPODINJO dobrega značaja v starosti od 30 do 3r> let, Slovenka ali Hrvatica. Delo je lahko, plača po dogovoru. Jaz sem sam. Tajnost jamčena. ♦'išite in pocljite sliko na naslov: "Alaska", e'o Glas Naroda, 82 Cortlandt S*.. New York, N. Y. (23-25—8) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom po Pennsvlvaniji na-znjamo, da jih bo obiskal rojak JOSIP ČERNE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas.Naroda". Vsem ga toplo priporočamo. TJprava Glas Naroda. POZOR, SLOVENKE! Fant, ??tar 31 let, se Ž2I1 seznaniti s slovenskim deklefom ali ' vdovo v svrho ženitve v starosti od 25 do 30 let. Jaz imam velika posestva v državi Ohio in za-to želim, da bi bila dobra gospodinja in ako je mogoče, da bi imela do 2000 dolarjev. Zatorej, ako katero veseli, naj mi p°s>"lje sliko, katero na zahtevo vrnem. — John Farmer, R. D. 23, Box 73, Windham, Ohio. 'p — Kje je moj brat KARL SUP-PANZ, doma na Spod. Štajerskem, posta Celje hšt. 19. Želim mu naznaniti žalostno novico o smrti naših ljubih starišev. Zato vljudno prosim vse čitatelje tega lista, če kateri ve za njega, naj ga opozori na ta oglas, za kar mn bom zelo hvaležna :-ča pa sam bere. to novico, naj se oglasi svoji sestri: Mrs. Mary Terbota, Box 276, Manor, Westmoreland County, Pa. (3x 23*5,27—8)