GLAS
LETO XXIV. ŠT. 45 (1155) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Brez dobre volje in
plodnega dogovarjanja
ne bomo prišli
nikamor!
  ponedeljek, 18. novembra, je bil ponoven
dokaz, da brez pogovorov in dogovorov ne
bomo prišli nikamor. Hladna prha, ki jo je
slovensko predstavništvo doživelo na srečanju
z ministrom za deželna vprašanja, je sledila
predstavitvi posebne študije o tem, kako priti
do zagotovljenega političnega predstavnika v
rimskem parlamentu, ki jo je pravniku
Giulianu Salberiniju naročila slovenska
senatorka v Rimu Tatjana Rojc. Minister
Francesco Boccia v bistvu ni rešil zapleta okrog
paritetnega odbora, dejal je, da se sam nagiba
k izbiri človeka, ki ni politik, dodal pa je še, da
bo za predsednika paritetnega odbora izbiral
med štirimi imeni. Senatorka Tatjana Rojc je
predstavila novo študijo o zajamčenem
zastopstvu Slovencev v Rimu; študija je
pokazala, da bo težko, če že nemogoče, do tega
priti. Odzivi so bili zelo hladni. Dejstvo je, da
je senatorka Tatjana Rojc v znani tržaški
kavarni po dolgem času zbrala domala vse
slovenske politične predstavnike in
predstavnike javnega dela naše narodne
manjšine. Da so nesoglasja v zraku, je bilo
jasno že prej, sami namreč nismo verjeli
pisanju drugih medijev, ki so zagotavljali, da je
problem paritetnega odbora rešen. Senatorka
Tatjana Rojc je ponovila, da je sama glede
predsednika paritetnega odbora nevtralna;
Maja Tenze, ki je pri Levih demokratih
odgovorna za slovensko komponento, pa je
povedala, da se krovni organizaciji SKGZ in
SSO, ki sta predlagali za predsednika
paritetnega odbora odvetnika Marka Jarca,
nista posvetovali s politiko, se pravi z Levimi
demokrati. Čez štirinajst dni naj bi bilo jasno,
koga bodo drugi določili za predsednika
paritetnega odbora, vlada torej. Da to ni v
redu, je jasno vsem, ki nam gre za dobrobit
naše narodne manjšine v Italiji.
V
Trst
Slovenski verniki
so se v stolnici
sv. Justa 
pri slovesni 
sv. maši zahvalili
za vse prejete
darove 14
foto dd
  sredo, 13., in
četrtek, 14. no-
vembra, je deželni
svet FJK obravnaval in
sprejel novo reformo kra-
jevnih uprav, ki je tako po-
stala zakon. Nastajale bo-
do skupnosti občin, ki bo-
do osnovane na prosto-
voljni podlagi in bodo na-
domestile neuspešne in
ne ravno posrečene me-
dobčinske zveze, ki so sto-
pile v veljavo po ukinitvi
za nas zelo pomembnih in dragocenih pokrajin.
Kako bodo delovale skupnosti, kakšne so pozitivne
in negativne plati reforme in kateri učinek bodo
imele na naše slovenske občine, smo se na kratko
pogovorili z deželnim svetnikom stranke Slovenska
skupnost Igorjem Gabrovcem.
/ str. 13
MČ
V
www.noviglas.eu
Zborovodja MoPZ Mirko Filej Zdravko Klanjšček
je na odru Cecilijanke nastopil 117-krat!
61. Cecilijanka ob 60-letnici ZSKP
Nov sprejemni center v Vatikanu
Brezdomec 
sem bil ...
  va dni pred svetovnim dnevom revnih
je papež Frančišek s svojim obiskom
odprl nov dnevni in nočni sprejemni
center za brezdomce nekaj metrov stran od
stebrišča Trga sv. Petra. Gre za štirinadstropno
stavbo (skoraj 2.000 m2) v vatikanski lasti, ki
jo je do pred nekaj meseci uporabljala neka
ženska redovna skupnost.
D
V Padovi in na TV Slovenija
Živ spomin na p.
Placida Corteseja
  b 75-letnici smrti p. Placida Corteseja
se je minorita s Cresa, ki je med drugo
svetovno vojno v Padovi veliko dobre-
ga storil tudi Slovencem, internirancem v
Chiesanuovi in upornikom proti trinoštvu, 14.
novembra, na predvečer obletnice (domnevni
dan smrti je sicer določilo sodišče), spomnila
tudi Televizija Slovenija, ki je na drugem spo-
redu predvajala dokumentarec Paola Damossa
Pogum molka v slovenski sinhronizaciji Radij-
skega odra.
Slovenski sporedi RAI so dokumentarec pred-
vajali že 2. novembra, italijanski deželni spo-
redi RAI pa bodo izvirnik zavrteli 8. decembra.
Svojega sobrata so se v soboto in nedeljo, 16.
in 17. novembra, spomnili minoriti v samo-
stanu in baziliki sv. Antona v Padovi.
/ str. 2
O
Omizje slovenskih županov v Italiji
Sodelujmo!
  ktualnim
družbe no -
političnim
temam, novi
deželni reformi
krajevnih uprav,
težavam slovenskih
občin in pogovoru
o možnih oblikah
sodelovanja je bilo
namenjeno srečanje
slovensko govorečih
županov iz šestih
občin na Goriškem
in Tržaškem, ki je
potekalo 12. novembra v občinski hiši v
Števerjanu. Navzoči so bili Sandi Klun in
Goran Čuk, župan in podžupan v Dolini,
županji Zgonika Monica Hrovatin in
Repentabra Tanja Kosmina, doberdobski
župan Fabio Vizintin, sovodenjski podžupan
Erik Figelj.
Pobudo je dala števerjanska uprava, nam je po-
vedala županja Franca Padovan (na sliki). Lani
se je namreč udeležila neke proslave na
Tržaškem, kjer se je srečala z nekaterimi kolegi,
ki so takoj podprli njeno zamisel. Ker v tem
trenutku buri duhove reforma krajevnih
uprav, so izkoristili priložnost in organizirali to
prvo srečanje, s katerim so bili pobudniki in
tudi udeleženci zadovoljni. “Bila sem zelo nav-
dušena, da smo se srečali in poglobili nekatere
vidike upravljanja naših občin”. Med sabo so
različni, politično tudi drugače “obarvani”,
“poleg slovenskega jezika pa nas seveda druži
še marsikaj”. Vsakdo ima svoje težave, vendar
tudi skupnih točk ne manjka.
/ str. 8
DD
A
Foto PISAP
  Igor Gabrovec
Na vrsti so
skupnosti
POGOVOR 
Svet okrog nas21. novembra 20192
Povejmo na glas
Biti graditelji mirnega sožitja
Odziv odv. Damijana Terpina
“Quod nullum est, nullum
producit effectum”
  a latinski rek, ki zelo poe-
nostavljeno pomeni, da iz
niča ne nastane nobena
sprememba, je rad uporabljal ko-
lega odv. Andrej Berdon, ko je
pred petnajstimi leti na mučnih
sestankih Illyjeve večine poslušal
nasprotnike našega, evropskega
volilnega modela za olajšano za-
stopstvo Slovencev, ki ga je zago-
varjala tedanja pravniška ekipa
SSk (odv. Berdon, odv. Močnik in
podpisani, skupaj s tedanjim svet-
nikom dr. Mirkom Špacapanom).
Pri tem smo bili uspešni, ker smo
snov odlično obvladovali in smo
pomoč poiskali tudi pri naj-
boljših pravnih strokovnjakih v
Italiji s tega področja. Naši tedanji
nasprotniki, predhodniki da-
našnje Demokratkse stranke, pa
so znali le nasprotovati našemu
modelu, niso pa znali ponuditi
nobene alternative, nobenega
drugega modela ali rešitve, skrat-
T ka nič.Po petnajstih letih smo še vednotam, kjer smo bili takrat. Sloven-
ska skupnost predlaga evropski
model tudi za parlament, saj se je
že izkazalo, da je ta rešitev učin-
kovita in je doslej vzdržala
vsakršno presojo o ustavni sklad-
nosti. Demokratska stranka pa tu-
di tokrat ni predlagala nič. Vse,
kar znajo, je to, da nasprotujejo t.
i. “etnični stranki” in se sami hva-
lijo, da so doslej omogočili manj -
šini predstavnika v parlamentu
(pri tem pa pozabljajo, da so na
vsakih parlamentarnih volitvah
kasirali tudi glasove SSk oz. tako
rekoč cele manjšine, pa čeprav so
kandidata vedno izbirali sami; po
volitvah pa vsakokratni novi slo-
venski parlamentarec Slovenske
skupnosti sploh ni niti več povo-
hal in je v parlamentu moral ple-
sati samo tako, kot so oni igrali).
/ str. 17
  ahko da se ne motimo, če rečemo, da si
človek v bistvu želi mirno življenje in
mirno sožitje skupaj z drugimi, da si želi
urejene in umirjene razmere z obetavnimi
možnostmi za svojo prihodnost. Ekonomski
kazalci naj bodo ugodni in naj zagotavljajo
občutek napredovanja najprej v ožjem oseb-
nem krogu pa tudi širše, naj torej uspevajo tudi
drugi, saj to ustvarja prijetno družbeno počut-
je. Toda, kadar se splošni pogoji zaostrijo, kadar
je omajano prepričanje o vsestranskem iz-
boljšanju in zakrijejo obzorje pretežki proble-
mi, tedaj ideal miru, umirjenosti in srečnega
sporazumevanja v istem človeku vse bolj izgu-
blja moč ali jo celo povsem izgubi. Prihodnost
kot da se zapre in čez noč porodi nevzdržno
stanje, sanje o lepem življenju se zdrobijo v čre-
pinje, tisoči in milijoni ljudi so potisnjeni v
obup, strah in sunke zbeganosti ter mrzličnega
iskanja potešitve. In iz tega izbruhne ne-
strpnost, okrepi se mržnja, obudi se vsakršno
besedno in slednjič fizično nasilje, dokler ne
spregovorita zloglasni rasizem in od mrtvega
vstali antisemitizem. Tukaj pa že moramo biti
skrajno pozorni, tukaj je že ogroženo mirno
sožitje skupaj z drugimi, saj ni mogoče vedeti,
do kod bo segla napadalna vznemirjenost ali
dopuščanje te smeri, ki bi se lahko izmaknila
vsakršnemu nadzoru. Ne nazadnje ni mogoče
vedeti, do kakšne mere se bo krepil še kako
močan vsesplošni, se pravi svetovni tok zao-
strovanja in priseganja na moč. Dovolj se je
spomniti nedavne izjave predsednice Evropske
komisije Ursule von der Leyen, da mora v teh
časih Evropa pričeti govoriti “jezik moči” in
močneje zaščititi svoje interese. “Mehka moč”
ne zadostuje več, kot da pozabljamo, da je
Evropska unija prostor in oaza miru, ki naj bi
v interesu vsega sveta to tudi ostala, ne pa da
se želi prilagajati toku vsesplošnega zaletavan-
ja. Da ne omenjamo nedavne vzdržanosti ene
od političnih polovic ob glasovanju v rimskem
senatu za Komisijo proti pojavom nestrpnosti,
rasizma, antisemitizma in spodbujanja k so-
vraštvu in nasilju. Lahko da je vzdržana stran
bistvo glasovanja spregledala, v vsakem prime-
ru je upravičeno spodbudila burne razprave,
ki gotovo ne bodo tonile v pozabo - biti
zadržan ob nasilju je pač pomenljivo. Vse to
dokazuje, da gre pri soočenju dveh osrednjih
političnih opredelitev v odnosu do izzivov da-
našnjega časa skrajno zares, da so v igri resne
stvari, ki vplivajo in bodo še močneje vplivale
na družbo ne samo tukajšnje države, ampak
slej ko prej na svet v celoti. In zgodovina uči,
da je bilo dobro za človeka in za vse ljudi, ko
so kljub velikanskim problemom ohranili stik
s temeljnimi vrednotami in jih niso odrinili v
kot, in da je bilo slabo, kadar so verjeli, da je
mogoče brez njih graditi lepo in srečno pri-
hodnost. In te vrednote so mir, mirno dogo-
varjanje, strpnost, odmik od vsakršne mržnje,
kaj šele nasilja, te vrednote so mirno sožitje,
umirjenost in solidarnost, in to tem bolj, čim
težji so časi.
Janez Povše
L
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec
“Zanimiva študija, ki
odkriva toplo vodo…”
  enatorka Tatja-
na Rojc je 18.
novembra v
Trstu uradno pred-
stavila študijo o
vprašanju parla-
mentarnega zastop-
stva slovenske na-
rodne skupnosti, ki
jo je naročila odvet-
niku in raziskovalcu
Gulianu Salberiniju.
“Gre za zanimivo in
gotovo tudi zelo koristno anali-
tično študijo, ki široko zaobjema
pravno in politično plat vprašanja
zastopanosti Slovencev v rim-
skem parlamentu. Kot taka je
vredna poglobljenega branja in
ocene, že na prvi pogled pa imam
vtis, da odv. Salberini premalo
poudarja politični pomen 26. čle-
na zaščitnega zakona, ki z nava-
janjem obveze po olajšanih po-
stopkih v volilni zakonodaji za iz-
volitev slovenskega zastopnika v
obeh vejah italijanskega parla-
menta dejansko utrjuje in poja-
snjuje splošna ustavna določila v
korist priznanih manjšin. Pisec
študije omejuje pomen medna-
rodnih dogovorov, češ da niso
izrecno obvezujoči, kar posle-
dično zmanjšuje dejstvo, da je Slo-
venija to področje uredila na zgle-
den način”, je po predstavitveni
tiskovni konferenci komentiral
deželni svetnik in politični tajnik
SSk Igor Gabrovec.
“Žal mi je predvsem, ker študija,
ki nosi datum aprila 2019, kar na-
tančno analizira problem, v svo-
jih zaključkih pa dejansko ne po-
nuja nobene konkretne rešitve.
To prenaša na dobro voljo in
občutljivost zakonodajalcev, ki
naj bi v prihodnjih tednih in me-
secih sprejemali nov volilni za-
kon. Strinjam se z ugotovitvijo ko-
lege tajnika Demokratske stranke
Cristiana Shaurlija, ki je poudaril,
da je leva sredina doslej vedno za-
gotovila izvolitev Slovenca ali Slo-
venke v parlament in da si nadeja,
da se bo tako tudi nadaljevalo. Mi-
S slim, da bi bil koraknaprej, ko bi lahkonekega dne sloven-
ska narodna skup-
nost samostojno,
suvereno, demokra-
tično in transparen-
tno izbirala svojega
zastopnika ali za-
stopnico v Rimu, ta-
ko kot je priznano
Italijanom v Slove-
niji. Res je, da smo
vse povojno obdobje vedno imeli
nekoga v Rimu. Ni pa normalno,
da zastopnika Slovencev izbirajo
Italijani ali celo le vodstva
vsedržavnih italijanskih strank.
Pričakujem, da bodo ta danes pri-
pravljena, da vsaj v novo volilno
zakonodajo zapišemo taka pravi-
la, ki slovenski narodni skupnosti
priznajo dostojanstvo, da sama iz-
bira svoje zastopnike”, pravi
deželni tajnik SSk Igor Gabrovec.
Gorica / Trgovski dom 
Pomemben korak
  redsednika SKGZ in SSO,
Ksenija Dobrila in Walter
Bandelj, sta 14. novembra
2019 podpisala pogodbo skupno
s predstavnico Dežele FJK Laro
Carlot, na podlagi katere sta krov-
ni organizaciji dobili v upora-
bo četrto nadstropje Trgovske-
ga doma v Gorici. Trenutek, ko
je funkcionarka po uradnem
podpisu izročila predsedniko-
ma tudi ključe, je bil kratek, in
vendar svečan. Šlo je namreč
za pomemben korak na poti
postopnega pridobivanja pro-
storov v ugledni Fabianijevi
stavbi v mestnem središču, ki
ima za vse goriške Slovence ve-
liko simbolno vrednost.
Koordinator komisije za Trgov-
ski dom Livio Semolič je v
uvodnem pozdravu sicer pove-
dal, da je četrto nadstropje v
najslabšem, “tragičnem stanju”,
kot so lahko tudi sami preverili,
ko so si nato prostore ogledali. In
vendar trdno zaupajo v finančno
podporo Dežele, da bi se lahko
čim prej lotili obnovitvenih del,
kot se je to zgodilo že s pritlični-
mi prostori. Novi korak je po-
memben tudi zato, ker se posto-
pek pridobivanja prostorov na-
daljuje. V kratkem bodo namreč
P drugo nadstropje namenili gla-sbenima šolama, Glasbeni maticiin Slovenskemu centru za glasbe-
no vzgojo Emil Komel. Semolič
se je za navzočnost izrecno zah-
valil generalnemu konzulu RS
Vojku Volku in konzulki Tanji
Mljač, saj njuna prisotnost kaže
na “veliko pozornost Republike
Slovenije do pridobivanja te stav-
be in Narodnega doma v Trstu”.
Tudi Ksenija Dobrila je izrazila
upanje, da bo deželna uprava s fi-
nančno podporo naredila po-
trebne korake, da bi krovni orga-
nizaciji in druga naša združenja
lahko le uporabila prostore v
četrtem nadstropju. Na poseben
način se je zahvalila Semoliču, ki
zadevo zvesto in zavzeto spremlja
že dolgo vrsto let. Vodstvu Dežele
in vsem akterjem, ki so omo-
gočili, da smo le dočakali ta tre-
nutek, se je zahvalil tudi Walter
Bandelj. Izrazil je željo, da bi
Trgovski dom res postal “naš”, saj
veliko pomeni vsej slovenski na-
rodni skupnosti. Na koncu
srečanja je funkcionarka Lara
Carlot osrečila vse prisotne z lepo
novico, da bodo še pred koncem
leta 2019 objavili razpis za obno-
vo Narodnega doma pri Svetem
Ivanu v Trstu. “Proces je bil za-
pleten in težaven”, je dejala, “a
rezultat se nam zdi dober”.
“Bližamo se cilju”, je komentiral
Semolič.
DD
SSO prisoten na žrebu za Europeado 2020
SSO na 22. seminarju
slovanskih manjšin
22. seminar slovanskih manjšin
v sklopu FUEN (Federativne zve-
ze evropskih narodnosti) je letos
potekal v Pliberku na avstrijskem
Koroškem od četrtka, 14., do ne-
delje, 17. novembra. Seminarja
so se udeležili Rusi v Estoniji in
na Poljskem, Rusini v Ukrajini,
Lužiški Srbi, Slovaki na Madžar-
skem, Čehi in Srbi na Hrvaškem,
Hrvati v Srbiji, Pomaki v Bulga-
riji, Hrvati v deželi Molise, za-
stopnika zavoda Burja, ki je pred-
stavljalo narodnosti iz nekdanje
Jugoslavije, živeče v Sloveniji, ter
seveda Slovenci na avstrijskem
Koroškem in v Furlaniji Julijski
krajini. Te je zastopal predstavnik
Sveta slovenskih organizacij Juli-
jan Čavdek.
Glavna tema seminarja je bila
obravnava načinov udejanjanja
in izvajanja dolgoročnega in mir-
nega “sobivanja” med manjšino
in večino, naraščajoči razkorak
med mestnimi in podeželskimi
območji ter prednosti in pri-
ložnosti na mikroekonomski rav-
ni (občine), ki so značilne za
manjšinske skupnosti.
V četrtek zvečer je 22. seminar
slovanskih manjšin, ki ga vsako
leto prireja delovna skupina slo-
venskih manjšin (AGSM), sta od-
prla koordinator skupine in
predstavnik Lužiških Srbov Ber-
nhard Ziesch in pliberški župan
Stefan Visotschnig. Pozdrave so
prinesli še župan občine Suha
Gerhard Visotschnig, predsednik
SKS Bernard Sadovnik in glavni
tajnik NSKS Marko Oraže. Pro-
gram seminarja je koordiniral
funkcionar pri FUEN Matic Ger-
movšek.
Drugi seminarski dan se je začel
z udeležbo na 30. mednarodnem
kongresu evropskih narodnosti v
Celovcu, ki ga je o temi “Spre-
minjanje perspektive: od konflik-
ta, prek dialoga do konsenza”
priredil Koroški deželni urad za
manjšine. Na začetku je ude-
ležence kongresa pozdravil
deželni predsednik Peter Keiser,
sledili so referati domačih in tu-
jih izvedencev ter razprava. Po-
poldne so predstavniki slovan-
skih manjšin skupaj z županom
Bernardom Sadovnikom obiskali
občino Globasnica in se seznani-
li z delovanjem dvojezičnega
vrtca in osnovne šole. Župan Sa-
dovnik, ravnateljica Veronika
Terbuch in vzgojiteljica Olga
Greiner so spregovorili o strate-
giji sprejemanja in večjezičnosti
na občinski ravni, in sicer v
občinski upravi, v šoli, javnosti,
športu, turizmu ter na večje-
zičnih mestnih napisih.
/ str. 17
S 1. strani
Živ spomin na ...
  soboto je bilo v Dvorani
teološkega študija srečan-
je Spomin in sprava, ki ga
je vodil časnikar Francesco Jori.
Po nagovorih rektorja bazilike p.
Oliviera Svanere in provincialo-
vega namestnika p. Roberta Bran-
dinellija je vicepostulator v po-
stopku za Cortesejevo beatifika-
cijo p. Giorgio Laggioni predsta-
vil Cortesejevo življenje in vred-
note, ki jih je živel ter je zanje
umrl. Glede beatifikacijskega po-
stopka pa je posredoval novico,
da se bodo teološki konzultorji
24. marca prihodnje leto izrekli
o gradivu (“Positio”), ki naj do-
kaže Cortesejeve junaške krepo-
sti. Če bo stališče ugodno, kot je
bilo ugodno stališče zgodovin-
skih konzultorjev, bo potem za
njegovo razglasitev za blaženega
vsekakor treba dokazati še čudež
V na Cortesejevo priprošnjo.Pobudnik Razpršenega muzeja zazdravljenje posledic vojn v Pede-
scali (kraj leži med Vicenzo in
Tridentom) arh. Domenico Molo
je nato obsežno spregovoril o tra-
gediji omenjenega kraja,
uničenega tako v prvi kot v drugi
svetovni vojni, ko so nacisti iz
maščevanja za partizanski napad
30. aprila 1945 pomorili 82
moških, tudi župnika. Z vrsto po-
bud, znamenj, srečanj in poho-
dov domačini izražajo željo po
spravi in miru.
Naslednjega dne je bilo pri glav-
nem oltarju v baziliki, ob kate-
rem je bila slika božjega služab-
nika Placida Corteseja, slovesno
somaševanje, ki ga je vodil ko-
prski škof msgr. Jurij Bizjak. Ob
njem so bili slovenski in hrvaški
provincial minoritov, p. Igor Sal-
mič in p. Josip Blažević, ter šte-
vilni drugi duhovniki, med njimi
tudi rektor bazilike in pa gvardi-
jan samostana sv. Frančiška na
Cresu p. Vitomir Glavaš.
Škof Bizjak je v pridigi izrazil hva-
ležnost Slovencev za pomoč, ki
jo je našim rojakom nudil p. Cor-
tese. Nato se je z globokim raz-
mišljanjem na podlagi stare in
nove zaveze osredotočil na vred-
note v zvezi s Cortesejevim
mučeništvom, saj velja za
mučenca zaradi molka, ker so ga
krvniki mučili do smrti, a niko-
gar izmed sodelavcev ni izdal, da
bi nikogar ne doletel podoben
konec. Vrednote molka,
zadržanosti, zaupanja, resnicol-
jubnosti, vztrajnosti še kako na-
govarjajo prav današnjega člove-
ka.
Ob koncu so se somaševalci in
verniki v procesiji napotili do
nekdanje Cortesejeve spovednice
nasproti kapele z relikvijami. Že
nekaj let je spremenjena v spo-
menik, ki mnoge nagovarja.
Walter Bandelj, Lara Carlot in Ksenija Dobrila
Foto JMP
Aktualno 21. novembra 2019 3
  Študijsko srečanje ob 30-letnici padca berlinskega zidu
Državni temelji Sovjetske zveze so se zamajali
TRST 
   azpad Sovjetske zveze
je bil dolgotrajen
proces. Berlinski zid
se ni sesul čez noč. V končni fazi
je padel zaradi odločitve Gor-
bačova, da komunizma nima
smisla več izvažati”. Tako je v svo-
jem predavanju izpostavil zgodo-
vinar Alberto Basciani (Univerza
Roma Tre) na zanimivem študij-
skem srečanju z naslovom Ob 30.
obletnici padca berlinskega zidu,
med zgodovino in spominom, ki
ga je Oddelek za humanistične
študije tržaške univerze v pone-
deljek popoldne, 11. novembra,
priredil v Trstu.
Kako to, da se je Sovjetska zveza
(SZ) kot ideološka, politična in
ekonomska velesila konec 80. let
preteklega stoletja umaknila iz
Vzhodne Evrope? Basciani je v
svojem prispevku Nemočni pro-
tagonist. SZ in konec sociali-
stičnih demokracij navedel razlo-
ge, ki so botrovali umiku: ničelna
ekonomska rast, neuspeh kmetij-
skega sektorja (SZ je iz tujine
uvažala kar polovico notranje po-
rabe žitaric, a tudi gospodinjske
stroje), slabšanje življenjskega
standarda (rast alkoholizma, od-
prava socialne države, razkroj
družin, nižanje povprečne
življenjske dobe itd.).
Če je SZ zaradi kakovostne diplo-
macije in mogočne vojske “znala
uspešno nastopati na mednarod-
ni ravni, je bilo stanje doma po-
razno”, je ocenil. Dolgotrajno tek-
“R movanje z ZDA na vojaškem po-dročju (Reagan si je zadal cilj od-prave bipolarnega svetovnega re-
da) je SZ izčrpalo. Temelji, na ka-
terih je bila država osnovana, so
se močno majali: Moskva je trdi-
la, da je SZ vzorno uredila nacio-
nalno vprašanje, vendar sredi 80.
let prejšnjega stoletja izbruhnejo
konflikti v južnem Kavkazu, bal-
tskih državah in Ukrajini.
Sistem družbenih vrednot
se je spreminjal: če je SZ do-
tlej s komunizmom gradila
alternativo Zahodu, je tega
nato začela posnemati.
Ljudje so bili zmedeni.
Gorbačov, ki je želel sistem
reformirati, je bil priljubljen
na Zahodu, ne pa doma,
kjer je ljudstvo zaradi “gla-
snosti” in “perestrojke”
trpelo pomanjkanje. Ob
njegovi oceni, da se
“družbeni poizkus iz leta
1917 ni obnesel”, je imela
Vzhodna Evropa prosto pot.
Moskva ni reagirala, ko je
Vzhodna Nemčija krenila
na pot svojega zatona in so
na Poljskem razpisali demo-
kratične volitve. Iz bojazni pred
vnovično združeno Nemčijo so se
za počasnejši umik SZ iz Vzhodne
Nemčije ogrevali Thatcher, Mit-
terand in Andreotti.
Kaj pa danes? V končni razpravi
so se predavatelji zaustavili pri
težavah vzhodnoevropskih
družb. Po dokončni uveljavitvi
kapitalizma kaže, da edino alter-
nativo temu sistemu predstavljajo
nacionalizmi, ki so po mnenju
razpravljavcev v Vzhodni Evropi
v razmahu. Če so si nemške elite
zadale nalogo gojenja zgodovin-
skega spomina, je, denimo, v
državah za nekdanjo železno za-
veso drugače. Na Madžarskem in
Poljskem so stopile v ospredje
“nove zgodovinske pripovedi, ki
jih označujejo pozabe in potlačit-
ve”. Madžari nimajo tako v mu-
zejih priložnosti spoznati gorja, ki
so ga v času druge svetovne vojne
prizadejali židovskemu prebival-
stvu. Tudi v Rusiji so vprašanja na-
rodnih in etničnih manjšin še od-
prta. “Brez ureditve manjšinskih
pravic in soočenja tudi z neprijet-
nimi zgodovinskimi poglavji sle-
herna družba tvega, da v kriznih
trenutkih ponovi napake iz prete-
klosti, kar pomeni, da hitro krene
na pot iskanja grešnega kozla, ki
naj bi bil kriv za vse težave”. V
zvezi s tem je predavateljica Tullia
Catalan opozorila, da tudi itali-
janska družba ni temeljito “pre-
gledala” nekaterih svojih družbe-
nih pojavov in zgodovinskih po-
glavij.
Ostali predavatelji so na srečanju
obravnavali različna vprašanja, ki
so tako ali drugače povezana z
obletnico padca berlinskega zidu.
Precejšnjega zanimanja je bilo de-
ležno predavanje Stefana Santora
(KPI in kriza komunističnih
režimov v Vzhodni Evropi) , v ka-
terem se je zaustavil pri analizi
“dvojnosti” KPI, ki jo je označeva-
la tako povezanost s SZ kot tudi
od konca 60. let prejšnjega stolet-
ja dalje iskanje bolj samostojne
politične usmeritve (Berlinguer-
jev evrokomunizem in
“zgodovinski kompromis”
s katoliškim svetom). KPI je do
padca zidu imela stike s partijski-
mi vodstvi držav Vzhodne Evrope
in je bila skeptična glede gojenja
stikov s tamkajšnjimi disidenti.
Partija, pri kateri je zunanjo poli-
tiko vodil Giorgio Napolitano, si
je prizadevala za postopno demo-
kratizacijo komunističnih
režimov. “Protislovna politika KPI
je dosegla svoj višek v letih 1980
in 1981 na Poljskem, ko je obso-
dila vojaški udar Jaruzelskega, a
hkrati skušala posredovati med
političnimi nasprotniki”.
Padec berlinskega zidu je
KPI presenetil. V razmi-
slek velja omeniti, da je
Nilde Jotti leta 1988, med-
tem ko so v Romuniji
ljudje trpeli mraz in bili
lačni, vljudno napisala
predgovor h knjigi Elene
Ceasescu.
Tržaška zgodovinarka Tul-
lia Catalan je v prispevku
Berlin, mesto spominov
20. stoletja predstavila,
kako v nemški prestolnici
kritično in skrbno gojijo z
nacističnim časom pove-
zan zgodovinski spomin.
Nemci od polovice 60. let
minulega stoletja dalje
redno obravnavajo svojo
krivdo. Napori predstavnikov
vlad, kulturnikov in intelektual-
cev so v to smer bili številni. Po
letu 1989 so v prestolnici uredili
nove kraje spomina in muzeje.
Zaradi njihove zaznavne prisot-
nosti se celo pojavlja nevarnost
spektakularizacije in komerciali-
zacije zgodovinskega spomina.
Veliko sredstev se vlaga v prikaz
kompleksnih zgodovinskih od-
nosov med Nemci in Židi. O bo-
leči zgodovini se torej razpravlja.
V proces samoizpraševanja so
vključeni umetniki.
Paolo Panizzo s tržaške univerze
(Wende – izgubljena priložnost?
Razmišljanja o zadnjem romanu
Inga Schulza) je prek analize lite-
rarnega dela, ki govori o dogajan-
ju v Vzhodni Nemčiji (VN) v času
padca berlinskega zidu, ocenil, da
je proces združevanja Nemčije re-
zultat “zmage Zahoda nad Vzho-
dom”. S porazom so se nekdanji
državljani VN poistovetili, saj se
mnogi imajo za drugorazredne
skupne državljane. Pred 30 leti je
bilo pa drugače: decembra 1989
je kar 71 % prebivalcev (VNR) bilo
proti nastanku združene Nemčije.
O dogajanju v Albaniji, Bolgariji
in Romuniji (Leto 1989 na jugov-
zhodu Evrope: kontinuiteta in di-
skontinuiteta) je spregovorila
Emanuela Costantini (Univerza v
Perugii). V primerjavi s splošnim
takratnim dogajanjem v Vzhodni
Evropi je v teh državah prišlo do
zapoznelih tranzicij, v katerih
prevladujejo značilnosti konti-
nuitete z dotedanjimi komuni-
stičnimi režimi. Ob zatonu le-teh
se ne pojavijo novi politični vodi-
telji: na volitvah ne nastopijo
dovčerajšnji disidenti, opozicijske
(desnosredinske) politične sile se
s težavo strukturirajo. Politično
agendo teh držav je določal po-
gled na Zahod (vključitev v NATO
in EU) ter trd in torej boleč pre-
hod v tržno gospodarstvo (brez-
poselnost, rast BTP-ja, padec šte-
vila prebivalcev).
Matej Caharija
Predavanje v središču Veritas v Trstu
Orban: despot v Evropi
   ahod ni razumel
ničesar. Orbana pri-
kazuje zgolj kot poli-
tika, ki se zoperstavlja Bruslju in
noče pribežnikov, a to je samo
del resnice. Dejansko je Orban
popularen, ker odklanja idejo, ki
temelji na prepričanju, da ni al-
ternative neoliberalnemu siste-
mu, zaradi katerega je veliko
Madžarov obubožalo. Ima raz-
vojno vizijo in strategijo, ki sta
nam lahko všeč ali ne, a sta
uspešni. Gre za pragmatičnega
državnika, ki je pred drugimi ra-
zumel, da prinaša globalizacija s
sabo neizprosno tekmovalnost”.
Tako je v zanimivem in dobro
obiskanem predavanju Orban:
despot v Evropi, ki je v sredo, 13.
novembra, na pobudo mestnega
krožka revije Limes potekalo v
kulturnem središču Veritas v
Trstu, izpostavil zgodovinar Ste-
fano Bottoni (Univerza v Firen-
cah), ki je pred nedavnim o Or-
banu napisal knjigo. Srečanje je
potekalo ob analizi razmer, raz-
vojnih perspektiv in kritiki do-
gajanja v podonavski državi z 10
“Z milijoni prebivalcev. Na njem staspregovorila tudi Marco Brescia-ni (Univerza v Firencah) in Si-
mone Benazzo (Limes).
Bottoni, ki je bil v preteklosti
član madžarske akademije zna-
nosti, v delu opisuje tamkajšnje
kompleksno družbeno dogajan-
je. Madžarsko so po padcu ber-
linskega zidu malodane vsi hva-
lili, češ da bo v pičlih 10 letih do-
hitela Avstrijo. Budimpešta, ki se
je odločila za “trdo tranzicijo”,
naj bi se torej kmalu “povrnila”
na Zahod. Da je ta ocena bila
preveč optimistična, se je poka-
zalo, ko je na začetku 90. let
prejšnjega stoletja izbruhnila kri-
za: država je v nekaj letih izgubi-
la 30 % proizvodnje in brezpo-
selnost se je zelo povečala. Veli-
kim pričakovanjem in obljubam
je sledilo razočaranje ljudi.
Po vstopu leta 2004 v Evropsko
unijo so bile madžarske vodilne
elite brez razvojne vizije. Izbruh
svetovne finančne krize leta
2008 je povzročil obubožanje
enega milijona družin, ki so v
bankah najele posojila v švicar-
skih frankih za nakup stanovan-
ja. Proizvodnja je padla in brez-
poselnost je dosegla 12 %.
Politične elite, tako na levici kot
desnici, odpovejo. Orban zapol-
ni nastalo praznino. Ljudem, ki
si želijo več gotovosti in torej
večjo vlogo države v družbi, pri-
kimava. Prisluhne jim in izposta-
vlja pomen madžarske identite-
te. Leta 2010 zbere njegova stran-
ka Fidesz na volitvah kar 52 %
glasov.
Orban sprejme novo ustavo o
narodni kooperaciji. Mladim in
torej šibkim demokratičnim in-
stitucijam odvzame pomen in
vlogo. S svojimi možmi zasede
ključne položaje v raznih vejah
oblasti. V državi vzpostavi novo
kulturnopolitično hegemonijo.
Prek neposrednega stika z ljud-
mi, z razdelitvijo denarnih sred-
stev, klientelizmom in korupci-
jo.
Pri pridobivanju konsenza in ko-
risti je zelo spreten. V svoj “si-
stem” vključi tako oligarhe kot
razočarane osebe, tehnokrate in
druge. Z voditelji multinacio-
nalk se dogovarja pragmatično.
Znotraj Višegrajske skupine in v
prostoru, ki sega od Baltika do
Balkanskega polotoka, igra Or-
ban vlogo protagonista. S svojim
neliberalnim konsenzom in kri-
tiko globalizaciji v bistvu doka-
zuje, da je vključen v atlantski si-
stem zavezništev, “vendar z dru-
gačnim pogledom”. V Bruslju se-
di ob mizah, ob katerih se
odloča. S Salvinijem in drugimi
želi premakniti na desno poli-
tično usmeritev skupine evrop-
skih ljudskih strank.
Čeprav iz zgodovin-
skih razlogov
Madžari niso na-
klonjeni Rusom, se
je Orban pred dese-
tletjem pragma-
tično zbližal s Puti-
nom, s katerim ima
marsikaj skupnega.
Madžarski premier,
ki je v mladih letih
s Sorosovo štipendi-
jo preučeval v Ox-
fordu politiko That-
cherjeve, prezira
Bruselj, iz katerega
prihajajo v Budim-
pešto evropska sredstva. Svoje
zunanje politične odnose goji
skoraj izključno z Berlinom, An-
karo in Moskvo. Kritikom odgo-
varja, da so Madžari v preteklih
petsto letih tako ali drugače ime-
li opravka z nemškim in avstro-
ogrskim svetom, z Osmani in ru-
sko-sovjetskim cesarstvom.
Če rad vodi gonjo proti pribežni-
kom, z njimi tudi ravna pragma-
tično: v državo dopušča vstop
prebivalcem z Vzhoda, saj
Madžari nočejo več opravljati
določenih poklicev. Prek
madžarskega ozemlja so tudi pri-
bežniki krenili v Nemčijo, za ka-
tere je Merklova odprla vrata.
Bolj podlo ravna z Romi, ki jih
na Madžarskem živi devetsto ti-
soč. Čeprav so ti polnopravni
evropski državljani, se s proble-
mom njihove družbene ne-inte-
gracije ne ukvarja. Orban ima
rad retoriko in je večstrankarski
sistem dejansko spremenil v zu-
nanjo fasado. Intelektualno in
znanstveno srenjo je ponižal:
univerzitetni profesorji prejema-
jo plačo, ki je enakovredna
plačam avtoličarjev.
Orbana volijo ljudje vseh
družbenih slojev. Če na podežel-
ju prejema Fidesz 80 % glasov,
jih v Budimpešti kar
37 %. V katerem mi-
lijonskem evrop-
skem mestu ima ka-
ka desničarska stran-
ka tolikšen uspeh, je
komentiral predava-
telj.
Za uspehom Fidesza
je tridesetletno delo.
Orban je kalvinist.
Ob prenovi številnih
nogometnih stadio-
nov je veliko javnih
sredstev dodelil
vsem na Madžar-
skem delujočim ve-
roizpovedim. Z ob-
novo pročelij cerkva je pridobil
glasove vernikov, med katerimi
je do njega kritičen le del kato-
ličanov. Orban znatno financira
tudi konfesionalne šole, ki jih
obiskuje petina madžarskih
višješolcev.
Mch
Foto Radio Capodistria 
Kristjani in družba21. novembra 20194
Misel za 34. nedeljo med letom
Kralj kraljev in
Vladar vladarjev
  adnjo nedeljo cerkvenega
leta praznujemo Kristusa
kot kralja. Že naslov cer-
kvenega praznika pravi, da je
kralj “vesoljstva”, kar je najbolje
prevesti s tem, da je vladar vsega,
kar je, vidnega in nevid-
nega, kakor izpovedujemo
v veroizpovedi. Kakor
upodabljajo vzhodni kri-
stjani na ikonah, je torej
“Vsevladar”. Že v Stari za-
vezi so se zavedali, čeprav
so tudi človeškim pred-
stavnikom dajali naziv
kraljev, da je pravi Kralj,
torej z veliko začetnico,
lahko samo Bog, tisti, ki
kraljuje nad, kot smo de-
jali, vidnim in nevidnim,
konec koncev je pri izbiri
pravega kandidata za kral-
ja, ko je bil David izbran,
preroka Samuela Bog opo-
zoril, kako je treba gledati
v skladu z Božjo logiko, saj
Bog ne gleda na zunan-
jost, temveč na srce (1
Sam 16,7). Tako vidimo v
1. berilu, kako je ta izbra-
nec tudi maziljen za kral-
ja, vendar pa je ta mazilje-
nec le z malo začetnico, ljudstvo
pa je pričakovalo Maziljenca z ve-
liko začetnico (Mesija pomeni
Maziljenec, kakor Kristus), ki bi
v sebi združeval vrhovno duhov-
ništvo, preroštvo in kraljevanje.
Kristus pa mora kraljevati vselej,
če hočemo, da bo vse na pravem
mestu. Kraljevati mora v družbi,
čemur se pravi družbeno ali so-
cialno Kristusovo kraljevanje, in
kraljevati mora v dušah svojih
učencev. Prvo je sicer težko
Z pričakovati v družbi, ki se je jav-no Kristusu odpovedala, vendarpa toliko bolj velja, da mora Go-
spod Jezus Kristus kraljevati ne
samo v duhovnem življenju kri-
stjana, temveč tudi v njegovem
siceršnjem življenju, tudi vse nje-
govo družbeno udejstvovanje naj
bi bilo v Kristusovi luči, torej v
pokorščini temu Vsevladarju. Se-
veda njegova rešitev ni ne mate-
rialna ne politična, kakršno so te-
daj pričakovali Judje, temveč se
izkaže najbolj prav v takšne vrste
oblasti, kakršna je delati čudeže,
kar je gospodovanje nad naravo,
najbolj pa prav v dogodku, ki ga
prebiramo v evangeliju – oblasti
odpuščati grehe. Kristus pa gre-
hov ne more odpuščati ponosne-
mu in napuhnjenemu človeku,
ki si resnično domišlja, kako bo
“rešil samega sebe”, temveč sa-
mo ponižnemu oz. celo
skrušenemu človeku, ki priznava
svojo majhnost in krhkost ter
dejstvo, da brez Božje ljubezni ne
bi bilo nič od tega, kar je. To se
seveda kaže tudi v drugem raz-
bojniku, kjer je popolnoma
spoštovana človekova svobodna
volja, po kateri lahko celo zavrne
tistega, brez katerega ne bi bilo
ne njega ne karkoli drugega. Zato
sv. Avguštin tako čudovito opeva
stvarjenje, kjer našteva, kako
nikjer ne bere, da bi Bog
počival, potem ko je nekaj
ustvaril, ampak to naredi šele
potem, ko je ustvaril človeka,
ker ima končno nekoga, ka-
teremu lahko izkazuje svojo
usmiljeno ljubezen z od-
puščanjem grehov. Ne, nihče
ne more biti pravi vladar in
kralj svojega življenja brez
Boga, brez svojega Odrešeni-
ka. Vsi potrebujemo
odrešenje, ki pa si ga ne mo-
remo sami zagotoviti. Da bi
to naredili, pa imamo darove
Sv. Duha, kjer po prvem naj-
prej tega Kralja priznavamo:
“Priznanje Boga je začetek
modrosti”.  (Ps 111,10; Prg
9,10; Sir 1,14). Zato velja tudi
nam vprašanje skesanega
razbojnika, če se ne bojimo
Boga? Pravilno izkoriščeni
strah in spoštovanje sta to,
ne tista, ki človeka hromita,
temveč tista, ki mu šele omo-
gočata polnost življenja. Bolj v
začetku evangelija po Luku nam
Gospod naroča, naj bomo usmil-
jeni, kakor je Gospod usmiljen
(Lk 6,36), to se potem pokaže na
križu. Kako bo torej usmiljen ti-
sti, ki ne priznava tistega, ki je re-
snični vladar njegovega življenja
in v čigar roki je usoda, splošna,
zlasti pa večna, njegovega življen-
ja?
Andrej Vončina
Ponovno v Etiopiji (8)
Med deklicami v
sirotišnici v Kobbu
  oje počitnice v Kobbu
se bližajo koncu. Dekli-
ce začnejo pripravljati
“surprise”, presenečenje. Kar iz-
selijo me iz moje sobe in
vanjo se lahko vračam le
z zaprtimi očmi. Da bi si
zagotovile, da ne bom
ničesar videla, mi čez oči
zavežejo ruto. Tako se s
knjigo v roki vsak popol-
dan odpravljam v prisil-
ni azil k sestram in se v
preddverju njihove hiše
kratkočasim z branjem.
Nekega dne mi Bajush,
ki za ostalimi ponavlja
vse, kar vidi, na uho
prišepne “surprise” in
zapoje “happy bir-
thday”. Potem me pelje
do vrtne gredice in ne-
dolžno pokaže na veli-
kansko torto iz gline, ki
so jo delale tri dni in
skrivale pod cvetlične
grme. Bajush, ki se zdaj
najbrž zave, da je izdala
skrivnost, položi prst na
usta in tiho se odkradeva
proč in tudi jaz se delam,
kot da nisem nič videla.
Potem me pridejo iskat. Res,
kakšno presenečenje. Mizo so
okrasile z rožami, nanjo so posta-
vile plastenke s “sokom”. V praz-
ne plastenke so nalile vodo in jo
pomešale z zemljo, travicami,
rožami, tako da so bili sokovi res
raznih vrst in barv. Prišla je tudi
sestra Bisirat in potem sem mo-
rala sesti in poslušati njen govor
in potem sta prišli najmanjši de-
klici, Betania in Hijap, in v rokah
sta imeli vsaka po en paketek, za-
M vit v darilni papir. In sestra Bisiratmi je povedala, da so deklicezbrale ves svoj drobiž, ki so ga zbi-
rale celo leto, in kupile en šal za-
me in enega za mojo sestro Moj-
co. Spet so me oblile solze. Potem
so prinesle tisto čudovito torto iz
gline, okrašeno z rumenimi
rožami, in morala sem upihniti
svečke in jo slovesno razrezati.
Naslednje jutro, ko smo odhajali,
so deklice še spale. Sestra Bisirat
mi bo čez nekaj dni, ko bom že
doma v Sloveniji, povedala, kako
so jokale in kako še vedno hodijo
gledat pred vrata, kdaj se bom
zbudila in bo vse spet, kot je bilo
prej. Rekla bo tudi: “Joj, Špela, kaj
Jezus Ženin
Od začetka do konca Svetega pisma se vije
rdeča nit poročnega odnosa med Bogom in
ljudmi. Prva človeka sta bila ustvarjena po
Božji podobi kot mož in žena, torej v po-
ročnem odnosu. Še posebno je poročni odnos
izpostavljen v Visoki pesmi. Tudi Božji Sin je
vstopil v svet kot Ženin in sprejel človeško telo
v Nevesti, ki ga je sprejela in podarila telo. V
poročni zvezi ima telo pomembno vlogo, po-
meni najglobljo podaritev in edinost. Tako je
bilo Marijino telo kot zakonska postelja v ose-
bi, kjer sta se povezala nebo in zemlja, človeško
in božje.  (Mazzanti) Jezus je Ženin, ki prinaša
življenje Nevesti, človeštvu.
Z učlovečenjem se je začelo stvarjenje Novega
človeka in Nove žene. Pri prvem stvarjenju je
prišla žena iz Adama, pri drugem se je iz Devi-
ce rodil učlovečeni Božji Sin, Novi človek.
Učlovečenje je tako nova poročna svatba med
Bogom in človekom, temelj tega pa je življenje
Svete Trojice, ki se razliva med ljudi iz Očeta po
učlovečenem Sinu in postaja rodovitno v moči
Svetega Duha. Zato telo Ženina nosi odrešenje
sveta. Božji Sin je prevzel človeško telo, da bi v
njem odrešil človeštvo in ga odprl za ljubezen.
Iz Novega človeka je bila rojena Nova žena,
Cerkev.
Jezusovo življenje, zlasti njegovo javno delo-
vanje, je bilo zaznamovano s to poročno lju-
beznijo. Zato sta ga ob prihodu na svet pričaka-
la Mati in Prijatelj. Evangelist Janez imenuje Ja-
neza Krstnika 'Ženinov prijatelj', ker mu je pri-
pravil pot med ljudi in se je že vnaprej veselil
njegovega prihoda.  (sv. Avguštin) Poročne pri-
like sinoptikov kažejo, kako raste poročna raz-
sežnost Božjega kraljevanja na svetu. Različne
gostije, na katerih je bil prisoten Jezus, odkriva-
jo globoke stike in srečanja, ki jih je imel z
ljudmi: pri Lazarju, Simonu, Zaheju, Mateju. Ti
obedi so bili nekakšna priprava na zadnjo
večerjo. V Janezovem evangeliju je izpostavljen
dogodek svatbe v Kani, kjer je bil Jezus med
povabljenimi in je posredoval na Marijino
prošnjo. V pripovedi nimata osrednje vloge
ženin in nevesta iz vasi Kana, ampak Žena in
Jezus, Nevesta in Ženin nove ure in novega člo-
veštva. Oba proslavljata začetek te 'ure', v ka-
teri se je začela vzpostavljati nova zaveza med
Bogom in človeštvom.
Pri zadnji večerji je vse usmerjeno v rojstvo no-
ve skupnosti okrog Jezusa. Odnos med njimi je
intimen in zaupen. Jezus nepričakovano nare-
di gesto spremenitve kruha v njegovo telo in
vina v žrtveno kri. V 'zgornji sobi' moremo
prepoznati poročno sobo, ker spominja na dar
življenja in podarjenega telesa. Jezus sedi za
mizo kot Ženin, ki z novo skupnostjo, Nevesto,
sklepa novo zavezo v svojem telesu in krvi. Po-
ročno obzorje postane srce svatbe. Jezus podari
vso svojo človeškost Cerkvi in človeštvu.
Po zadnji večerji se je zgodil še en pomenljiv
dogodek. Jezus umije učencem noge, da bi s
tem očistil svojo skupnost, Nevesto, da bi osta-
la zvesta v trenutkih preizkušnje. Umil jim je
noge, da bi mogli imeti delež z njim,  (Jn 13,8)
v njegovi velikonočni žrtvi. Nevesta ima tako
svoj temelj in izvor v žrtvenem dejanju Ženina,
ki je Jagnje Božje.
Poročna razsežnost je prisotna po vstajenju v
odnosu med Jezusom in Marijo Magdaleno. Je-
zus se ji prikaže v jutru, ko ga išče, in jo po-
kliče: Marija! Jezus kot Ženin nagovarja v Mari-
ji Magdaleni vso Cerkev,  (sv. Efrem) ki ga išče
in ga navdušeno pozdravi. Jezus pove Magdale-
ni, da mora njun poročni odnos preiti tudi na
raven zastonjske Božje ljubezni. Naredi jo za
prvo apostolko, ki teče učencem sporočit veli-
konočno poročno novico. Tudi na binkošti
vstali Gospod potrdi zavezo in poroko z Neve-
sto Cerkvijo. Marija in apostoli so zbrani v
zgornji sobi, ki je poročna soba in soba evhari-
stije. V tej sobi se začenja svatba, ki se bo vila
skozi vse čase, dokler ne bosta Duh in Nevesta
enoglasno poklicala Ženina: Pridi! (Raz 21)
Apokalipsa je spev zmagoslavja na svatbi Kri-
stusa, ki je premagal hudobijo in slavi poroko z
odrešenim človeštvom.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (92) PRIMOŽ KREČIČPoslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu ubogih
“Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo
nikoli razočaralo” (2)
3. Psalm nam predstavi oko-
liščine, ki zaradi krivic, bridkosti
in grenkobe zbujajo žalost. Kljub
temu na lep način opiše uboge-
ga. To je tisti, ki “zaupa v Gospo-
da” (prim. Ps 9,11), saj ima goto-
vost, da ne bo nikoli zapuščen.
Ubogi oz. stiskani je v Svetem pi-
smu človek zaupanja. Sveti pisec
poda tudi razlog tega zaupanja:
on “pozna svojega Go-
spoda” (prim. Ps 9,11),
v biblični govorici pa
poznati pomeni imeti
oseben odnos, zazna-
movan z naklonjeno-
stjo in ljubeznijo.
Takšen opis je za nas do-
cela nepričakovan in
naredi močan vtis. Gre
predvsem za izraz ve-
ličine Boga, ko stoji
pred ubogim. Njegova
stvariteljska moč prese-
ga sleherno človeško
pričakovanje in postane
konkretna v spominjanju te kon-
kretne osebe (prim. Ps 9,13).
Prav takšno zaupanje v Gospoda
in gotovost, da On ne pozabi,
odpira vrata upanju. Ubogi ve,
da ga Bog ne more zapustiti, zato
vedno živi v prisotnosti Boga, ki
se ga spominja. Njegova pomoč
presega trenutno situacijo
trpljenja in zarisuje pot osvobo-
ditve, saj podpira v globini in
spreminja srce.
4. To je stalni refren Svetega pi-
sma, ko opisuje delovanje Boga
v prid revnim in ubogim. On
“posluša”, “posreduje”, “ščiti”,
“brani”, “odkupi”, “reši” … Ubo-
gi ne more imeti Boga, ki bi
spričo njegove molitve ostal rav-
nodušen ali molčeč. Bog ure-
sničuje pravičnost in ne pozablja
(prim. Ps 40,18; 70,6); še več, je
njegovo zatočišče in mu vedno
prihiti na pomoč (prim. Ps
10,14).
Možno se je obdati z zidovi in
zapreti vhode, da bi imeli
občutek gotovosti zaradi svojega
bogastva, na škodo onih, ki so
ostali zunaj. Ne bo pa tako za
vedno. “Gospodov dan”, kot ga
opisujejo preroki (prim. Am
5,18; Iz 2-5; Jl 1-3), bo uničil pre-
grade med deželami in ošabnost
maloštevilnih nadomestil s soli-
darnostjo mnogoštevilnih. Po-
ložaj odrinjenosti, ki ga trpijo
milijoni, ne more več dolgo tra-
jati. Njihovi klici se krepijo in
objemajo celotno zemljo. Don
Primo Mazzolari je zapisal: “Re-
vež je stalen protest zoper naše
krivice; revež je kot sod smodni-
ka. Če mu daš iskro, se bo obrnil
svet”.
5. Nikoli ni mogoče spregledati
moči sporočila, ki
ga Sveto pismo pri-
pisuje ubogim. Na
vseh mestih Božja
beseda označuje kot
uboge tiste, ki nima-
jo nujnih stvari za
življenje in so torej
odvisni od drugih.
To so stiskani, po-
nižani in pobiti na
tla. Kljub temu Jezus
ni imel zadržka, da
se ne bi poistovetil z
vsakomer iz te tru-
me siromakov: “Kar
koli ste storili enemu od teh mo-
jih najmanjših bratov, ste meni
storili”.  (Mt 25,40) Zbežati pred
takšnim poistovetenjem bi po-
menilo razvodeniti razodetje in
evangelij oropati konkretnosti.
Bog, ki ga je želel razodeti Jezus,
je velikodušen Oče, usmiljen,
neizčrpen v svoji dobroti in mi-
losti in podarja upanje zlasti ti-
stim, ki so razočarani in brez pri-
hodnosti.
/ dalje
si ti naredila iz Lidije! Čisto druga
oseba je! Prej je nikoli nismo
slišali govoriti. Vedno se je igrala
sama. Zdaj govori, poje, se igra z
drugimi in se zna tudi postaviti
zase. Nov človek je”!
“Pa nimam nobenih specialnih
znanj in nobene šole za delo z
otroki s posebnimi potrebami”,
se še sama čudim, ko to pripove-
dujem prijateljem. “Rada si jo
imela in to je čutila”, mi odgo-
varjajo. Res je, ljubezen dela
čudeže!
Preden odidem, mi
sestra Teresa da v ro-
ke nov projekt, ki ga
je naredila. Čeprav
ima že okrog osem-
deset let, namreč še
vedno dela projekte.
Zdaj si želi zgraditi
nov center nekje na
jugu. Obsegal bo
vrtec, šolo, sirotišni-
co, internat, sobe za
sestre, kapelo, ku-
hinjo in vse, kar je
pač potrebno. Zdaj
sestra Teresa zbira
sredstva in računa
tudi name. Ko pre-
računam, koliko bo
to stalo v evrih, kar
zavzdihnem. Ob vi-
soki številki se mi
skoraj zavrti v glavi.
Saj to je nemogoče
zbrati! Sestra Teresa
reče, pa saj ne boš
sama, saj ti bodo po-
magali prijatelji. In ko skoraj za-
stokam, da so moji prijatelji vsi
revni, me pogleda tako zelo
začudeno … Če prav pomislim,
pa njen projekt stane ravno toliko
kot malo boljša družinska hiška
ali malo večje stanovanje na kaki
prestižni lokaciji na obali ali v
slovenski prestolnici … S tem da
bo dom ne le eni razvajeni
družini, ampak najmanj petdese-
tim dekletom …
/ dalje
Špela Pahor
Slovo s torto, darili in bio sokovi

Goriška21. novembra 20196
  61. revija pevskih zborov Cecilijanka 2019
Žlahtno pretakanje zborovskega petja
ZSKP 
  lovenci v Gorici, ki se pre-
poznavamo v krščanskih
vrednotah, si ne moremo
predstavljati godovnega dne sv.
Cecilije, zavetnice cerkvenega
petja, brez zborovske revije Ce-
cilijanka, katere čvrste koreni-
ne segajo v l. 1958, ko si jo je
zamislil vestranski kulturnik
in glasbenik, duhovnik prof.
Mirko Filej (1912-1962) in je
bila prvič izvedena v dvorani
Brezmadežne na Placuti. Le-
tošnja Cecilijanka, katere pri-
reditelj je Zveza slovenske ka-
toliške prosvete iz Gorice
(ZSKP), je bila 61. in je bila po-
svečena prav ZSKP, ki praznuje
60-letnico delovanja. Kot zna-
no, je to “ena izmed osrednjih
kulturnih organizacij Sloven-
cev v Italiji in opravlja zelo po-
membno nalogo, saj povezuje
kulturna društva v skupnen
prizadevanju za razvoj kulture
in slovenskega jezika”. Odigra-
va tudi dragoceno vzgojno vlo-
go. Prav zato ji je Javni sklad Re-
publike Slovenije za kulturne de-
javnosti podelil zlato jubilejno
priznanje, ki ga je predsednica
ZSKP Franca Padovan na nedel-
jskem koncertu prejela iz rok Sil-
ve Seljak, koordinatorke Severne
Primorske in vodje izpostave Tol-
min. Padovanova je ob zahvali
pojasnila, da je to priznanje za vse
članice ZSKP. Silva Seljak je zlato
jubilejno priznanje JSKD RS za
kulturne dejavnosti izročila tudi
vidno ganjenemu zborovodji
Zdravku Klanjščku za več kot 50-
letno delovanje na področju gla-
sbene dejavnosti.
Ob svojem visokem jubileju je
ZSKP želela podeliti priznanje ti-
stim zborovodjem, ki so v dolgi
zgodovini Cecilijanke največkrat
nastopali na njej. Tako so priz-
nanje iz rok predsednice France
Padovan in podpredsednika
ZSKP Miloša Čotarja prejeli priz-
nanje Nadja Kovic (24 nastopov),
Hilarij Lavrenčič (32) in Zdravko
Klanjšček (“rekorder” s 117 nasto-
pi!). Naj strnemo utemeljitev
priznanj. Nadja Kovic je glasbo
vzljubila v družinskem krogu; že
kot otrok je pela na domačem ko-
ru, učila se je klavir in se izpopol-
njevala na raznih seminarjih. Od
l. 1996 vodi MoPZ Štmaver, ki je
reden gost Cecilijanke. Za
uspešno in dolgoletno delo v lju-
biteljski kulturi je prejela tudi sre-
brno Gallusovo priznanje. Tudi
Hilarij Lavrenčič, zborovodja, di-
rigent, pedagog, skladatelj in kul-
turnik, je glasbeno pot začel v
družinskem krogu, kjer se je sez-
nanil z zborovodstvom in ogrlan-
jem. Po diplomi iz klavirja je di-
plomiral še iz kompozicije in di-
rigiranja. Od l. 1986 je korepetitor
S v gledališču Verdi v Trstu. L. 1985je prevzel od očeta vodstvo MePZHrast in z njim dosegel marsika-
teri zavidljiv uspeh in nagrade. Za
ZSKP je dirigiral tri kantate in šest
izjemno uspešnih glasbeno gle-
daliških predstav. L. 2004 je prejel
srebrno plaketo JSKD RS za kul-
turne dejavnosti. Zdravko
Klanjšček ima za seboj zelo dolgo
glasbeno pot, ki se je začela na or-
glarski šoli na Placuti, katere usta-
novitelj je bil prof. Mirko Filej l.
1953. Že takoj je začel peti pri
MePZ Lojze Bratuž in ustanovil
kar nekaj zborov, med temi MoPZ
Mirko Filej (l. 1966), ki ga vodi še
danes. Bil je tudi zborovodja
MePZ Rupa-Peč (1962-2006) in
med ustanovitelji Združenja cer-
kvenih pevskih zborov iz Gorice.
Za posebne zasluge na zborov-
skem področju je l. 2007 prejel
priznanje Kazimir Humar. Zelo je
še dejaven, kljub svojemu okro-
glemu, 80., življenjskemu jubile-
ju.
Vsi trije pevovodje so bili s svoji-
mi zbori prisotni na letošnji Ce-
cilijanki, ki je potekala v soboto,
16., in nedeljo, 17. novembra, na
s cvetjem jesenskih barv lepo
odetem odru velike dvorane Kul-
turnega centra Lojze Bratuž v Go-
rici. Na njej se je zvrstilo petnajst
zborov iz Goriške, Tržaške, Ko-
roške in Slovenije. Oba večera sta
priklicala kar lepo število ljubitel-
jev zborovskega petja, ki so se lah-
ko prepričali o tem, kako kakovo-
stno je petje naših zborov, ki v ne-
katerih sestavih že presega meje
ljubiteljstva.
Vsak zbor je zapel tri pesmi. Ogla-
sile so se domače ljudske in umet-
ne pesmi, pa tudi tiste iz svetovne
glasbene literature iz različnih
obdobij.
Sobotni večer je uvedel MePZ Loj-
ze Bratuž, ki se je tokrat prvič
predstavil pod vodstvom nove
pevovodkinje Mire Fabjan in pri-
jetno presenetil občinstvo z no-
vim, svežim pevskim zagonom in
izbiro skladb (ena je bila To the
Mothers in Brazil, ki jo je sprem-
ljal tolkalist Alex Kuret). Za njim
so si sledili ŽeVS Jezero – Dober-
dob, ki je pod vodstvom Daria
Bertinazzija zapela tri ljudske,
eno iz Goriške (Po lojtrcah je ho-
dil v priredbi Hilarija Lavrenčiča).
Iz Solkana je prišel MePZ Slavec,
ki bo leta 2020 praznoval 40-let-
nico delovanja in navdušeno po-
je pod vodstvom Mirana Rustje.
Za njim je na oder stopil MoPZ
Štmaver, ki letos praznuje 60-let-
nico ustanovitve in je s pevovod-
kinjo Nadjo Kovic zapel tudi me-
lanholično pesem Solinar (ob
nežni spremljavi kitare Martine
Gereon) v priredbi Patricka Quag-
giata. Italijanski gost iz zveze
USCI je bil VS Vocal Cocktail iz
Štarancana, katere vodja je Maria
Chiara Carpenetti, ki je za nastop
izbrala tudi iz Verdijeve Aide kar
dolgo koračnico (Marcia trionfa-
le); pevci so jo izvajali posnema-
joč glasbila. Iz Koroške, iz Veli-
kovca, je prišla MeVS Lipa, ki je s
pesmimi z otožnim nadihom,
pod vodstvom Dominika Hudla,
pričarala duha te lepe dežele. So-
botni večer je sklenil MeMlPZ
Emil Komel – Gorica, ki je pod
taktirko Davida Bandlja letos av-
gusta na slovitem tekmovanju
Guido d’Arezzo prejel več nagrad
in med drugim bil edini zbor iz
Italije, ki se je uvrstil med pet naj-
boljših za Grand Prix. S svojimi
izbrušenim glasovi, natančnostjo
izvajanja in pronicljivim inter-
pretacijskim izrazom je popol-
noma očaral poslušalce. Dolgo-
trajno ploskanje je izzvalo še do-
datek. Upati je, da bo vsaj kdo od
teh mladih pevcev okrepil kak
naš “odrasel” zbor. Na nedel-
jskem koncertu je “uvertu-
ro” odpel zbor MePZ Hrast
- Doberdob, ki se je s pesmi-
jo Dolžnost na besedilo
Pinka Tomažiča hotel po-
kloniti tržaškemu glasbeni-
ku Aleksandru Vodopivcu
ob njegovem 85. življen-
jskem jubileju, s pesmijo
Nazaj v planinski raj pa Si-
monu Gregorčiču ob 175-
letnici njegovega rojstva; O
magnum mysterium nor-
veškega skladatelja Ola
Gjeila je pospremil zvok
čela, na katerega je “mehko”
zaigral Jurij Lavrenčič. Plo-
skanju je sledil še dodatek.
Nato so si sledili zbori MoPZ
Provox – Renče (zborovodja
Matej Petejan), ki je zapel
dve nabožni, DVS Bodeča Neža
Vrh Sv. Mihaela, ki je kot vselej
zelo tankočutno in kristalno
čisto, izrazito čustveno zapela
pod vodstvom Mateje Černic
(Schumanovo Waldmädchen je
spremljal na klavir Matjaž Zobec),
MePZ Štandrež pod vodstvom
Zulejke Devetak (prijetno je bilo
poslušati priredbo H. Lavrenčiča
ljudske Regiment po cesti gre), ki
je vodila tudi ŽeVS Rupa Peč (pev-
ke so zapele tudi dve skladbi Stan-
ka Jericija o
pomladi),
MoPZ Fantje
izpod Grma-
de - Devin, ki
so tokrat
prvič peli z
novim zboro-
vodjo Bogda-
nom Kraljem
in izbrali tri
slovenske pe-
smi, tudi že
ponarodelo
Na trgu V.
Mirka na Ket-
tejevo besedi-
lo. MoPZ Mir-
ko Filej se je s
pesmijo
vzhodne li-
turgije Tebe
pojem (Dimi-
trij Bortnjan-
skij) spomnil
na duhovnika
Jožeta Mar-
kužo, ki nas je zapustil v le-
tošnjem aprilu. Zdravko
Klanjšček je v dodatku solistično
čvrsto zapel še pesem Od radosti
srca, ki jo je prav njemu kot dečku
na besedilo Milke Hartman zložil
Mirko Filej. Letošnjo Cecilijanko
je sklenil zelo številen in glasov-
no soliden MePZ F. B. Sedej pod
vodstvom Patricka Quaggiata.
Kot je v navadi, sta bila na Cecili-
janki tudi dva govora. V soboto je
spregovoril David Grinovero,
predsednik PD Podgora, v nedel-
jo pa Franca Padovan, predsedni-
ca ZSKP.
Padovanova je poudarila po-
membnost revije, ki je mnogo
več kot samo srečanje z zborov-
skim petjem, saj tudi povezuje
vse, ki ljubijo glasbo. “Cecilijanka
ostaja verna podoba zborovskega
ustvarjanja v širšem prostoru
dežele FJK. Pesem nas združuje
ob lepi, plemeniti dejavnosti, ki
ima predvsem za nas Slovence, ki
živimo v Italiji, še pomembno
dodano vrednost. Prižge nam
lahko plamen, da vztrajamo pri
vrednotah, ki se nam zdijo v
našem prostoru še vedno po-
trebne, pomembne in drago-
cene, da ohranimo in vredno-
timo slovenski jezik in kulturo.
To so vrednote, ki zaznamujejo
od vsega začetka tudi revijo Ce-
cilijanka”. Franca Padovan se
je tudi spomnila v maju umrle
prof. Lojzke Bratuž, literarne
zgodovinarke, jezikoslovke,
vsestranske kulturne delavke,
predane slovenskemu jeziku, a
tudi zavezane glasbi. Pri Go-
riški Marijini družbi je vodila
zbor in poučevala klavir, orgla-
la dolga leta v goriški stolnici,
po smrti brata Andreja pa še na
Travniku. Bila je zvesta obisko-
valka Cecilijanke.
V soboto je v malce dru-
gačnem slogu svoje misli o
petju in reviji izkrekel David Gri-
novero, tokrat prvič v tej vlogi,
potem ko je na Cecilijanki tride-
set let nastopal kot pevec. V na-
govoru je načel marsikatero te-
matiko, ki bi jo bilo vredno po-
globiti. Tudi zanj je petje zelo po-
membno, ker druži, prenaša kul-
turno dediščino, kar je zelo dra-
goceno zlasti pri manjšinskih
skupnostih. Pri nas so zbori prava
narodna jedra, preko katerih je
naša prisotnost najbolj videna in
občutena, predvsem na takih ob-
močjih, kjer je asimilacija naj-
večja. “Cecilijanka je pravi seiz-
mograf petja na Goriškem”. Opo-
zoril je na razcvet mladinskih
zborov, ki dosegajo velike uspe-
he, žal pa se redčijo in starajo
vrste pri ostalih naših zborih.
Morda zaradi tega, ker tradicio-
nalni zbori niso več privlačni za
naše mlade, nastopi na naših pri-
reditvah pa
očitno ne da-
jejo več za-
doščenja mla-
dim. Sami
verjetno ne
čutijo narod-
nega in na-
rodnoobram-
bnega ele-
menta, ki je
včasih “gnal
pevce-člane
naše skupno-
sti k sodelo-
vanju pri zbo-
rih s ciljem
ohranjanja
našega petja”.
Prepričan je,
da je še zme-
raj treba utrje-
vati narodno
zavest.
Med poslušal-
ci letošnje Ce-
cilijanke so
bili tudi gostje. V soboto so v dvo-
rani sedeli med drugimi senator-
ka Tatjana Rojc, Silvan Primožič,
predsednik pokrajinskega sveta
SSk Gorica, Alessandra Schettino,
ravnateljica SCGV Emil Komel,
Franka Žgavec, predsednica
KCLB, Marilka Koršič, svetnica
SSk na goriški občini, Stefano Ce-
retta, podžupan Občine Gorica,
Hadrijan Corsi, predsednik Kato-
liškega tiskovnega društva. Poz-
drave so poslali dr. Klemen Mi-
klavič, župan Mestne občine No-
va Gorica, Igor Gabrovec, deželni
svetnik in tajnik SSk, Massimilia-
no Fedriga, predsednik dežele
FJK, in Massimo Marchesiello,
goriški prefekt.
Pokroviteljstvo so reviji dali
Občina Gorica, podporo pa Javni
Sklad za kulturne dejavnosti Re-
publike Slovenije, Zadružna
kraška banka Trst Gorica in
Občina Gorica. Sodeloval je tudi
Svet slovenskih organizacij.
Na reviji so napovedovali Patrik
Cingerli, Alessandro Pasi in Kea
Vogrič, člani gledaliških ljubitel-
jskih skupin O’Klapa iz Gorice in
Mladinske gledališke skupine M+
iz Števerjana. Vezni tekst je napi-
sala in pomenljive verze izbrala
Sanja Vogrič, ki je tudi všečno
zrežirala celoto.
Iva Koršič
Priznanje Nadji Kovic Priznanje Hilariju Lavrenčiču Priznanje Zdravku Klanjščku
Silva Seljak podeljuje priznanje JSKD Franci Padovan
V soboto je bila navzoča tudi sen. Tatjana Rojc (ob Marilki Koršič)
David Grinovero
Goriška 21. novembra 2019 7
  nedeljo, 17. no-
vembra, je bilo v
Sovodnjah zelo
lepo, domače in živah-
no. Župnijska skupnost
je obhajala zahvalno ne-
deljo in obenem prazno-
vala župnijskega zavetni-
ka sv. Martina škofa. Sve-
to mašo je daroval sovo-
denjski župnik msgr. Re-
nato Podbersič, ki se je
po obredu pridružil so-
vodenjskim vernikom v
domačem Kulturnem
domu Jožefa Češčuta,
kjer je blagoslovil pridelke,
kmečke stroje in vozila.
Letos je prireditev zaradi slabe-
ga vremena potekala v notran-
jih prostorih, kjer je v imenu
KD Sovodnje pozdravila Alida
Passon, otroški zborček
društva pa je pod vodstvom
Valentine Nanut prisrčno za-
pel tri ljudske pesmi. Sovoden-
jski malčki, osnovnošolčki in
otroci iz vrtca so na delavnici,
ki je potekala v Kulturnem do-
mu 14. novembra, tudi izdelali
pisana ročna dela, ki so v ne-
deljo krasila razstavljeno staro
kmečko orodje. Sovodenjski
župan Luca Pisk je spregovoril
o pomembnih javnih delih, ki
že več mesecev potekajo v vasi,
in obenem napovedal začetek
V
novih del januarja 2020. Pisk
je prisotne povabil na parki-
rišče ob osnovni šoli, kjer bo-
do v soboto, 30. novembra, ob
11.30 po zaslužnem Sovoden-
jcu Vilku Fajtu svečano poime-
novali novo ulico, ki povezuje
Prvomajsko ulico s Štradalto.
Nedeljska prireditev je bila
odlična priložnost tudi za
predstavitev in pokušnjo no-
vega sovodenjskega vina Sovi-
na, ki ga je skupina prizadev-
nih mladih vaščanov letos
prvič pridelala. Projekt za pri-
delavo Sovina je podprl Denis
Galliussi, ki je prisotnim pove-
dal, da so se pred letom dni so-
vodenjski fantje zbrali in se
odločili, da bodo “obudili tra-
dicijo sv. Martina, saj je pride-
lovalcev vina v občini vedno
manj, in združili 'klapo' iz va-
si”. Prvo steklenico Sovina je
odprl Mauro Gulin, ki je za
projekt dal na razpolago svoje
znanje, orodje in klet, nasta-
janje vina pa je s fotografijami,
ki so razstavljene v Kulturnem
domu, zabeležil mlad fotograf
Dejan Bacicchi. Novo vino je
msgr. Renato Podbersič blago-
slovil, spregovoril je tudi o
“našem čudovitem svetniku
Martinu” in voščil lepo praz-
novanje vsem Martinam in
Martinom. Praznovanje se je
nadaljevalo ob kozarcu do-
mače kapljice, golažu in
odličnih sladicah, ki so jih pri-
pravile pridne sovodenjske go-
spe ter starši otrok, ki obisku-
jejo vaško šolo in vrtec.
Kat
Obvestila
Dekanija Štandrež vabi na
dekanijske duhovne vaje v
Štandrež od 25. do 27. novembra
2019. Vodil jih bo p. Ivan Bresciani
DJ. Ob 19.30 sv. maša za vse
župnije, govor med mašo, pogovor
v dvorani, češčenje SRT v cerkvi,
konec ob 21.30.
SKD Hrast prireja v soboto, 30.
novembra, obisk 35. Slovenskega
knjižnega sejma v Ljubljani. Odhod
z avtobusom bo v jutranjih urah iz
Doberdoba, kamor se bodo
udeleženci vrnili pod večer.
Popoldne je predviden
spremljevalni program po centru
Ljubljane. Cena celodnevnega
obiska je 25 evrov in vključuje
prevoz in kosilo (brez pijač).
Podrobnosti in vpisi: Cristian (+39
339 2952796) in Andrej (+39 335
6141061). Rok za vpis je 20.
november.
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi v petek, 29. novembra, na
srečanje z Luiso Battistig, urednico
in soavtorico knjige Živiet na
planinah -Vivere sui pascoli, ki je
pred kratkim izšla pri zadrugi Most.
Srečanje o knjigi, ki na zanimiv in
svojstven način pripoveduje o
(nekdanjem) življenju na travnikih
in pašnikih Velike Babe
(Matajurja), bo ob 18. uri v
Trgovskem domu. Vstop prost.
Iščemo gospo, usposobljeno za
socialno zdravstveno oskrbo
starejših oseb za polovični urnik za
zaposlitev v Gorici. Zaželjeno je
znanje slovenskega in
italijanskega jezika. Tel. št.
0039335 1395483.
Akademski kipar Herko Saksida, rojen
10. 4. 1953 v Postojni, živeč na
Dobrovem, Grajska 7, se pripravlja
na svojo prvo razstavo, ki bo na
gradu Dobrovo l. 2021. Zato
vljudno prosi imetnike svojih del
(kipi, risbe, vaze, broške), da mu
pošljejo fotografijo umetniških
izdelkov, ki jih posedujejo, zaradi
morebitne posoje na razstavi. Tel:
051345322 elektronska pošta:
heribert. saksida@gmail. com. Za
poslane fotografije se že vnaprej
zahvaljuje.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Ob 13. obletnici smrti predragega
brata inž. Janeza Kacina darujeta
Marija in Metka 100 evrov za
Kulturni center Lojze Bratuž.
(od 22. 11. 2019 do 28. 11. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 22. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 23. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 24. novembra, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 25. novembra (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob
Leopoli): Mihec in Jakec show.
Torek, 26. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 27. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: 27. febr.
1944 operacija Bober. - Izbor
melodij.
Četrtek, 28. novembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž
in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo
priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na
osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki
priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza
slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za
pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem
delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki
delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba
oddati do 31. decembra 2019 na naslov: Zveza slovenske katoliške
prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85,
s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”.
Javni razpis / 16. Priznanje Kazimir Humar
KATOLIŠKA KNJIGARNA in
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev
KNJIŽNE ZBIRKE GMD 
ZA LETO 2020
v ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 17. uri 
v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
Kulturni dom / Predstavitev nove publikacije
Pogled izza meje
  Kulturnem domu so v to-
rek, 12. novembra, pred-
stavili zadnjo knjigo novi-
narja in politologa Bojana Brezi-
garja Pogled izza meje, ki je
krstno predstavitev doživela ko-
nec oktobra v Trstu. Gre za ob-
sežno publikacijo, ki vsebuje kar
800 kolumn, ki jih je v letih izve-
denec manjšinskih narodnih
skupnosti napisal za Večer. Za
mariborski dnevnik je začel pisa-
ti, ko je bil glavni urednik Primor-
skega dnevnika in kot tak si ni
mogel privoščiti napisati vse, kar
bi si želel. Moral je biti previden
in se izogibati kritik na račun po-
litike, kar ne pomeni zamolčati,
ampak jih “odeti v svileno jopi-
co”. Na večeru se je Bojan Brezi-
V gar pogovarjal s predsednikomKulturnega doma Igorjem Kome-lom in pobudnikom večera Rudi-
jem Pavšičem. Pavšič je ugota-
vljal, kako so te kolumne v letih
še vedno zelo aktualne, na kar je
Brezigar povedal, da si je želel to
knjigo predvsem zato, da bi obu-
dil nekatere tematike in zgodbe,
na katere so ljudje mogoče poza-
bili. Dodal pa je, da mu je res ve-
liko ljudi povedalo, da so še zme-
raj aktualne, kar ni pozitivno, kaj-
ti pomeni, da v vseh teh letih se
nismo nič naučili in nič rešili.
Prijetna predstavitev v družbi no-
vinarja se je prepletala z aktual-
nostjo. Predavatelj je s prisotnimi
delil zanimive življenjske in de-
lovne anekdote, ki so podrobno
opisane v knjigi. Ni manjkalo pa
diskusij o španskih volitvah in da-
našnjem stanju Katalonije, za ka-
tero je Bojan Brezigar največji slo-
venski izvedenec. Kritične besede
je imel tudi do Slovenske politike,
tako naše kot v domovini. Slo-
venci nimamo srednje-dolgo-
ročne politične vizije. V Sloveniji
nastajajo stranke en mesec pred
volitvami, ki poberejo glasove,
zmagajo in po nekaj mesecih ne
obstajajo več. Taka politika ško-
duje državi in ji ne daje nobene
kontinuitete. Pri nas pa nas za-
puščajo mladi in sami se ne zme-
nimo, kako naprej z našo narod-
no skupnostjo. Kot primer je na-
vedel Narodni dom, ki ga pra-
vično hočemo nazaj, toda za zdaj
nimamo nobene vizije, katera
društva oz. dejavnosti bi imeli
tam. Narodni dom je velika in po-
membna stavba, ki mora biti živa
in v kateri se mora stalno nekaj
dogajati, drugače izgubi pomen,
je ob koncu povedal Brezigar.
MČ
  soboto, 9. novembra
2019, so se v organizaciji
Prosvetnega društva
Štandrež v spodnjih prostorih
župnijskega doma
Anton Gregorčič v
Štandrežu zbrali
številni društveni
člani, prijatelji in
zunanji sodelavci.
Tudi mladi so se
izkazali in z an-
samblom Ta mla-
di vaški fantje po-
pestrili večer z le-
pimi slovenskimi
narodnimi pesmi-
mi. Ob glasbi so
nekateri tudi za-
plesali. Marko
Brajnik je predva-
jal lepe posnetke, ki jih je s fo-
toaparatom pred leti posnel neki
V Pakistanec ob srečanju različnihnarodov, ki so na pobudo Karitasprišli v Štandrež in prikazali svo-
je značilne obleke, plese, pesmi
in tudi kulinarične dobrote. Po
sprevodu po vasi so dan preživeli
v župnijskem parku in
ponudili obiskovalcem
okusne jedače in pijače.
Tudi na martinovem
večeru ni manjkalo pri-
jetnega razpoloženja in
nenadomestljiva ajdo-
va polenta, za katero
imajo domači kuharji
poseben recept.
Zahvalna nedelja se je začela s
slovesno sveto mašo, ki jo je da-
roval domači župnik Karel
Bolčina in se je v homiliji zahva-
lil Stvarniku za
dar življenja in
zemeljskih do-
brot ter vsem,
ki ljubijo do-
mačo zemljo,
ki jo še vedno
skrbno obde-
lujejo in nam
omogočajo, da
uživamo pri-
stno domačo
hrano. Zahva-
lil se je vsem
sodelavcem, ki
skrbijo, da je
cerkev vedno
lepo okrašena. Za to priložnost
so na oltarju in v prezbiteriju iz-
stopale lepe jesenske barve, tako
v cvetličnih kompozicijah kot
tudi v sadju in zelenjavi. Še po-
sebno se je spomnil tistih, ki po-
trebujejo pomoči in hrane. Na
koru je mogočno zadonela zah-
valna pesem, ki se je nadaljevala
tudi pred cerkvijo, kjer je cerkve-
ni zbor pod vodstvom Tiziane
Zavadlav uvedel blagoslov pol-
jskih pridelkov na lepo
okrašenem vozu in kmetijskih
strojev, ki so bili razporejeni na
trgu. Na vozu, ki ga nekateri do-
mačini vsako leto skrbno pripra-
vljajo in bogatijo s pridelki, za
katere poskrbijo razni pridelo-
valci, so kraljevali puran in
vržoti, ki so simbol Štandreža.
Župnik je blagoslovil tudi vino
in koruzni kruh, s katerim so si
številni prisotni postregli.
Blagoslova je bila deležna tudi
skulptura v obliki masivnega
kamnitega stebra, ki je postavlje-
na na gredici pred župniščem in
predstavlja razna kmečka dela.
Kip nosi naslov Kmečke koreni-
ne in je delo kiparja Bojana Pu-
klavca; umetnik ga je izdelal na
kiparskem srečanju v Jeremi-
tišču.
DP
Foto DP
Foto MČ
  Dva lepa dogodka 
Veselo martinovanje
in zahvalna nedelja
ŠTANDREŽ 
Sovodnje ob Soči / Tradicionalni župnijski praznik
Naj sv. Martin blagoslovi Sovino!
Goriška21. novembra 20198
  ežela Furlanija Julijska
krajina je v sredo, 13.
novembra, priredila in-
formativni dan o Mreži za slo-
venski jezik v javni upravi.
Srečanje je potekalo v Avditori-
ju furlanske kulture, bilo pa je
priložnost za pregled dela
deželnega Centralnega urada
za slovenski jezik na področju
prevajanja, tolmačenja, jezikov-
nega normiranja in izboljšanja
rabe slovenskega jezika v odno-
sih med javno upravo in
državljani leto dni po ustano-
vitvi Mreže.
Pred začetkom srečanja nam je
Erika Hrovatin, vodja urada,
spregovorila o njegovem delo-
vanju: “Centralni urad za
slovenski jezik je nastal
pred dvema letoma. Na je-
zikovnem področju je
operativen od junija 2018,
ko so stopile v službo pre-
vajalke in tolmačke. Urad
nudi jezikovne usluge
vsem uradom deželne
uprave in vodi delovanje
Mreže za slovenski jezik v
javni upravi FJK. Nudi je-
zikovno svetovanje in
subjektom, ki so vključeni
v Mrežo, dovoli dostop do
programa za podprto pre-
vajanje, tečaje slovenščine
za deželne uslužbence in tečaje
za uporabo programa za refe-
rente, ki so na okencih v
mreži”. V Mrežo za slovenski je-
zik se lokalne uprave in konce-
sionarji storitev javnega intere-
sa pokrajin Trst, Gorica in Vi-
dem vključijo s sklenitvijo po-
sebnega sporazuma. Hrovati-
nova je o njenem delovanju do-
dala: “V Mrežo je pristopilo 36
javnih subjektov, to se pravi 30
občin z območja naselitve slo-
venske skupnosti, 4 javne
zdravstvene enote, Trgovinska
zbornica Julijske krajine in
deželna agencija za okolje Arpa.
Poleg tega sodelujemo tudi s
SLORI-jem, z Univerzo in s Pre-
fekturo v Trstu, z Deželnim šol-
skim uradom in z drugimi in-
stitucijami. Upam, da nas bodo
institucije in privatniki še bolje
spoznali, da se bodo vse občine
začele posluževati naših stori-
D tev. Za to bo potrebno nekajčasa, a nedvomno smo na pravipoti”! 
Posvet je potekal v Gorici, ker
se mesto, tako kot je razložila
prevajalka in tolmačka Laura
Sgubin, nahaja v središču
Mreže in ima dolgoletno iz-
kušnjo v čezmejnem sodelo-
vanju italijanskih in slovenskih
javnih uprav. Množično občin-
stvo je na začetku informativ-
nega dne najprej nagovoril
podžupan Občine Gorica Stefa-
no Ceretta, ki je povedal, da se
je zadnja leta okrepila zaščita je-
zikovnih manjšin in izboljšalo
sodelovanje med javno upravo
in slovensko skupnostjo. Dežel-
ni odbornik Sebastiano Callari
je opozoril na težave, s katerimi
se soočata deželna in občinska
uprava pri zadovoljevanju po-
treb slovenskih občanov, še po-
sebno pri zapisovanju sloven-
skih črk in uporabi spleta v ma-
terinščini. Direktor službe za
manjšinske jezike in deželne
rojake v tujini, Pierpaolo Olla,
je opisal okvir, znotraj katerega
na deželni ravni deluje Central-
ni urad, in poudaril njegovo
vlogo pri uspešnem delovanju
občinskih jezikovnih služb:
“Naša dežela je lahko zgled na
evropski ravni, s svojimi tremi
manjšinskimi jeziki – slo-
venščino, nemščino in fur-
lanščino … V naši raznolikosti
moramo biti povezani in
manjšine podpirati”!
Besedo je nato prevzela Erika
Hrovatin, ki je udeležencem
predavanja poglobljeno spre-
govorila o vlogi Centralnega
urada in dejavnostih Mreže.
Mreža je nastala na pobudo pa-
ritetnega odbora, za njeno
triletno delovanje so bila
iz državnega proračuna
namenjena sredstva v
višini 3.240.000 evrov za
prevajanje in tolmačenje,
za uporabo računalniške-
ga programa Trados, ki
prevajalcem olajša delo,
ter za zaposlitev osebja za
slovensko jezikovno oken-
ce. Urad je poskrbel tudi za
izobraževanje 35 prevajal-
cev in referentov jezikov-
nih služb, da lahko učin-
kovito uporabljajo pro-
gram. Pri terminoloških in je-
zikovnih projektih je zelo po-
membno sodelovanje s SLORI-
jem, z Lektorskim društvom
Slovenije in Univerzo v Ljublja-
ni. Da bi prevajalcem olajšali
delo, so na uradu sestavili tudi
zvezek normiranih terminov,
kjer so zbrani izrazi z upravne-
ga področja, namen urada pa je
izpopolnitev zvezka še z izrazi
s knjigovodskega in šolskega
področja. Ob tem je centralni
urad organiziral tudi 26 tečajev
slovenskega jezika za deželne
uslužbence in 5 tečajev za slo-
vensko govoreče zaposlene.
Hrovatinova je še dodala: “Po-
tenciale Mreže lahko skupaj
razvijemo, da bomo vsi subjek-
ti in sogovorniki vključeni in
proaktivno sodelovali. Pripad-
nike naše skupnosti je treba
seznaniti z možnostjo, da se na
javne subjekte lahko obrnejo v
slovenskem jeziku, da
zahtevajo obrazce, doku-
mente, napise v slo-
venščini. Gre navsezadnje
za vprašanje pravice do ra-
be jezika, ki ga predvide-
vajo državni in deželni za-
koni. Na nas pa je, da to
pravico dosledno uvelja-
vljamo”!
Prevajalka Laura Sgubin je
predstavila jezikovne aktivnosti
urada, ki je nastal kot prevajal-
ska in tolmaška
služba za potre-
be organov
deželne uprave
in drugih služb,
nato pa se je raz-
vil kot jezikov-
na, svetovalska
in koordinacij-
ska enota za po-
trebe prevajal-
cev v Mreži, re-
ferentov jezi-
kovnih okenc
ter širšo javnost. Sgubinova je
povedala: “Pred nastankom
urada so bili prevajalci pogosto
prepuščeni sami sebi, delovali
so nekoordirano. Uveljavljala
se je terminologija, ki ni bila re-
zultat strokovnega razmisleka,
pač pa sad dobesednega preva-
janja. Čutiti je bilo potrebo po
poenotenju upravno-pravne
terminologije, izboljšanju jezi-
kovne kakovosti besedil in po
smiselnem usklajevanju z rabo
v Sloveniji”. Zato so se na uradu
ob rednem tolmaškem in pre-
vajalskem delu lotili z normi-
ranjem terminologije, jezikov-
no standardizacijo besedil in
uvajanje programa za računal-
niško podprto predavanje. Tako
sta nastala Zvezek normiranih
terminov, ki je dostopen na
spletni strani Centralnega ura-
da, in Slogovni priročnik, v ka-
terem bo prisotna zbirka termi-
noloških rešitev z dodatnimi
pojasnili. Priročnik bo namen-
jen vsem, ki uporabljajo slo-
venščino na uradnih položajih.
Na posvetu smo prisluhnili tu-
di dobrim praksam prevajalcev,
zaposlenih pri subjektih, ki so-
delujejo v mreži in uporabljajo
programsko opremo za pod-
prto prevajanje. S prevajalko
Tanjo Sternad so se namreč po-
govarjali Elisabetta Fisher in
Mitja Košuta z Občine Devin-
Nabrežina, Michela Predan z
Občine Čedad in Fabio Vizin-
tin z goriške Občine. Vsi preva-
jalci so povedali, da se je delo
po nastopu prevajalskega pro-
grama izredno olajšalo. Sledila
je pripoved gostov iz Evropske
komisije in Pokrajine Bocen,
popoldanski del pa je bil izra-
zito praktičen ter namenjen
prevajalcem in referentom slo-
venskih jezikovnih okenc.
Kat
Informativni dan o Mreži za slovenski jezik v javni upravi 
Normiranje terminologoje in
izboljšanje kakovosti jezika
Erika Hrovatin, Pierpaolo Olla, Tanja Sternad in Laura Sgubin
Erika Hrovatin
In memoriam / Hilarij Cotič
Mirno je odšel po plačilo k Bogu 21. oktobra 2019 g. Hilarij Cotič. Bil je
zelo povezan z našimi kraji, pa tudi s slovenskimi bolniki in invalidi, saj
jim je vsako leto pomagal na
počitnikovanju v Lignanu, kjer je živel
z družino. Pošten in dober ter strog in
razumevajoč oče ni nobenemu
škodil, če je le mogel, je vsakemu
pomagal. Živel je s svojo globoko vero
in s svojim zgledom vodil družino.
Vere ni nikoli nikomur vsiljeval.
Družini je dal izredno veliko in mu je
hvaležna, da ga je Bog ohranil tako
dolgo v njihovi sredini. Zadnje čase
je bil zelo utrujen in si je želel miru,
podobno kot starček Simeon:
“Gospod, pusti, naj Tvoj utrujeni
služabnik živi v miru”. Umrl je doma,
v krogu svojih dragih. Znanci in
prijatelji izrekamo ge. Mileni, otrokom in vnukom iskreno sožalje in jim
zagotavljamo našo molitev. / A. K.
Kraški večer v spomin na prednike
“Dragi Avguštin, to ti pošiljam v spomin tvojimu godu in obenem ti
priželim vse najbolje. Daj Bog h letu voščit osebno z ljubečimi pozdravi
v mislih do tebe s Bogom”. Tako se je glasilo voščilo, ki ga je napisala
Terezija (Žuta) Devetak v begunstvu, leta 1916 v Brucku an der Leithu,
in poslala Avguštinu (Uštiliju) Devetaku, ki je bil mornar v Puli. Poročila
sta se 8. novembra leta 1919 in na to lepo ljubezensko zgodbo so se
spomnili ob 100.
obletnici na 18.
kraškem večeru v
Lokandi Devetak.
Na posebnem
večeru je goste
pozdravila Tatjana
Devetak, ki je
povedala, kako so si
v družini želeli
zabeležiti obletnico
in počastiti
prednika ter vse,
kar predstavljata in
kar se je iz njiju
rodilo. Večerja je
bila pravi skok v
preteklost, v težke,
zapletene čase,
čase vojne in lakote. Zgodovinski pregled je dal lokalni raziskovalec
Mitja Juren, ki je obrazložil, kako je bilo napeto leto 1919 in kako ni
zabeležilo konca prve svetovne vojne, ampak v bistvu začetek druge.
Vesna Guštin Grilanc, prava izvedenka v kraških jedeh in navadah, je
pa obrazložila, kaj bodo gostje lahko pokusili. To so na prvi pogled
enostavne in tradicionalne jedi za naše čase, a takrat so bile prave
redkosti, ponavadi ob praznikih. Na meniju so bili ajdovi žganci s salamo
kmetije Sara Devetak, živca, prežgana juha, njokci gresovi s piščančjimi
jetrci, žvarcet v čebulovi košarici na vijoličastem pireju in seveda kuhani
štruklji.
Svetniško vprašanje g. županu dr. Rodolfu
Ziberni: podvoz za pešce in kolesarje pri
krožišču ob izhodu avtoceste
Občinska svetnica iz vrst Slovenske skupnosti dr. Marilka Koršič je
goriškemu županu dr. Rodolfu Ziberni postavila svetniško vprašanje
glede podvoza za pešče in kolesarje pri krožišču ob izhodu avtoceste.
Takole je napisala: “V roke mi je prišla stara stran slovenskega dnevnika
z naslovom Štandrež bo dobil podvoz za pešce in kolesarje, v katerem
tedanji odbornik za promet in podkomisar za avtocesto A4 Riccardo
Riccardi zagotavlja ob svojem obisku v Gorici takratnemu županu
Romoliju, da je komisarska uprava preučila zahteve, ki 'jih je v pismu iz
leta 2008 goriški župan Ettore Romoli naslovil na predsednika dežele
in komisarja Renza Tonda' (citat Riccarda Riccardija) in dve zahtevi tudi
sprejela. Gre za problematike, na katere so takrat opozarjali predstavniki
rajonskega sveta za Štandrež in deželni svetnik Igor Gabrovec, in sicer
za potrebe po ureditvi podvoza pri štandreškem krožišču in po nastavitvi
posebnih protihrupnih pregrad na odseku avtoceste, ki teče mimo
Štandreža. Kam je šlo to zagotovilo in predvsem uresničitev? Še vedno
ni podvoza za pešce in kolesarje, kljub dani besedi.
Zahvalna nedelja v Pevmi
Podgora, Štmaver in Oslavje bodo letos imeli zahvalno nedeljo 24.
novembra v Pevmi. V cerkvi sv. Silvestra bo ob 9. uri maša z blagoslovom
kruha in vina, sledi blagoslov vozov in traktorjev, ki se bodo tam zbrali
že ob 8.30. Če bo vreme primerno, bodo traktorji obiskali vse tri vasi.
Opoldne bo skupno kosilo v športno-kulturnem središču v Pevmi, sledilo
bo tekmovanje v briškoli z bogatimi gastronomskimi nagradami.
Kratke
  Omizje slovenskih županov v Italiji
Sodelujmo!
S 1. STRANI 
  upanja
nam je še
enkrat po-
trdila, da je zado-
voljna, ker njena
občina ni pristo-
pila v medobčin-
sko zvezo in ker
se bo ta “zgod-
ba” v kratkem
končala. “Vedno
smo bili vajeni
delati brez de-
narja. Kdor je
stopil v zvezo, je
denar prejel”. Za
sodelovanje med
občinami, ki ga predvideva refor-
ma, tudi ne bo sredstev, “zato se
zame v bistvu nič ne bo spreme-
nilo”. Zadovoljni so, da že sode-
lujejo z briškimi občinami. “Čim
več skušamo sodelovati na vseh
ravneh”. Kar se tiče slovenskih
občin v Italiji, bodo po zamisli
Ž
Sandija Kluna skušali izdelati ena-
ko prvo stran spletnega portala
občine. “Idejo smo vsi podprli”.
Da bi sedem občin sodelovalo tu-
di na ravni povezovanja služb, bi
bilo že zaradi zemljepisne razdalje
med občinami neizvedljivo. V
Števerjanu se bolj zavzemajo, da
bi npr. pristopili h gorski skupno-
sti, da bi ustanovili briško gorsko
skupnost ali se vključili v kakšno
drugo, “treba bo še premisliti”.
Katere oblike sodelovanja bi bile
torej
možne?
Županja je
omenila
razpise za
uslužbence,
možnost
srečevanja
oz. skupne-
ga omizja
uslužben-
cev, ki bi si
lahko iz-
menjali po-
glede na
težave in
dobre prak-
se. Druge
predloge o tem, kaj lahko še na-
redijo skupnega in konkretnega,
bodo iznesli na naslednjem
srečanju, saj so se zmenili, da se
bodo občasno še srečevali.
Male občine nimajo posebnih vi-
rov za pridobivanje sredstev. Šte-
verjan ima v glavnem kmetije, ne
pa industrijskih obratov, ki bi
občini kaj prinesli. “Skušamo na-
rediti, kar se da. Upamo, da nam
bo deželna uprava prisluhnila.
Zdi se, da so odprti za dialog, sicer
pa bomo videli”.
Na drugi del srečanja so prišli tudi
nekateri župani iz občin na slo-
venski strani meje. V Števerjanu
so se zbrali župan Šempetra-Vrtoj-
be Milan Turk, vodja kabineta
župana Mestne občine Nova Go-
rica Gorazd Božič in prvi občan
občine Brda Franc Mužič. “Lepo
je, da so se nam pridružili, da bi
se med sabo bolje spoznali”. Po-
vedali so, da se v Sloveniji ustana-
vljajo pokrajine, da tudi slovenske
občine imajo svoje težave, sicer pa
imajo lažji dostop do evropskih
projektov, “za nas je težje”. Spoz-
navno srečanje je bilo krajše od
prvega. Da bi še kaj bolj
sproščeno in neformalno po-
kramljali, so - kot se spodobi v
družbi gostoljubnih Bricev - po-
govor nadaljevali v gostilni. “Ve-
sela sem, da so bili gostje nav-
dušeni in da je bilo vzdušje prijet-
no”, nam je še povedala Franca
Padovan.
Kultura 21. novembra 2019 9
  red nekaj dnevi je izšla
prva knjiga Alojza Rebule
(1924–2018) v češkem je-
ziku - Nokturno za Prímorí/Nok-
turno za Primorsko. Prevedel jo
je Aleš Kozár, izdala pa Založba
Protimluv iz Ostrave. Marsikdo
se bo začudil, kako to, da nobe-
no Rebulovo delo ni izšlo že
prej... Mimogrede – Boris Pahor
nima v češkem jeziku še nobe-
nega knjižnega prevoda. Naj to
ne zveni kot očitek češkim za-
ložnikom, saj so enako pragma-
tični, v določeni meri celo manj
zamudniški kot slovenski.
Pot slovenske literature na Češko
P je namreč zelo ra-zlična, ovinkasta,pravzaprav brez
vnaprej znanega,
kaj šele zagotovlje-
nega uspeha. Naj-
večkrat temelji na
osebni pobudi
prevajalcev in razgledanosti, na-
klonjenosti založnikov, ki so pri-
pravljeni tvegati z izdajo knjige
slovenskega avtorja. Pesnik Jirí
Macháček, glavni urednik lite-
rarnega mesečnika in založbe
Protimluv, v tem pogledu sodi
med vodilne založnike, saj je
zadnja leta izdal že več sloven-
Peti literarni natečaj Spirala
Na letošnji literarni natečaj je prispelo 197 prispevkov, za
objavo v 5. Literarni reviji Spirala jih je uredniški odbor izbrali
47. Dva najboljša prispevka prejmeta finančni nagradi po 200
evrov. Uredniški odbor, ki so ga sestavljali uveljavljeni pesniki,
pisatelji in bi -
blio tekarji: To -
nja Jelen, Aleš
Jelenko, Maja
Furman, Marko
Bezenšek in
Ana Miličevič,
je bil pri oce nje -
vanju pozoren
na kreativnost,
slog,  jezik,
vsebino, ino -
vativnost, spo -
ro čilnost, literarno kakovost in vtis posameznega besedila.
Na področju poezije je prejela prvo nagrado Nina Medved za
pesem: Kira, glej, muha. Na področju proze prejme prvo
nagrado Primož Sturman za zgodbo: Svoboda Reberta
Saviana.
Nagradi so podelili na Literarnem festivalu Spirala, ki je
privabil številne ljubitelje kakovostne pisane besede in glasbe.
Večer je bil razdeljen na dva dela. Pozno popoldne so z avtorji
prispevkov in obiskovalci premierno prelistali 5. številko
literarne revije Spirala in razglasili zmagovalna prispevka. V
večernih urah je sledil literarno – pogovorni večer s priznanim
literarnim ustvarjalcem Goranom Vojnovićem, ki ga je
povezoval in glasbeno opremil Kristian Koželj. / Ana Miličevič,
bibliotekarka, članica uredništva Spirala, Splošna knjižnica
Slovenske Konjice
Razpis literarnega natečaja založbe
Mladika in Slovenske prosvete
Ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici
požiga Narodnega doma v Trstu razpisujeta založba Mladika
in Slovenska prosveta “Literarni natečaj za roman ali povest
na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim
preganjanjem med obema vojnama”.
Nagrada znaša 3000 evrov.
Rokopise (po možnosti v elektronski obliki) je treba poslati
na naslov: Mladika, ulica Donizetti 3, 34133 Trst – Italija ali
na elektronski naslov redakcija@mladika. com pod
psevdonimom do 31. maja 2020. Osebni podatki naj bodo v
posebni kuverti ali v priponki z izbranim psevdonimom.
Besedilo naj ne presega 170.000 znakov. Tekst bo ocenjevala
komisija, ki jo bosta imenovali ustanovi razpisnici.
Kratke
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (88)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (8)
Slovenska pisateljica Zofka Kveder je leta 1922
pod psevdonimom Dimitrije Gvozdanović na-
pisala v srbohrvaščini, obogateni s slovenizmi,
narodni igrokaz v štirih slikah Arditi na otoku
Krku. Tako se glasi odlomek tega izredno do-
moljubnega dela, ki priča o grozotah D’Annun-
zijeve okupacije, o kateri smo pisali v prejšnjih
objavah: “Vi, koji čitate tu knjigu, znajte, da su
Arditi u Baški 1920. godine zbilja prekinuli misu
u crkvi i na sam Božič prolili krv žene, starca i
mladiča baščanskog, znajte, da su u istinu Arditi
na Košljunu zlostavljali naše fratre in oskrvnuli
grob Katarine Frankopanske, znajte, da je
ogorčeni narod zbilja obesio jednog izmedju se-
be, koji ni je bio dostojan velikog momenta, kad
se je spremao na žrtvu za ideju nacionalne slo-
bode i jedinstva. I znajte, da još danas živi u
Aleksandrovu udova herojkinja, majka šestero
dece, koja nije proplakala, kad joj donesoše pa-
log muža, jer je pao kao junak, kad su Puntari-
Aleksan-
drovci ote-
rali Ardite
ispred svoga praga”.
Italijanska država je že dve leti vodila do Slo-
vencev in Hrvatov zelo agresivno politiko. Ob-
mejni incidenti in provokacije so se vrstili kot
po tekočem traku. 13. julija 1920 so požgali Na-
rodni dom v Trstu. Po celi vrsti obmejnih inci-
dentov, provokacij in nasilnih dejanj je medna-
rodna skupnost pritisnila na Italijo in od nje
zahtevala, naj vsaj prekine D’Annunzijevo dik-
taturo na Reki. Čeprav je Italija že oblikovala
novo, za naš narod še nevarnejšo obliko nacio-
nalnega totalitarizma - tj. fašizem, je konec de-
cembra 1920 morala torej s silo zatreti D’An-
nunzijevo državo. Ta je pred svojim klavrnim
koncem še dodatno zaostrila gonjo in straho-
vlado proti našim ljudem. Časopisje je poročalo,
da se je reško prebivalstvo upiralo D'Annunzi-
jevim arditom, ker ni več prenašalo njihovih
zločinov. Kot odgovor so arditi zadušili protest
v krvi. Tako Edinost 28. decembra 1920: “Naj-
prej je D'Annunzio brez milosti izgnal in zapo-
dil v svet vsakega “sumljivega”, sedaj pa pregan-
jajo njegovi legijonarji kruto vse, kar je še ostalo.
S krvjo se maščujejo nad prebivalstvom, ker bi
hotelo, da bodi konec
temu blaznenju in
neizmernemu trpljenju. Doživelo je svojo Gol-
goto in Kalvarijo in sedaj ne more več in kliče
po odrešitvi. Sedaj je zrušena velika laž, ki jo je
D'Annunzio ves čas trobil v svet, da je on gla-
snik volje Rečanov. Vbogo mesto, ki že davno
ne sme izražati več svoje volje, ker bi bil to
zločin proti njegovemu veličanstvu - Gabrijelu!
/…/ Okoli sto reških legijonarjev, ki so se bili iz-
krcali na dalmatinsko obalo blizu Zadra pod
vodstvom stotnika Aurelia (ki je bil že ulovljen
s 6 pomočniki), so udrli v Zader ter so se utrdili
v vojašnici Rismondo”.
Poročanje Jutra z dne 28. decembra je dalo ra-
zumeti, da je D’Annunzijeva vladavina terorja
šla s hitrimi koraki proti koncu: “Kotarski pred-
stojnik iz Cerkvenice javlja, da so arditi pobe-
gnili z otoka Krka. V nedeljo zjutraj je prebival-
stvo občine Dobrinj z otoka Krka prispelo v Cer-
kvenico z zastavo in prire-
dilo veliko manifestacijo
povodom osvoboditve iz-
pod arditskega jarma”. 29.
decembra je isti časopis po-
ročal o eskalaciji nasilja:
“Velike množice prebival-
stva so se zbrale pred vlad-
no palačo (na Reki, op. p.)
in zahtevale odstop D'An-
nunzia. Ta pa je nad neobo-
rožene ljudi poslal pijane
ardite, ki so streljali. Nastala
je velika panika, narod je
bežal, a arditi so streljali v
množico”. Z območja med
Baško in Vrbnikom so ved-
no pogosteje prihajale
prošnje za pomoč.
Slovenska pisateljica Zofka Kveder je leta 1922 s psevdonimom Dimitrije Gvozdanović
napisala v srbohrvaščini, obogateni s slovenizmi, Arditi na otoku Krku, narodni igrokaz v
štirih slikah o grozodejstvih, ki so jih povzročili D’Annunzijevi arditi.
Italijani so 27. decembra 1920 onečastili grob
Katarine Frankopanske. Frankopani so zelo podpirali
kulturo, umetnost, vero, staroslovensko bogoslužje in
pisavo glagolico. Katarinin oče Ivan VII. je povezan z
izdajo prve hrvaške tiskane knjige (na sliki: glagolski
Misal po zakonu rimskog dvora iz leta 1483, last
Narodne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu).
Vrbnik na Krku (vir slike: krk. hr). Decembra 1919 so vedno pogosteje prihajale prošnje za pomoč z območja med Baško in
Vrbnikom zaradi nasilja arditov.
Po celi vrsti obmejnih incidentov, provokacij in nasilnih dejanj
je mednarodna skupnost pritisnila na Italijo in od nje
zahtevala, naj vsaj prekine D’Annunzijevo diktaturo na Reki,
čeprav je Italija že oblikovala novo, za naš narod še
nevarnejšo obliko nacionalnega totalitarizma: fašizem. Na
sliki posledice italijanske intervencije na Reki
Dimitri Tabaj
skih avtorjev,
npr. zbirke Mete
Kušar, Primoža
Reparja in Josipa
Ostija, veliko
prevodov in pri-
kazov pa je vsaj
v odlomkih
našlo prostor v
istoimenski revi-
ji, tako kot tudi
Rebula.
Nokturno za Pri-
morsko je izšel
petnajst let po
izidu izvirnika
(2004, Mohorjeva Celje/Trst), in
skoraj toliko let je minilo, odkar
je Alojz Rebula dobil zanj nagra-
do kresnik (2005).
Če brskam po motivih, zakaj je
Rebulov češki prvenec prav Nok-
turno za Primorsko, si upam
sklepati, da deloma tudi zaradi
nagrade, kresnika, ki je dobra,
čeprav zunajliterarna referenca.
Rebula se je “ujel” zaradi tema-
tike, ki je lahko češkemu bralcu
in založbi blizu. Založnik nam-
reč Rebulovo delo takole pred-
stavlja: “Možno ga je dojemati
kot zgodovinski roman o neki
dobi, mogoče ga je brati kot tra-
gični zapis neke človeške usode,
prav tako pa je mogoče v delu
iskati tudi sporočilo temeljnih
vrednot v destabiliziranem sve-
tu. Alojz Rebula, zdaj že klasik
slovenske literature, v romanu
zaznava ideološke pritiske, repre-
sijo, ki jo posamezni režimi izva-
jajo, in posledično nastajanje
ideoloških barier med običajni-
mi ljudmi”.
Kakor da bi Rebula pripovedoval
o atmosferi, protislovjih in dile-
mah, ki prav zdaj, ob tridesetle-
nici žametne revolucije pretresa-
jo sodobno Češko.
Peter Kuhar, Praga
  ot vsako leto bo tudi letos
v novembru goriški Kul-
turni dom slovesno obe-
ležil obletnico ustanovitve. Kot je
bilo poudarjeno na tiskovni kon-
ferenci v sredo, 13. novembra
2019, je ta slovenski kulturni
hram ob svoji dejavnosti vedno
odprt za vse narodne skupnosti,
prisotne v našem obsoškem me-
stu. Bogat program ob letošnji 38.
obletnici Kulturnega doma – od-
prtje je bilo l. 1981- je predstavil
predsednik KD Igor Komel, ki je
ob sebi imel sodelavca Mašo Brai-
ni in Jana Komela pa še gosta Fa-
brizia Oretija, odbornika za kul-
turo na goriški občini, in Roberto
K De Martin, predsednico fundaci-je Carigo. Oba sta naglasila po-membno vlogo te dvorane, v ka-
teri se vedno kaj dogaja in je od-
prta tudi za šole ter je dragocena
realnost za celotno pokrajino, saj
prispeva k pestrosti kulturne po-
nudbe v mestu. Komel je opozo-
ril, da v letošnjem letu praznuje
telovadnica Kulturnega doma 40-
letnico delovanja. Primerno jo
bodo obeležili s športno akade-
mijo ŠZ Dom in košarskarskim
turnirjem v letošnjem decembru.
V samem Kulturnem domu pa se
bo v novembru zvrstilo kar nekaj
prireditev. Osrednja slovesnost
bo v sredo, 27. novembra 2019,
Nina Medved Primož Sturman
38-letnica goriškega Kulturnega doma
Na slovesnosti bo gost
trio Eroika Aromatika
ob 20.30, ko bo v veliki dvorani
koncert Eroika Aromatika prizna-
nega slovenskega terceta iz Lju-
bljane, v katerem pojejo Miha Za-
bret, Mihael Strniša in Gašper Ba-
novec.
Eroika Aromatika je glasbeni pro-
jekt, ki sta ga zasnovala produ-
centa Eroike Patrik Greblo in Urša
Mravlje. Repertoar tria obsega pri-
redbe znanih skladb iz različnih
obdobij, različnih zvrsti in tudi z
različnih glasbenih scen, sicer
vselej s poudarkom na slovenski
glasbi. To je pravo “spogledovan-
je klasike s sproščenim popom”.
Koncert bo v organizaciji Kultur-
nega doma, v sodelovanju s kul-
turno zadrugo Maja (v okviru gla-
sbenega festivala Across the bor-
der), s Kulturnim domom iz No-
ve Gorice in pod pokrovitel-
jstvom SKGZ, občine Gorica, Me-
stne občine Nova Gorica, Urada
Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu, Dežele
FJK in združenja kulturnih do-
mov Slovenije Kudus. Na slove-
snem večeru bo govornik časni-
kar Igor Devetak, odgovorni
urednik Primorskega dnevnika. K
prazničnemu dogajanju spadajo
še razstavi, in sicer Stroji Leonar-
da da Vincija, ki bo na ogled do
2. decembra, pa še Izumi Petra
Floriančiča iz Ljubljane, katere
odprtje bo 17. 12., odprta pa bo
do 10. januarja 2019. Na srečanju
z avtorji bo v soboto, 23. 11., ob
17.30 predstavitev knjige Prek-
murje v vrtincu pariške mirovne
konference 1919. Gosta bosta
Uroš Lipušček in Milan Kučan.
Organizatorji niso pozabili niti
na najmlajše. Zanje bo v nedeljo
24. 11., ob 11. uri na sporedu gle-
dališka predstava Dino in Čarob-
ni Toni, v sklopu Komigo baby
2019. Izšla bo tudi posebna šte-
vilka informativnega biltena Kul-
turnega doma.
IK
Novost na knjižnih policah
Alojz Rebula prvič 
v češkem jeziku
Naše založbe se predstavljajo na 35. knjižnem sejmu v Ljubljani21. novembra 201910 21. novembra 2019 11
Knjižna zbirka za leto 2020
KOLEDAR GORIŠKE MOHOR-
JEVE DRUŽBE ZA LETO 2020
Koledar Goriške Mohorjeve
družbe je z vrsto prispevkov,
ki govore o naši stvarnosti
ter naši bogati družbeno-
kulturni dejavnosti, ter vrsto
strokovnih člankov verske,
kulturnozgodovinske,
naravoslovne vsebine tudi za
leto 2020 zvest svojemu
tradicionalnemu konceptu.
Posebno pozornost namenja
letos Koroški ob 100-letnici
plebiscita. Pri tem gre
omeniti uvodni esej Staneta
Grande o dveh pomembnih
obletnicah, tj. rapalski
pogodbi in koroškem
plebiscitu. V skladu s tema
obletnicama je opremljen
tudi koledarski del, ki ga
krasijo izredni posnetki
koroškega fotografa in
urednika tednika Nedelja
Vincenca Gotthardta. Z
njegovih fotografij izžareva
živeta Koroška s svojo
ganljivo lepo pokrajino,
svojimi ljudmi, kulturniki,
domovi, navadami in
dogodki. Koledar je uredila
Erika Jazbar.
Kristina Martelanc: VZPONI
IZ BREZNA STISKE
Knjižno delo Kristine Marte-
lanc Vzponi iz brezna stiske
v sklopu devetih zgodb raz-
grinja široko paleto proble-
mov družbeno zapostavlje-
nih posameznikov, obre-
menjenih s psihološkimi
težavami, ki jih povzročajo
posilstvo, droge, alkohol,
družinski konflikti in nera-
zumevanje okolja. V posa-
meznih zgodbah gre za dina-
mično prepletanje proble-
mov, ki pestijo današnjo
družbo in s katerimi se avto-
rica kot socialna delavka
srečuje na svoji službeni po-
ti. V razgibanem reali-
stičnem in ekspresivno obar-
vanem jeziku zaživijo priza-
deti junaki, ki v pogovoru z
avtorico razkrivajo svojo naj-
globljo čustveno bolečino.
Štefan Cek: SPOMINI NA
ISTRO
Knjiga prinaša spomine slo-
venskega duhovnika Štefana
Ceka, ki je služboval v ra-
zličnih krajih slovenske in
hrvaške Istre. Rojen je bil v
Brkinih leta 1913, bogoslov-
ne študije pa je opravil v go-
riškem semenišču in bil leta
1937 posvečen. Leta 1947 je
bil nameščen v Lanišću, kjer
je po srečnem naključju ušel
napadu komunistične obla-
sti ob birmi 24. avgusta, med
katero je bil pretepen msgr.
Ukmar, njegov spremljevalec
Miroslav Bulešić pa umorjen.
Veliko let svojega nadaljnje-
ga službovanja je Cek
preživel med hrvaškimi ver-
niki. Svoje spomine je v
strnjeni obliki pisal v
hrvaščini. Za to izdajo jih je
v slovenščino prevedel msgr.
Renato Podbersič. Knjižno
izdajo je uredil Tomaž
Simčič in predstavlja 28. zve-
zek zbirke Naše korenine.
Mira Susić: ZAJČJE DOGO-
DIVŠČINE
Glavni junak petih zgodbic,
ki jih je tržaška avtorica Mira
Susić napisala za mlade bral-
ce, je mali zajček, ki s po-
močjo drugih prebivalcev
gozda, z ježki, s srnicami,
čebelicami, polžki in še z
marsikatero drugo, odkriva
svet okrog sebe. Ta svet je lep
in poln zanimivosti, a včasih
skriva tudi nevarne zanke. V
tem sobivanju pa se mali
zajček uči pomembnih
življenjskih pravil, kako si
morajo vsi med seboj poma-
gati, da se izognejo nevarno-
stim, ki nanje pretijo, pa tudi
ne vedno najbolj prijaznim
sosedom, kot so medved ali
hude mravljice. Knjigo je s
prikupnimi živalskimi liki
ilustrirala in jo tudi obliko-
vala Danila Komjanc.
NAŠ KOLEDAR 2020
V sodelovanju s Tržaško du-
hovsko zvezo je izšel tudi tra-
dicionalni stenski koledar za
leto 2020. S fotografijami ko-
roškega fotografa in uredni-
ka tednika Nedelja Vincenca
Gotthardta se tudi ta koledar
navezuje na stoletnico ko-
roškega plebiscita. Ob naved-
bi praznovanj po naših žup-
nijah prinaša tudi izbor sti-
hov slovenskih pesnikov, ki
opevajo koroško zemljo, na-
vade in ljudi.
Izven redne zbirke
Ivo Kerže: MAHNIČEVA
ESTETIKA IN LITERARNA
KRITIKA
Avtor Ivo Kerže, doma iz
Trsta, doktor filozofije in
profesor na škofijski gimna-
ziji v Mariboru, analizira fi-
lozofske osnove estetike ka-
toliškega misleca in krškega
škofa Antona Mahniča
(1850-1920) v luči njegovega
spoznavoslovja in njegove
kritike novoveške misli ter
prikaže, kako je omenjena
miselna izhodišča Mahnič
apliciral pri vrednotenju lite-
rarnih del sodobnih sloven-
skih pesnikov in pisateljev,
zlasti Prešerna, Stritarja in
Gregorčiča, obrobno pa tudi
Tavčarja, Aškerca, Jurčiča,
Kersnika, Vošnjaka, Trdine,
Levstika, Scheinigga in Can-
karja. Zanimiv in na Sloven-
skem manj znan je tudi pri-
stop do sodobne hrvaške li-
terature, ki je Mahniča zapo-
slovala v njegovem krškem
obdobju.
Vlado Klemše: MED BIRŠO,
VRBAČNO IN PREVALO
V publikaciji s področja to-
ponomastike v Brdih s pod-
naslovom Krajevna, ledin-
ska, vodna, hišna in gorska
imena v Gornjem in Dol-
jnem Cerovem in v soseščini
avtor zelo natančno prikazu-
je prostor, ki ga že vrsto let
raziskuje. Začetna poglavja
prinašajo podatke o prebival-
stvu, političnoupravni poraz-
delitvi ter strokovno študijo
o cerovskem govoru, izpod
peresa dr. Danile Zuljan, ki
je knjigo tudi uredila. V slo-
varsko urejenem delu so ob-
javljena ledinska, hišna, vod-
na in gorska imena, tista ak-
tualna, kakor tudi imena, ki
so navedena samo v arhiv-
skih virih. Dopolnilo zgodo-
vinskemu pregledu predsta-
vlja toponomastična karta v
merilu 1:7500, ki jo je izde-
lal Matjaž Klemše. Knjiga je
opremljena s približno 60 fo-
tografijami. Poteg arhivskih,
ki so jih posredovali krajani,
jih je večino posnel fotograf
Silvan Pittoli. Delo je izšlo s
podporo občin Brda in Šte-
verjan.
Srečka Černe Artač: DROBTI-
NICE ŽIVLJENJA
Avtorica, kulturna delavka in
učiteljica v pokoju, je svoje
pesniško ustvarjanje znala
oplemenititi z izrednim
čutom za lepoto jezika in
slovenske pisane besede.
Njene drobtinice življenjskih
opažanj in modrosti, ki se
vsebinsko razpenjajo od do-
movinske do življenjsko iz-
povedne in religiozne lirike,
so kot bežni utrinki, ki osta-
nejo “na mizi, pogrnjeni s
prtom besedne vezenine”.
Oblikovna izbira slovenskih
narodnih vezenin, ki knjigo
krasijo, so še dodatna vez z
izročilom, kateremu Srečka
Černe Artač ostaja zvesta in
ga posreduje tudi prihod-
njim rodovom. Naslov knjige
priklicuje v spomin
Slomškove Drobtinice, ki so
tedanje bralce s preprostimi
pesmimi in zgodbami na-
hranjale z zvočnostjo sloven-
ske besede in ohranjale lju-
bezen do slovenskega jezika.
Zbirko je uredila in napisala
uvodni sestavek z naslovom
Nasititi se s kruhom poezije
avtoričina hčerka in literarna
ustvarjalka Majda Artač Stur-
man.
Jasna Reščič: MRZLICA
Mrzlica je knjižni prvenec
dvajsetletne avtorice Jasne
Reščič, doma iz Solkana. Gre
za mladinski fantazijski ro-
man, ki ga je avtorica napisa-
la že v zgodnjih gimnazijskih
letih. V napeti pripovedi se
spletajo vezi med fantazij-
skim svetom vil in resnično-
stjo. Ko se z obolelih lastovk
po Goriškem prične širiti Ni-
lova mrzlica, morajo juna-
kinje pripovedi, vile Vrtnica,
Vijolica, Melisa in Potonika,
premagati odpor do ljudi ter
z njimi združiti moči pri pre-
prečitvi epidemije. Ob iskan-
ju zdravila se v Ljubljani
med mikrobiologi, ornitolo-
gi, infektologi in vilami ple-
tejo tudi ljubezenske nitke.
Bralca presenetijo avtoričino
poznavanje živalskega in ra-
stlinskega sveta ter bogato
besedišče in zelo lepi opisi
narave. Knjigo je z barvnimi
ilustracijami opremila avto-
ričina vrstnica Valentina La-
zar.
Jože Možina: SLOVENSKI
RAZKOL
Monografija Slovenski razkol
je po mnenju poznavalcev
“knjiga na katero smo čakali
desetletja”. Gre za temeljno
zgodovinsko delo, ki razkriva
usodno in pogosto prikrito
dogajanje med drugo svetov-
no vojno, ki je privedlo do
narodnega razkola. Strokov-
no in znanstveno neopo-
rečnost povečuje objava iz-
jemno zanimivih, tudi prvič
videnih dokumentov,
pričevanj in pa grafični pri-
kazi poteka vojne z vidika
žrtev, kar to delo posebej
odlikuje in prilagaja potre-
bam sodobnega bralca. V ta
namen se je avtor poglobil
tudi v šokantno psihološko
plat ostalin vojne, ki tlijo in
bremenijo številne družine
in narod v celoti.
Goriška Mohorjeva družba
Knjižne izdaje v letu 2019
Založba Mladika 
V letošnjem knjižnem programu založbe Mladika
  njižni program Mladike
zaznamuje pozornost do
bralcev vseh starosti in za-
jema leposlovna dela in publika-
cije na zgodovinsko ter domoz-
nansko tematiko.
Ob prvi obletnici smrti pisatelja
Alojza Rebule, dolgoletnega so-
delavca založbe, se je Mladika
želela pokloniti njegovemu spo-
minu s posebnim dokumentar-
nim delom, v katerem je v besedi
in sliki predstavljena življenjska
in poklicna pot v Trstu rojenega
velikega ustvarjalca in misleca.
Knjigo z naslovom Alojz Rebula
1914-2018. Dokumentarna mo-
nografija je pripravil prof. France
Pibernik. Sestavlja jo sedem po-
glavij, ki so tematsko in časovno
zaokrožena in segajo od zgodnje-
ga Rebulovega otroštva prek štu-
dija v Ljubljani, delovanja na
Tržaškem, pisateljevanja do lite-
rarnega vzpona z romanom V si-
bilinem vetru pa še do prijatelje-
vanja z Edvardom Kocbekom,
potovanj v Združene države
Amerike po sledeh misijonarja
Barage, novih literarnih in eseji-
stičnih del ter zadnji let, ki jih je
pisatelj preživel v svojem “tusku-
lumu” v Loki pri Zidanem Mostu
skupaj z ženo, pisateljico Zoro
K Tavčar.Posebna pozornost je bila v temletu usmerjena v našo polprete-
klo zgodovino. Spomini in misli
je naslov postumnih avtobio-
grafskih zapisov zdomskega pe-
snika Branka Rebozova. V tem
delu avtor obravnava svoja
doživetja iz vojnih let in iz prve-
ga povojnega časa (takrat je bil
star od 17 do 19 let) ter kritično
razmišlja o revoluciji, partizan-
stvu in domobranstvu. Kar je
okusil kot prisilno mobilizirani
partizan in kot domobranski
prostovoljec – gre zlasti za komu-
nistično nasilnost, britansko pre-
varo v Vetrinju in povojne pobo-
je – ga je tako zaznamovalo, da
se je s tem ukvarjal do smrti tudi
v svojih zapisih in poeziji v ar-
gentinskem zdomstvu.
V čas prve svetovne vojne sega
Legenda o priklenjenih mitral-
jezcih, ki je izšla izpod peresa
priznanega goriškega raziskoval-
ca dogodkov iz časa prve svetov-
ne vojne Mitje Jurna. Knjiga je
preplet zgodovine in domišljije,
resničnih dogodkov, ki so se pri-
petili na območju soške fronte,
in legende, ki so jo ti dogodki
porodili. Po končani prvi svetov-
ni moriji so se namreč pojavili
pobiralci ostalin, kovinskih
ostankov, predvsem neeksplodi-
ranega orožja in granat, da bi s
prodajo teh ostankov prišli do
zaslužka. Med njimi se je širila le-
genda o mitraljezih, ki so se pre-
grešili zoper avstro-ogrsko vo-
jaško avtoriteto in so zato morali
ostati v prvi bojni liniji, priveza-
ni na mitraljez, ter z rafali
zadržati italijanski naval. Sprem-
no besedo v delo je napisal Re-
nato Podbersič ml.
Darinka Kozinc se že dolgo po-
sveča razkrivanju usod aleksan-
drink, slovenskih deklet iz Vipav-
ske doline in drugod, ki so odšle
v Egipt po delo in zaslužek. Tudi
v najnovejši knjigi Les Slovenes
obravnava različne zgodbe žena
in deklet, ki zapustijo domačo
vas, starše, komaj rojene otroke,
može ali zaročence, da s trdim
delom v oddaljeni Aleksandriji
pripomorejo k izboljšanju gmot-
nega stanja družine. S tem pa de-
kleta stopijo v stik z novo, dru-
gačno kulturo, razvijejo posebno
medsebojno solidarnost in se v
drugačnem, meščanskem svetu
spremenijo. Knjigo, v katero sta
spremni besedi napisala Megi
Rožič in Jernej Vidmar, avtorica
Darinka Kozinc posveča šolskim
sestram sv. Frančiška Kristusa
Kralja tržaške province zaradi
dolgoletne pomoči, ki so jo nu-
dile aleksandrinkam.
Z bližnjo tržaško preteklostjo se
spogleduje knjiga izbranih spo-
minskih zapisov Aleksandra Fur-
lana Bilo je nekoč. V delu zaživi-
jo Barkovlje in tamkajšnji ljudje,
kot jih je avtor doživljal v svojih
otroških in mladostnih letih. Gre
za izbor kratkih zgodb, črtic in
razmišljanj, v
katerih pri-
vreta na dan
vsa Furlano-
va pripoved-
na žila in
smisel za
anekdotič -
nost. Uvod-
no besedo v
knjigo je na-
pisal Ladi Vo-
dopivec.
Monografija
Potovanje po
neznanih po-
teh tržaškosti
in Gradniko-
ve poezije je
nastala kot
rezultat sko-
raj dveh de-
setletij razi-
skovalnega
dela predava-
teljice in razi-
skovalke na Univerzi v Novi Go-
rici Ane Toroš. Rdeča nit prispev-
kov je literarna večkulturnost in
večjezičnost na Tržaškem in Go-
riškem, s poudarkom na prvi po-
lovici 20. stoletja, in ponuja ne-
katere nove smernice za razisko-
vanje literature v danem prosto-
ru. Prvi del prispevkov se osredo-
toča na primerjalno analizo slo-
venske in italijanske poezije o
Trstu in Tržaškem prve polovice
20. stoletja, drugi del pa ponuja
nove literarnozgodovinske uvide
v delo Alojza Gradnika, ki so po
eni strani zunaj evropskega pro-
stora, v kulturno in zemljepisno
zelo oddaljenih območjih, v Ar-
gentini in Indiji, po drugi strani
pa pod drobnogled jemljejo do
zdaj manj znane literarnozgodo-
vinske procese na Goriškem in
Tržaškem.
Za najmlajše bralce je izšla nova
pustolovščina piratskih bratov
Vida in Ama, ki v pravljici z na-
slovom Brata Pirata in zaklad lad-
je roparice ulovita v morju ste-
klenico s pismom, v kateri je
prošnja na pomoč. Napisali so ga
ribiči iz afriškega roga, kjer velike
tuje ladje z ogromnimi mrežami
lovijo in plenijo vse, kar plava.
Avtor Robert Šabec v zgodbi mla-
de bralce opozarja na družbene
in gospodarske krivice, ki se do-
gajajo po svetu, in natančneje s
prstom pokaže na dogajanje na
Somalskem polotoku. Piratsko
zgodbo je tudi tokrat ilustriral
akademski slikar Staš Klein-
dienst.
Mladim ljubiteljem gledališkega
nastopanja in mentorjem otroš -
kih in mladinskih gledaliških
skupin je namenjen priročnik
Luč na odru. V njem je avtorica
Manica Maver uporabila svoje
dolgoletno pridobljeno teore-
tično in praktično znanje o gla-
su, govoru, specifikah slovenske-
ga govorjenega jezika, o zakoni-
tostih gledališča, amaterskem
gledališču in gledališki pedago-
giki ter jih strnila v priročnik.
Knjiga vsebuje tudi dve dramski
besedili, primerni za otroško ali
mladinsko skupino. Priročnik
skuša zapolniti vrzel v specifični
slovenski gledališki literaturi, na-
menjeni mladim (tako mentor-
jem kot igralcem), saj ponuja
mnogo uporabnih napotkov in
praktičnih vaj. Spremno besedo
je napisala Katarina Podbevšek.
Tudi v tem letu je Mladika izdala
zbornik Študijskih dnevov Dra-
ga, ki nosi naslov Pluralizem po
slovensko in vsebuje predavanja
Erike Jazbar, Aleša Štegerja, Im-
reta Jerebiča in Lojzeta Peterleta
ter Bernarda Nežmaha.
Skupaj z Krožkom za družbena
vprašanja Virgil Šček je Mladika
izdala 41. zvezek z naslovom
Županovi iz Lonjerja, posvečen
lonjerski rodbini Županovih, ki
je dala tri znane narodne delav-
ce: duhovnika Antona Čoka, rav-
natelja Andreja Čoka in politika
Iva Marija Čoka. Delo, ki prinaša
prispevke različnih avtorjev, je
uredil Ivo Jevnikar.
Ob beri knjig je treba omeniti še
revijo Mladika, ki spremlja so-
dobno kulturno in družbeno do-
gajanje v zamejstvu in zdomstvu
ter se loteva perečih tem naše so-
dobnosti. V reviji se objavljajo
tudi prozna in pesniška besedila,
ocene knjižnih del, članki o zgo-
dovini umetnosti, odmevi na do-
gajanje v zamejstvu in matici,
zgodovinska in spominska
pričevanja, razmišljanja o ekolo-
giji in še veliko druge.
  aslovi, ki jih bo Za-
ložništvo tržaškega ti-
ska predstavilo na
knjižnem sejmu v Ljubljani, so
tudi letos zelo raznoliki in na-
menjeni širokemu spektru
bralcev. Med prozo se uvrščajo
tri knjige: Tigrica in akrobat,
uspešnica Susanne Tamaro, ki
jo je iz italijanščine prevedel
pisatelj Marko Sosič, je neke
vrste razvojnega romana, v ka-
terem avtorica raziskuje svet
narave in naravo človeka, išče
stične točke med njima in sko-
zi metaforo doraščanja žival-
skega mladiča razmišlja o so-
dobni družbi.
Zbirka povesti Tržaške prikazni
Dušana Jelinčiča je umetniško
dovršen mozaik podob dru-
gačnega Trsta. Gre za zgodbe
iz preteklosti mesta, v nekate-
rih je avtor prevzel vlogo razi-
skovalnega novinarja, v dru-
gih so protagonisti osebe in
dogodki ter danes manj znane
N mestne četrti, ki se spajajo sprizori iz Jelinčičevih mlado-stnih spominov. Devet pripo-
vedi, ki nam razkrivajo zani-
mivo in raznoliko sliko Trsta.
V knjigi Od Glinščice do Tri-
glava, spomini na prehojene
poti se je avtor Vojko Slavec iz-
kazal kot tankočuten in spre-
ten pisec. V njegovih opisih
gorskih pohodov se prepletajo
podobe narave, srečanja z za-
nimivimi ljudmi ter osebne iz-
kušnje in preizkušnje. Pisanje
je lirsko, mestoma s humor-
jem, vselej doživeto.
Poezijo zastopa Ace Mermolja
s pesniško zbirko Tweet del-
l'anima, izborom in prevo-
dom slovenske zbirke Čivk
duše, ki ga je v italijanščino
opravila Darja Betocchi. Knji-
ga, ki prinaša avtorjeve reflek-
sije in avtobiografske odlom-
ke, vsebuje cikel poezij Mi-
granti ter daljše pesnitve Natu-
ra morta, v kateri avtor daje
svoj pogled na Trst, Domovina
in Čik z Ezro Poundom – po-
globljeno razmišljanje o poe-
ziji in njeni vlogi. Oblikovno
se je Mermolja odločil za dolgi
verz, za pesnitve ter ritmično
in muzikalno razvrščene bese-
de. Osnovna tematika njego-
vih pesmi je odnos med etiko
in estetiko, poezijo in moralo,
med umetniško besedo in re-
sničnostjo, ki je večkrat tako
brezobzirna in kruta, da jo pe-
sništvo težko doseže, morda se
celo “umakne” v lasten svet le-
pote.
Knjiga Nepovabljeni je četrta
knjiga Franca Jerončiča, izjem-
nega pričevalca, doma nad Ka-
nalom v Soški dolini, in nje-
govega sina, Zorana Jerončiča,
ki že vrsto let zapisuje očetove
spomine. Ta knjiga, bogato
opremljena s slikovnim mate-
rialom in dokumenti, govori o
zasedbi italijanske vojske po-
dročja od Kolovrata do doline
reke Idrije v času prve svetov-
ne vojne ter o njeni organizi-
ranosti, logistiki in o stikih z
domačini. Opisane so težave v
zvezi z begunstvom, poman-
jkanjem, uničenjem pridelka
in gozdov, prisilno delo, pa tu-
di vzajemna pomoč in sodelo-
vanje z zasedbeno vojsko.
Zelo zanimiva je tudi produk-
cija za otroke. Skupaj z založbo
Wieser je ZTT izdalo otroško
knjigo Zmaj Direndaj na lovu
za poročnim darilom za zmaja
Ararata avtorja Lojzeta Wieser-
ja, z ilustracijami Štefana Tur-
ka. To je nadaljevanje zgodbe
o zmaju Direndaju, Hici Mici
in zmajčku Direndajčku, ki je
sad večernih pripovedovanj
avtorja svojim otrokom izpred
dvajsetih let. Tokrat se družina
zmajev odpravlja v zlato Pra-
go, da kupi dragoceno po-
ročno darilo.
V knjigi Ljubo doma, zgodbe
o bivališčih, pohištvu in go-
spodinjskih aparatih, ki jo je
mogoče brati kot zbirko krat-
kih zgodb ali listati kot ilustri-
ran pojmovnik, sta ponovno
združili moči pisateljica Maša
Ogrizek in ilustratorka Tanja
Komadina, ki sta skupaj že
ustvarili nagrajeno knjigo Go-
spa s klobukom. Sedemletni
Piki in njenemu dve leti
mlajšemu bratcu Kraljeviču se
zruši svet, ko se morata zaradi
mamine nove službe s sončne
Primorske preseliti v sivo Lju-
bljano. K sreči spoznata simpa-
tično Sovico, s pomočjo katere
udomačita mesto, stanovanje
pa spremenita v dom. Okvir
knjige Ljubo doma so univer-
zalne teme selitve, prilagajanja
na novo okolje in sklepanja
prijateljstev, vanj pa so nevsil-
jivo vtkane zgodbe o zgodovi-
ni bivališč, pohištva in gospo-
dinjskih aparatov.
Po uspehu lanskih grafomoto-
ričnih zvezkov za predšolske
otroke Rišem, brišem in pac-
kam ter Od črte do črke, 1. del,
je letos izšel še tretji, Od črte
do črke, igrivo iz vrtca v šolo
in ob njem še priročnik za
učitelje in starše, ki ga je pri-
pravila in uredila doc. dr. Bar-
bara Baloh. Avtorica zvezkov je
vzgojiteljica Ester Derganc,
zvezki pa zajemajo vaje za raz-
vijanje orientacije v prostoru
in na listu ter grafomotorične
vaje, ki postopno vodijo otro-
ka k pridobivanju predbralnih
in predpisalnih veščin. Pred-
stavljene tematike so del otro-
kovega spoznavnega sveta, va-
je pa omogočajo različne vrste
individualnih in skupinskih
dejavnosti. Gradivo je oprem-
ljeno z ilustracijami Chiare Se-
pin, oblikovanje pa podpisuje
Peter Ferluga.
Pravljica Pesem velikanov
francoske avtorice Marie-Laure
Depaulis z ilustracijami Dunje
Jogan je zelo privlačna otroška
slikanica, ki je lahko všeč tudi
odraslim. Pripoveduje zgodbo
o deklici, ki dan za dnem neu-
trudno išče, kje bo zaslišala pe-
sem velikanov, ker ve, da bo
takrat odrasla. Gre za zgodbo
o iniciaciji, kjer se otrok razvije
v odraslo osebo, ko dojame, da
je “pesem velikanov” navidez
nedosegljiva veščina, ki jo ima
vsakdo izmed nas, v trenutku,
ko zaupa svojim sposobno-
stim.
Po izjemnem uspehu mono-
grafije o Albertu Sirku, sloven-
skem marinistu, pa je letos
izšla druga dopolnjena izdaja
delovnega zvezka Albert Sirk,
slikar našega morja, ki je na-
menjen najmlajšim. Zvezek je
nastal v sodelovanju z osnov-
no šolo Alberta Sirka iz Križa
ob. 50. obletnici poimenovan-
ja.
Ob retrospektivni razstavi, po-
svečeni tržaškemu slikarju
Avreliju Lukežiču, je ZTT izdal
spremni katalog, ki je v času
življenja, še posebej v povoj-
nih letih, skupaj z Avgustom
Černigojem, Lojzetom Spaca-
lom, Jožetom Cesarjem, Ro-
bertom Hlavatyjem in Bogda-
nom Gromom krojil likovno
podobo mesta s svojimi li-
ričnimi in hkrati ekspresivni-
mi pokrajinami žaveljske oko-
lice, Krasa in Istre, ki jih je
upodabljal najprej v oljni teh-
niki, zatem pa, zaradi poman-
jkanja časa, v tehniki tempere
in akvarelirane risbe.
V sredo, 27. novembra, 
ob 11. uri v dvorani M1 
(Prvo preddverje)
Tiskovno konferenca slo -
ven skih založb v Italiji: Mla -
dika, Založništvo tržaškega
tiska in Goriška Mohorjeva
družba
V četrtek, 28. novembra, 
ob 11. uri v Forumu za obisko-
valce (Drugo preddverje)
Brata Pirata in zaklad ladje
roparice
Branje pravljice o bratih
Piratih z avtorjem Robertom
Šabcem
V petek, 29. novembra, 
ob 17. uri v Debatni kavarni
(Prvo preddverje)
Prihodi. Odhodi. Vztrajanje
Ob knjigi spominskih pri če -
vanj Begunec nikdar in ro -
ma nu Prah bodo avtorja Bo -
ja na Daneu Don in Marij
Čuk ter zgodovinar Štefan
Čok spregovorili o premikih,
ki so v 20. stoletju zazna -
mo vali prostor Slovencev v
Italiji. Ne gre samo za fizi -
čne, gospodarske in poli ti -
čne relacije, temveč tudi za
jezikovne in identitetne.
Sodelujejo: Štefan Čok,
Marij Čuk, Bojana Daneu
Don
Dogodki založbe
Mladika na
knjižnem sejmu
Knjižni sejem v Ljubljani
Naslovi knjig, ki jih predstavlja
Založništvo tržaškega tiska
Kultura21. novembra 201912
KCLB / Poklon ljubezni - likovna razstava Rudija Skočirja
Ljubezen je
vseobsegajoča moč, je
začetek in konec
  rdeče in modro, v vse
odtenke zlatega, v
kričeče vzorce in ele-
gantne oprijete obleke je ode-
ta Eva. Senzualno namiguje,
sanjavo zre v neskončnost,
pokončno, ponosno gleda
kot prava egipčanska kraljica,
taka je Skočirjeva muza,
umetnikova črnooka kraljica.
Spoznamo jo lahko v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v
Gorici, kjer bo kraljevala do
konca leta, saj je njej namen-
jena bogata razstava Rudija
Skočirja z naslovom Poklon
ljubezni.
Akademski slikar
Rudi Skočir je
tretji od petih
otrok. Iz rojstne
vasi Kamno se je
družina preselila
v Staro selo in na-
to v Kobarid. Tam
se je na osnovni
šoli pri likovnem
pedagogu in sli-
karju Milošu Vo-
lariču srečal s sli-
karstvom. Na
srednjo šolo je
odšel v Idrijo, po-
tem je najprej dve
leti študiral na Pe-
dagoški akademi-
ji v Ljubljani, na-
to leto na gradbe-
ni fakulteti in na-
zadnje štiri leta
na Akademiji za
likovno umet-
nost, kjer je leta
1975 v drugem
letniku prejel tudi Prešerno-
vo nagrado za študente slikar-
stva. Po diplomi je obiskoval
specialko za slikarstvo, leta
1996 pa se je izpopolnjeval v
Cite Internacionale des Arts
v Parizu. Po končanem študi-
ju se je naselil v Idriji, kjer je
živel z ženo in otrokoma.
Med letoma 1979 in 1987 je
poučeval likovno vzgojo na
vzgojiteljski šoli in umetno-
stno zgodovino na Gimnaziji
Jurija Vege, poučevanje pa je
končal, ko si je leta 1986 pri-
dobil status svobodnega
umetnika. Prvo samostojno
razstavo je imel leta 1980 v
Galeriji Idrija, kjer je desetlet-
je pozneje, v času zapiranja
rudnika živega srebra, razsta-
vljal tudi drugič: v njegovih
stvaritvah se med seboj pre-
pletata dva svetova, na eni
strani umazani in temačni,
V podzemni svet rudarjev, nadrugi pa svetli in fini, krhkisvet žena, idrijskih klekljaric.
Umetnika in njegovo delo je
na odprtju razstave v torek,
12. novembra, po uvodnem
pozdravu Franke Žgavec
predstavila umetnostna zgo-
dovinarka dr. Verena Koršič
Zorn. Rudi Skočir, “ustvarja-
lec širokih kulturnih obzorij,
z izrazito likovno govorico,
slikar, grafik, kipar, ilustra-
tor”, je v goriškem kultur-
nem hramu v gosteh že dru-
gič. O njegovi umetnosti je
Koršičeva povedala, da je
“eno samo tenkočutno razi-
skovanje in spoznavanje sa-
mega sebe v odnosu do ožje
in širše okolice in iskanje od-
govorov na vprašanja, ki si jih
zastavlja človek, razmišlju-
joče večdimenzionalno bitje:
smisel življenja, trpljenja, od
kod smo, kam gremo”. Na
njegovih delih se na ozadju v
kaosu prepletajo črke, napisi,
datumi, ki Skočirjevo ustvar-
janje obarvajo v posebno
skrivnostno tesnobo. Eva,
muza, egipčanska kraljica,
“žensko večpomensko bitje z
izrazitimi široko odprtimi
očmi” - vse umetnikove žen-
ske “se združujejo v eno
samo podobo ljubezni,
kot bi umetnik od vseh
življenjskih zapleteno-
sti iztisnil ljubezen kot
edino in najvišjo kate-
gorijo, v kateri se
združuje ali izničuje
vse”. Dr. Verena Koršič
Zorn vidi slikarja v vlo-
gi Adama, ki zapoje vi-
soki spev ljubezni dra-
gemu bitju, zvesti
življenjski sopotnici,
navdihovalki njegovih
del. Na platnih nas v sli-
karjev svet spremljajo
simboli, npr. jajce, pre-
rezano jabolko, rdeče
srce, ki “bolj ali manj
prikrito ostirajo ljube-
zenske radosti”. Eva se z Ada-
mom skrivnostno pogovarja,
pošilja mu skrita sporočila,
čuti njegov parfum - “le par-
fum d’Adam”. Polna je strasti
in poželenja, obenem sra-
mežljiva, boječa, a tudi pov-
sem izzivalna, vedno skriv-
nostna in nevarno privlačna.
Koršičeva je v katalogu, ki
spremlja razstavo, napisala,
da v teh zadnjih Skočirjevih
delih, “od mladosti opuščeni
realistično obdelani ženski
akt ponovno oživi. Avtor ga
sicer prikrije, postavi ga za za-
vese in s tem draži gledalčevo
radovednost”.
Ljubezni sta se na odprtju
razstave poklonili tudi violi-
nistka Anna Michelon iz ra-
zreda Mojce Križnič na SCGV
Emil Komel in pianistka in
čembalistka Eva Dolinšek, ki
sta prisotnim zaigrali skladbo
Salut d’amour Edwarda Elgar-
ja.
Skočirjeve ženske, “filigran-
ske ženske figure, čarovniško
strašljive, dobre in hudobne
sojenice in rojenice, obdane
s simboli, barvami igralnih
kart”, ki zaživijo na platnih,
obloženih s kolaži, si lahko
ogledamo do konca l. 2019;
do 22. novembra vsako po-
poldne od 17. do 19. ure, nato
ob prireditvah in po domeni.
Katja Ferletič
Franka Žgavec, Verena Koršič Zorn in Rudi Skočir
Tržaška 21. novembra 2019 13
  rvo srečanje Kava s knjigo
v novembru je bilo
namenjeno zdravemu
načinu življenja ob tem pa še
športu in knjigam. Z urednico
Mladike Nadio Roncelli sta se
namreč pogovarjala
antropologinja,
pisateljica in tekačica
Jasmina Kozina
Praprotnik in tekaški
trener Urban
Praprotnik.
Jasmina Kozina Pra-
protnik je predstavila
svoji dve knjigi, Bela
dama in Kazimira, v
katerih pripoveduje o
dveh tekačicah, in si-
cer Kazimiri Lužnik in
Heleni Žigon.
Kazimira Lužnik se je
rodila leta 1934 v gla-
sbeni družini, brat je
bil slavni dirigent An-
ton Nanut. V družini
so bili zelo tekmovalni
na vseh področjih, tu-
di v športu. V knjigi je
opisana življenjska pot
Lužnikove vse do trenutka, ko
se je pri 46 letih odločila, da se
bo začela ukvarjati s tekom.
Začela je tekati čisto počasi in
na kratke razdalje ter takoj ugo-
tovila, da ji ta dejavnost ugaja.
Od takrat je pretekla, z izjemo
ene izvedbe, vse ljubljanske
maratone in kar desetkrat ma-
raton v New Yorku, poleg šte-
vilnih drugih v Sloveniji in po
P svetu. Pisateljica in tekačica Ja-smina Praprotnik jo je spoznalaprav na nekem teku v Sloveniji
in opazovala, kako se je takrat
sedemdesetletnica suvereno
pripravljala na štartu in na kon-
cu z zadoščenjem dvignila roke
v zrak in s tem sporočala, kako
dobro se počuti in kako je hva-
ležna, da zmore preteči celo
razdaljo. Avtorico sta zelo prite-
gnili ta energija in moč, zani-
malo jo je, kako se kljub vsem
oviram - kot recimo “kaj boš te-
kala, ostani doma” - udeležuje
tekov in se med mladimi dobro
počuti. Tako se je začel v bistvu
pogovor med avtorico in go-
spo, ki se je
nadaljeval
precej časa,
saj je protago-
nistka veliko
povedala in se izpovedala, ter
spregovorila tudi o zelo oseb-
nih dogodkih. Nastale so tudi
težave, kajti ob pogovoru je bil
vedno prisoten mož, ki si ni
želel, da bi bile v knjigi napisa-
ne nekatere osebne zgodbe.
Brez tistih pa knjiga ne bi imela
istega pečata, saj so ti dogodki
tesno povezani z začetkom te-
kaške dejavnosti. Nazadnje je
avtorici le uspelo prepričati
moža in knjiga je pravi biser o
življenju, zdravju, vzdržnosti,
teku in dobrem počutju.
Taka je tudi knjiga Bela dama,
ki govori o tekačici Heleni
Žigon, s katero je avtorica pre-
tekla istrski maraton, ki je bil
prav na dan 86. rojstnega dne-
va gospe. Roman je razdeljen
na kilometre s štartom v Porto-
rožu, skozi Piran, Izolo in Ko-
per. Opisan je tek in kako te-
kačica razmišlja in preide iz
opazovanja okolja v svoje
življenjske spomine, ki so res
“filmski”, tako da je zgodba pri-
tegnila celo pozornost ame-
riške založbe in pred kratkim
tudi londonske režiserke, ki že
piše scenarij.
Zanimiv pogovor ob kavi je na
koncu srečanja dopolnil avto-
ričin mož Urban Praprotnik, ki
je predstavil delovanje društva
Urbani tekač in razkril marsika-
tero zanimivost glede tekaške
dejavnosti ter delil s prisotnimi
nekatere dragocene nasvete. Ur-
ban Praprotnik je sicer tudi av-
tor, saj je napisal knjigo o teku,
potem pa si je zamislil društvo,
začel je tekaške dejavnosti, ki so
potem postali treningi in nato
tekaški dnevi. Člani društva
gredo na tek in spoznavajo kra-
je po Sloveniji, ki jo Slovenci
premalo poznamo in raziskuje-
mo. Gre za tek po stranski po-
teh, v naravo, po mestih in mi-
mo številnih zanimivosti. Pra-
protnik je na koncu povedal,
kako lahko vsi začnejo tekati in
kako je tek zdrav za naše telo,
saj je beseda tek, kot rad pona-
vlja, kratica za “tako enostavno
koristen”. Tudi tisti, ki imajo
težave s sklepi, lahko tekajo,
potrebne so le dobra volja, di-
sciplina in pravilna drža pri te-
ku, s katero se prepreči, da so
sklepi preobremenjeni.
MČ
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je med zasedanjem
deželnega sveta predložil svetniško vprašanje, s katerim je
opozoril na težave, ki se še vedno beležijo v zvezi s pravilnim
pisanjem slovenskih imen in priimkov na nekaterih osebnih
dokumentih in uradnih listinah. Zakon št. 38 iz leta 2001,
poznan kot zaščitni zakon za slovensko manjšino,
predvideva v svojem 7. členu, da imajo pripadniki slovenske
manjšine pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih
aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi
pravopisnimi znaki. Po skoraj dveh desetletjih veljavnosti,
je zapisal Gabrovec, ostaja (tudi) ta pravica/dolžnost še v
preveliki meri neizpolnjena, zlasti ko gre za upravljanje s
podatkovnimi bazami. Večkrat se torej dogaja, da so v
uradnih dokumentih, obrazcih in potrdilih slovenska imena
zapisana nepravilno in popačeno. “Navajam primere
zdravstvenih potrdil, osebnih izkaznic uslužbencev deželne
uprave, avtomobilska in prometna potrdila, za katere
navadno odgovarja deželno podjetje Insiel”, je povedal
Gabrovec.
Predstavniku Slovenske skupnosti je odgovoril pristojni
deželni odbornik Sebastiano Callari, ki je potrdil pomen in
nesporno pravico pripadnikov zaščitenih skupnosti, da imajo
pravilno zapisana lastna imena in da so jim dane enake
možnosti dostopa k digitalizaciji javnih storitev. V odgovoru,
ki ga je ponovil tudi v Gorici ob informativnem dnevu o
delovanju Mreže za slovenski jezik, je predstavnik Fedrigove
uprave povedal, da so navedene težave vezane še na
uporabo stare računalniške opreme ali podatkovnih baz, ki
vsebujejo napačno vnesena imena, saj pred leti ni bilo
mogoče upoštevati tujih abecednih znakov.
“Z odbornikovim odgovorom sem zmerno zadovoljen, saj je
potrdil nesporno pravico in pomen, ki ga ima pravilno
beleženje imen in priimkov, v isti sapi pa napovedal dobro
namero, da se dokončno odpravijo razlogi in tehnologija, ki
so še vedno vzrok za težave“, je ob koncu zapisal Gabrovec,
ki bo vprašanje še naprej pozorno spremljal do dokončne
rešitve.
Gabrovec za pravilno pisanje slovenskih
črk na uradnih dokumentih
  Pogovor z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem
O nastajajočih novih
občinskih povezavah
S 1. STRANI 
V četrtek, 14. novembra, je re-
forma krajevnih uprav posta-
la zakon, kako gledaš na
končni rezultat?
Na sprejeti novi zakon o me-
dobčinskih povezavah gledam z
občutki tistega, ki je v minulem
mandatu zelo trpeče spremljal
reformo, s katero so bile ukinje-
ne pokrajine in ustanovljene ob-
vezne medobčinske teritorialne
zveze. Nov zakon odpravlja naj-
bolj antipatično in problema-
tično plat prejšnje zakonodaje,
to je načelo od zgoraj vsiljene
obveznosti. To je potlačilo do-
stojanstvo zlasti majhnih občin
in spravljalo v kot dejanske ne-
pomembnosti itak že ošibljeno
vlogo občinskih svetov. Končni
rezultat je vsaj s tega vidika
zmerno pozitiven, čeprav bomo
lahko učinkovitost novega pri-
stopa ocenili le, ko bo zakon sto-
pil v veljavo in bo postajalo raz-
vidno, kako se nanj dejansko od-
zivajo župani oz. občinske upra-
ve.
Kako bodo delovale skupno-
sti?
S prihodnjim letom naj bi nasta-
jale skupnosti občin, ki bodo, to
je najbrž največja novost, osno-
vane na čisto prostovoljni podla-
gi. Občine se bodo svobodno
odločale, če in s kom naj se po-
vezujejo. Vsaka skupnost bo v
svoj statut zapisala pravila igre,
se pravi, kako naj deluje in kate-
re naj bodo skupno upravljane
javne storitve. Vsaka občina, ki
stopi v skupnost, bo štela v
skupščini po en glas, in to
ne glede na velikost ozemlja
in števila prebivalcev. To je
zelo spoštljivo in ugodno za
majhne in najmanjše
občine, ki jim je tako priz-
nana vloga in predvsem do-
stojanstvo. Posamezne
občine bodo lahko obenem
sklepale ločene konvencije
tudi z občinami, ki ostajajo
nepovezane ali pripadajo ra-
zličnim skupnostim. Za gorata
območja so ponovno predvide-
ne gorske skupnosti, ki jih do-
loča zakon tako glede soude-
leženih občin kot tudi glede pri-
stojnosti, ki so vezane na upra-
vljanje in razvoj goratega sveta
in odgovarjanja na tamkajšnje
družbene šibkosti. Zaradi še ved-
no preveč raznolikih pogledov
in navidezno neuskladljivih sta-
lišč raznih občinskih upravitel-
jev ni bilo pogojev, da bi v avli
deželnega sveta vztrajal pri zah-
tevi, da se že zdaj v zakon zapiše
ponovna ustanovitev nekdanje
kraške gorske skupnosti ali
slične medobčinske povezave v
Brdih, ko že ne povezave Brd z
Benečijo. Zakon pa omogoča, da
se same občine odločijo za take
povezave, ki bi jih lahko tudi za-
konsko nagradili z dodatnimi
kompetencami.
Bo možno združiti več slo-
venskih občin v eno skup-
nost?  (Ali celo vse?)
Na izrecno zahtevo stranke Slo-
venska skupnost je v zakonu
predvidena možnost, da se lah-
ko občine izjemoma povežejo v
skupnost tudi brez neposredne
ozemeljske povezave, kar je po-
sebej zanimivo za morebitno
povezavo statutarno dvoje-
zičnih občin, vseh ali tudi le ne-
katerih, ki gredo od Doline do
Števerjana in je njihov ozemel-
jski stik ponekod prekinjen. S
prejšnjim zakonom bi bilo to
nemogoče. Bral sem prve izjave
naših županov in priznati mo-
ram, da je moje začetno nav-
dušenje nekoliko splahnelo.
Vtis imam, da za zdaj niso čisto
vsi naši upravitelji naklonjeni
povezavi vseh naših sedmih
dvojezičnih občin. Morda pa se
bo to zgodilo kdaj v prihodno-
sti. Moja naloga je bila, da sem
v zakon zapisal možnost, da se
to zgodi. Nato sta naloga in od-
govornost vsakega izvoljenega
župana in posameznih občin-
skih svetov, da ocenijo, kaj je
prav in kaj ne, kaj se jim splača
in kaj ne, kaj jih zanima in kaj
ne. Skratka: svoje sem opravil in
sem na to ponosen.
Kako ocenjuješ delo Roberti-
ja, ki je vodil reformo? Bil je
kritičen, da z opozicijo ni bilo
konstruktivnega dialoga, se
strinjaš? Septembra se je
srečal tudi s predstavniki SSk,
je nasvete in želje stranke
upošteval?
Z odbornikom Robertijem smo
  Kava s knjigo 
T(ako) E(nostavno) K(oristen)
TKS 
Foto MČ
kot SSk imeli dober dialog, sicer
pa se z njim osebno še kar dobro
ujemam, čeprav včasih pride tu-
di do trenja in zaostritve. Z od-
bornikom smo že pred poldru-
gim mesecem priredili srečanje
z vodstvom SSk in njenimi iz-
voljenimi upravitelji, na kate-
rem smo mu izpostavili vrsto
zahtev in pričakovanj. Priznam,
da je večji del predlogov tudi ta-
koj sprejel. Možnost sklepanja
skupnosti tudi med občinami,
ki niso teritorialno povezane,
sem že navedel. Nato smo z
njim v zakon zapisali, da
občinam na slovenskem naselit-
venem prostoru je potrjena pra-
vica do dvojezičnosti v nazivih
skupnosti, v pisanju statutov in,
kar je še posebej pomembno, pri
upravljanju vseh javnih storitev.
Na moj predlog so dvojezične
občine tudi v zakonu zapisane z
dvojezičnim imenom, kar še
vedno ni samoumevno.
Kot Slovenska skupnost smo bili
zelo kritični do zakona o me-
dobčinskih zvezah kot tudi do
ukinitve pokrajin, saj sta oba
prizadela interese naših občin in
slovenskega naselitvenega ob-
močja. Med razpravo je bil tudi
govor o zamisli ponovne usta-
novitve štirih po-
krajin. Glede tega
sem v svojem po-
segu izpostavil
predlog dveh avto-
nomnih pokrajin
po modelu Trenta
in Bocna, ki naj bi
tako posnemali
najbolj uspešen
italijanski primer
avtonomnega
upravljanja ob-
močja in pojem
vrhunske učinko-
vitosti javne upra-
ve. Nov deželni za-
kon je vsestransko
boljši, saj predpo-
stavlja svobodo iz-
biranja in oprede-
litve vseh občin-
skih upraviteljev ter tako odgo-
varja na glavno kritičnost, ki je
zaznamovala prejšnjo zakono-
dajo.
Postavlja se vprašanje, ali bodo
občinski upravitelji zmogli sa-
mostojno zgraditi nove in
uspešne oblike medsebojnega
povezovanja. Zakon namreč še
vedno ne odgovarja na glavni
problem naših občin, ki ga pred-
stavlja pomanjkanje novega in
strokovno usposobljenega oseb-
ja ter prenosa finančnih dotacij,
ki naj občinskim upravam omo-
gočijo izvajanje zakonsko do-
ločenih pristojnosti in torej po-
nujanje dostojnih storitev la-
stnim občanom.
Zaradi povedanega ni bilo osno-
ve, da bi zakon brezpogojno
podprl, temveč sem s svojim gla-
som vzdržanja izrazil pripravlje-
nost slovenske stranke, da še na-
prej aktivno sodeluje pri risanju
novih odnosov med našimi
občinami, pri izboljšanju pogo-
jev delovanja in ponujanja sto-
ritev ter pri zagotovitvi dosledne
dvojezičnosti in soudeležbe slo-
venske narodne skupnosti pri
upravljanju lastnega naselitve-
nega prostora.
Matevž Čotar
Tržaška21. novembra 201914
Stolnica sv. Justa / Tradicionalna hvaležnica
Goreča zahvala za prejete
darove iz Božjih rok
  nedeljo, 17. novembra,
je bila v katedrali sv. Ju-
sta v Trstu vsakoletna
maša hvaležnica, na kateri se
je, kljub slabemu vremenu,
zbralo kar veliko slovenskih
vernikov, ki jih je ob prihodu
sprejelo pritrkavanje zvonov
skupine “Turn” iz Mačkolj. Kot
vsako leto so slovenske župnije
in domači kmetovalci prinesli
k mašni daritvi svoje darove,
hrano oz. domače pridelke.
Hvaležnica je namreč namen-
jena zahvali za vse pridelke, ki
jih človeku nudi zemlja, obe-
nem pa seveda tudi zahvala
Bogu za vse materialne in du-
hovne darove.
Mašo, ki jo je daroval nadškof
Giampaolo Crepaldi ob so-
maševanju slovenskih duhov-
V nikov, je spremljalo petjeMePz Zveze cerkvenih pevskihzborov iz Trsta, skavtov in
skavtinj ter otrok, ki pojejo pri
Sv. Ivanu pod vodstvom s. Kar-
men.
Nadškof se je veselil številne
prisotnosti na že tradicional-
nem srečanju slovenskih ver-
nikov v mestu in poudaril, da
je zahvala vedno izraz vere,
upanja in milosti. Na ta poseb-
ni dan se želimo zahvaliti Bo-
gu najprej za vse duhovne da-
rove, ki nam jih je namenil v
tem letu. Ti so še posebno po-
membni, kajti s temi občuti-
mo Gospodovo prisotnost, po-
moč, usmiljenje in ljubezen.
Ti so darovi molitve, besede in
prisotnosti Boga, dar duhovni-
kov v naših župnijah in dar, da
se obdržimo zdravi v svoji
duši, ker duša je naš najpo-
membnejši del. Bogu se mora-
mo zahvaliti tudi za vrsto
vrednot, ki so obogatile naše
življenje in naše osebne odno-
se, predvsem tiste, ki so bili
izraz naše milosti in ljubezni.
Vsak dar (naj bo materialen al
duhoven) osebi v stiski je
istočasno enostaven, a kom-
pleksen in pomemben v
življenju tiste osebe. Ta dobro-
delna dejanja nastanejo z Bo-
gom in se potem naselijo v
naša srca. Msgr. Crepaldi se je
obrnil na mlade poslušalce in
jim povedal, kako pomembna
je molitev, kajti z molitvijo od-
piramo srce Bogu, in če moli-
mo za druge, odpiramo srce
bližnjemu. Msgr. Crepaldi se je
na koncu homilije zahvalil tu-
di šolskim sestram od Svetega
Ivana ob 150-letnici ustanovit-
ve in 70-letnici nastanitve v
Trstu. Delovanje sester je dra-
goceno in bistvenega pomena
za našo tržaško skupnost, je ob
  nogo ljudi povezuje pitje vi-
na predvsem z njegovimi ne-
gativnimi vidiki, s škodljivo-
stjo za zdravje ter možnimi posledica-
mi, ki jih ima preko-
merno uživanje alko-
hola in njegova zlora-
ba. Toda kdor se
zaustavi pri tem, ne
more odkriti zanimive-
ga sveta enologije, ki
sega nič manj kot v do-
bo antike, v znanje z
večtisočletno tradicijo
o praksi pridelovanja
vina iz grozdja, ki je po-
sebno v zadnjih dese-
tletjih prerasla v pravo
znanost.
Za laike na področju
enologije je bil večer v
Društvu slovenskih izo-
bražencev pravo odkrit-
je. Organizatorji so
namreč na originalen način proslavili
god sv. Martina in običajno ponedel-
jkovo srečanje namenili okusom in
značilnostim vina. Obiskovalce je to-
krat sprejela elegantno preurejena Pe-
terlinova dvorana, kjer so bili poleg
običajnih sedežev na mizah razpore-
jeni kozarci za degustacijo. Gosta
večera, kemičarka, prof. Katja Pasarit
in somelje Luka Bresciani, sta svoje bo-
gato znanje o vinih, degustaciji in vi-
nogradništvu delila s poslušalci. Naj-
prej je prof. Pasaritova prikazala power-
point s kratko zgodovino gojenja vin-
ske trte in s podatki o kemičnih lastno-
stih vina. Ob njenem podajanju se je
dalo razumeti, da je enologija poveza-
na s kemijo, s pomočjo katere lahko
bolje razumemo, kako pride pri pride-
lovanju (proizvajanju) vina do do-
ločenih procesov in kako je mogoče
povečati njegovo kakovost. Luka Bre-
sciani je namenil
pozornost razvoju
tehnike proizvod-
nje vina. Ta se je
namreč zelo razvi-
la in zagotavlja
izobraženim in
vestnim vino-
gradnikom boljšo
kvaliteto vin, če
so pripravljeni sle-
diti navodilom
strokovnjakov in
investirati denar v
izboljšave, od so-
dov do zamaškov
steklenic (naj-
boljši so iz pluto-
vine, saj dovolju-
jejo ustekle-
ničenemu vinu, da “diha”).
Najprej so poslušalci lahko ugotovili,
da kvalitetno vino, ki ga pijemo v
zmernih količinah, ni samo okusna
pijača, ampak ima tudi dokazano zdra-
vilne učinke. Vino vsebuje antioksi-
dante; niža holesterol v krvi, pre-
prečuje kardiovaskularne bolezni, rak
in alzheimer.
Zanimivo je bilo odkriti, da vinske trte
uspevajo le pod specifičnimi pogoji,
npr. v določeni temperaturi in samo v
podnebnem pasu, ki sega od 30° do
50° geografske širine.
Pridelovanje trte je namreč tesno po-
vezano s “terroire”, to je točno omeje-
nim področjem s primernim podneb-
jem, mikroklimatskimi pogoji, s ko-
ličino vode, temperaturo in primerno
geološko podlago. Predavatelja sta o
vinu govorila kot o živem bitju in upo-
rabljala temu primerne izraze, npr. vi-
no “diha”, se spreminja in se “razvija”
še potem, ko ga ustekleničijo in celo
ko ga natočimo v kozarec. Zanimiv je
tudi podatek, da je vsako vino enkrat-
no, saj je - tako kot ljudje - neponovlji-
vo: nemogoče je v različnem obdobju
reproducirati enako vino.
Laiki seveda ne vejo, kako bi bilo treba
okušati kozarec vina, večina ga le “po-
goltne”, velikokrat zato, da bi potešila
žejo. Na srečanju pa so prisotni slišali,
kako se lahko bolje oceni kakovost in
zavestno občuti užitek ob požirku vi-
na. Oba predavatelja sta poudarila, da
če želimo ob vinu uživati, se ga mora-
mo naučiti zaznavati z vsemi čutili.
Pitje vina bolj polno občutimo s tem,
da vino gledamo, vonjamo in
okušamo. Pravo okušanje vinske ka-
pljice se začne že pri izbiri kozarca, ki
mora imeti določene značilnosti, npr.
“pecelj”. Kozarec držimo za pecelj in
ne za čašo, saj bi s tem lahko spreme-
nili lastnosti oz. temperaturo vina.
Kozarec mora biti tudi tanek, da v
njem najprej opazujemo, kakšna je
barva in njeni odtenki, bistrost, inten-
zivnost in viskoznost.
Natočimo ga v kozarec in ga napolni-
mo samo do tretjine, tako da je dovolj
prostora za sprostitev vonjav. Kozarec
mora imeti obliko čaše, da v njem lah-
ko zavrtimo vino, ki se pomeša z zra-
kom (oksidacija); s tem se razživijo
vonjave in arome. Vino torej povonja-
mo in že takoj ugotovimo, ali nas spo-
minja na kakšna zelišča, sadeže ali dru-
ge rastline, ki so zoreli v istem okolju
kot trte. To občutimo šele po določeni
vaji. Nato vino pokusimo: začnemo s
požirkom majhne količine, ki jo z je-
zikom zavrtimo po ustih in zavestno
občutimo razne okuse, ki smo jih prej
zavonjali. Pozorni smo tudi na to, ka-
terega izmed osnovnih okusov občuti-
mo. Preverimo, ali je okus intenziven;
ali je harmoničen ali pa morda neki
okus močno izstopa; poleg tega opa-
zujemo, ali se arome razvijajo in kako
dolgo ostanejo v ustih.
Iz predavanja je izhajalo, da je izobraz-
ba o vinu del splošne kulture: s širjen-
jem znanja o vinogradništvu, ki je po-
memben del naše kulturne tradicije,
prispevamo, da se dvigne kultura pit-
ja.
P. in
M
DIZ Jožef Stefan 
Projekt o zaznavanju
kakovosti zraka
  roblem onesnaževanja
zraka obstaja, ni dvoma.
So posamezniki
(predvsem politiki in
gospodarstveniki), ki
minimizirajo problem, so pa
tudi tisti, ki so zelo zaskrbljeni.
Med temi so tudi vodstvo in
dijaki Državnega
izobraževalnega zavoda Jožef
Stefan iz Trsta, ki so v petek, 15.
novembra, na tiskovni
konferenci predstavili projekt
in napravo za zaznavanje
kakovosti zraka. Prisotne je
pozdravila prof. Helena Pertot,
ki je vodila srečanje, predstavila
goste in potek tiskovne
konference ter predala besedo
ravnatelju zavoda Primožu
Straniju. Ta je izrazil veliko
zadovoljstvo s to pobudo, ki so
jo pričeli s sodelovanjem z
Legambiente. Pobuda je
P nadgradnja tega, na kar so našoli pozorni že nekaj let, insicer senzibiliziranje dijakov na
temo okolja (lani so se na šoli
posvetili temi vode). Kot
tehnični zavod imajo na tem
področju veliko odgovornost,
saj usposabljajo kadre, ki bodo
v prihodnje delali v industriji,
in je zato zelo pomemben
njihov pogled na okolje. Zato
so letos pristopili k temu
projektu, ki nosi ime Genki in
ima velik vzgojni potencial. V
poletnih mesecih so že
namestili senzor v ulici Battisti,
kjer je šolska podružnica, ki že
nekaj mesecev zbira podatke in
jih pošilja v omrežje, je povedal
ravnatelj.
Predsednik tržaškega krožka
Legambiente je obrazložil
pojem “citizen science”, to je
znanost, pri kateri sodelujejo
občani in je zelo pomembna,
saj se tako podatki širijo in
nadgrajujejo. Na ta način v
bistvu šole, združenja in občani
dopolnjujejo uradno omrežje
Arpa FVG, ki meri le dnevne
srednje vrednote mikrodelcev v
ozračju. Zbiranje podatkov iz
baze in ozaveščanje širšega
javnega mnenja občanov ter
krajevnih ustanov je potrebno,
da smo bolje obveščeni, kakšen
zrak dihamo, in torej lahko
izboljšamo kakovost zraka s
primernimi ukrepi. Prof. Mario
Mearelli, referent projekta za
Legambiente, je prikazal, kako
V Društvu slovenskih izobražencev srečanje o enologiji
Vinska kultura je del splošne kulture
koncu poudaril nadškof.
Bogu se moramo zahvaliti tudi
za sadove zemlje in tako kot po
tradiciji so skavti, predstavniki
slovenskih župnij in slovenski
pridelovalci prinesli darove do
oltarja, kjer jih je msgr. Giam-
paolo Crepaldi blagoslovil. G.
Klemen Zalar se je ob koncu
slovesne maše v imenu Slo-
venskega pastoralnega sre-
dišča in semenišča zahvalil
vernikom za številne darove.
MČ
se vidijo meritve in
podatki na omrežju, ter
poudaril pomen
projekta z vidika vzgoje
in kako lahko k temu
pristopijo vsi občani s
skromnim stroškom.
Širjenje senzorjev na
območju sestavlja
pravo deželno omrežje,
ki omogoča primerjavo
zbranih podatkov. Ta
skupnost se širi in ima
že 10.000 nizkocenovnih
naprav po svetu. Profesor je bil
zelo kritičen do politike, ki
zanemarja problem
onesnaževanja, in navedel
podatke, ki uvrščajo Trst med
mesta s posebno visokim
odstotkom mikrodelcev v
ozračju in posledičnim visokim
odstotkom rakastih obolenj.
Dijaka elektronskega oddelka
Liam Škerk in Sebastian Pieri
sta povedala, kako so sošolci in
profesorji izdelali in
programirali napravo, ki preko
lazerja in fotosenzorja zaznava
mikrodelce pm 10 in pm 2.5, ki
so posebno škodljivi za naša
pljuča in telo. Naprava nato
pošlje podatke preko omrežja
na serverje Lufdaten, iz katerih
jih lahko tudi mi prebiramo
(splet: luftdaten. info). Dijaka
mehanskega oddelka Denis
Stefani in Samuel Nali pa sta
predstavila, kako so načrtovali
in sestavili škatle za namestitev
vseh elektronskih delov, ki
sestavljajo merilno napravo.
Prisotni so na koncu šli na
dvorišče zavoda in prisostvovali
vklopu novonameščenega
senzorja in prenosa podatkov v
omrežje.
MČ
Foto MČ
Foto MČ
Foto MČ
Foto MČ
Foto damj@n
Tržaška 21. novembra 2019 15
Obvestila
Založbi Mladika in ZTT ter Tržaško
knjižno središče vabijo na obisk
knjižnega sejma v Ljubljani z
avtobusnim prevozom v sredo,
27. novembra. Odhod ob 9. uri iz
Trsta, vrnitev okoli 17. ure. Za
dodatne informacije se lahko
zglasite v Tržaškem knjižnem
središču, tel. 040 363494.
V Športno-kulturnem centru v
Lonjerju bo v petek, 29.
novembra, predstavitev zbornika
Županovi iz Lonjerja, ki jo prireja
Krožek za družbena vprašanja
Virgil Šček v sodelovanju s SKD
Lonjer-Katinara. Spregovorili
bodo predsednica društva
Martina Pincer, urednik knjige
Ivo Jevnikar in avtorji Ondina
Pečar, Tomaž Simčič ter Gorazd
Bajc. Začetek ob 20. uri.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: N. N.
200, Misijonski odsek Mačkolje
2.300 evrov.
Za p. Antona Grma – Mozambik:
A. A. M. 50 evrov.
Za s. Zvonko Mikec – Mozambik:
A. A. M. 50 evrov.
Za s. Fani Znidaršič – Botswana:
A. A. M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Prva izmed štirih delavnic v organizaciji MOSP
Kako pripraviti dobro
predstavitev
  sak dan
nastopamo. Ne
samo na
predstavitvah,
predavanjih, gledališki
predstavi, ampak tudi
ko se pogovarjamo s
prijatelji ali imamo
zagovor za službo. To
je eden od poudarkov,
ki so jih slišali
udeleženci prve izmed
štirih delavnic
Slovenska
mikrokamera, ki je
potekala 16. novembra
v Peterlinovi dvorani v
Trstu v organizaciji
društva Mladi v
odkrivanju skupnih
V
poti (MOSP).
Na prvi delavnici o javnem
nastopanju je bila
predavateljica Betka Šuhel
Mikolič, ki je mlade
udeležence naučila osnov,
kako priti do dobrega javnega
nastopa. Poudarila je
predvsem pripravo na javni
nastop. Z njo lahko tudi
odpravimo tremo, ki je
večkrat kriva, da naš nastop ni
tako uspešen, kot bi lahko bil
drugače.
Da bi se izognili tremi, Betka
Šuhel Mikolič svetuje
vsakodnevno športno
aktivnost, saj si na ta način
zmanjšamo srčni utrip, tudi
ko stopimo pred publiko, kjer
nam v stresni situaciji srčni
utrip zelo narase. Zelo je
pomembna tudi sama
priprava na nastop. Betka
Šuhel Mikolič svetuje, naj se
nanj pripravimo 90-odstotno
in pustimo zelo malo prostora
naključju oz. improvizaciji.
Pomembno je tudi, da se
začetek in konec predstavitve
naučimo na pamet, saj sta
najbolj pomembna dela v
prezentaciji, s čimer na
začetku pritegnemo pozornost
poslušalca, na koncu pa mu
pustimo dober občutek.
Poudarila je tudi, da je
pomembno, kako vse
povemo. Moramo se truditi,
da besede
izgovarjamo
razločno in
govorimo v celih
stavkih, ne
izpuščamo besed.
In ker kot pri vsaki
stvari vaja dela
mojstra, je
udeležencem
svetovala, naj vsak
dan nekaj
preberejo na glas.
S tem bodo
namreč vadili
svojo izgovorjavo
in pravilne
poudarke v
besedilih.
Betka Šuhel
Mikolič je
izvedenka na
področju javnega nastopanja.
V svoji karieri je bila radijska
in televizijska voditeljica,
zadnja leta pa izobražuje
radijske in televizijske
voditelje ter javne govorce.
To je bila prva od štirih
delavnic, ki jih društvo MOSP
prireja pod skupnim
naslovom Slovenska
mikrokamera. S tem
projektom skušajo z
različnimi delavnicami
poučiti mlade o pravilnem
nastopanju pred kamero. Na
programu so še tri delavnice:
23. novembra bosta predavali
Lea Pisani o obleki in Irina
Giormani o ličenju pred
kamero, 30. novembra bosta
Jan Leopoli in Daniel Peteani
učila, kako uporabljati
kamero, 7. decembra pa bo
Alida Bevk vodila delavnico o
govoru in dikciji. Prijavite se
lahko na vsako delavnico
posebej, do čertka pred
delavnico. Projekt Slovenska
mikrokamera so si člani
MOSP-a zamislili na
jesenskem izobraževanju
Development.
Urška Petaros
Izšla je Mladika 9/2019
Raznolike, aktualne
vsebine
  eveta številka tržaške
revije Mladika je izšla
sredi novembra. V
uvodni misli je poudarjen po-
men in aktualnost študijskih
dnevov Draga; kljub temu da
so že pred leti prebili zid pol-
stoletne meje, so še vedno za-
nimivi, privlačni in odmevni,
za slovenski prostor poučni in
dragoceni.
V Fokusu sta tokrat v ospredju
jezik in naš odnos do slo-
venščine. Vodilni članek z na-
slovom Pesem bo njih jezik je
podpisala Bruna Marija Pertot;
pesnica in pisateljica opozarja
na resnost in svetost jezika: “Je-
zik ni igrača... je nekaj drago-
cenega, svetega, last naroda”.
Omalovaževalni odnos do jezi-
ka pripelje pogosto do nesmi-
slov in pod vplivom tujega je-
zika do ustvarjanja napačnih
zvez in besed, da začne jezik
hoditi čisto svojo nepravo pot.
Prof. dr. Vesna Mikolič z Inšti-
tuta za jezikoslovne študije ZRS
Koper v članku, ki nosi naslov
Mreža različnih slovenščin –
od liliputanca do giganta, opo-
zarja prav tako na pomen zave-
danja lastnega jezika ob novih
izzivih in ugotavlja, da se za
primer Slovencev v Italiji uvel-
javlja določena specifika, ker
odraža kulturo tega prostora;
nujno potrebno pa je vsekakor
usklajevanje rabe slovenskega
besedišča in upoštevanje skup-
nega jezikovnega standarda. V
rubriki Intervju je objavljen
pogovor z gledališkim igralcem
Pavletom Ravnohribom o po-
D menu in vlogi gledališča, o nje-govi igralski poti, odnosu dopoezije in delu z mladimi. V ru-
briki Naš utrip so objavljene fo-
tografije nastopajočih z le-
tošnjih študijskih dnevov Dra-
ga in utemeljitev Peterlinov na-
grade, ki je šla v roke Jožetu Fa-
ganelu. V rubriku Obletnica je
objavljen daljši zapis o delo-
vanju Slovenskega otroškega in
mladinskega društva Vesela
pomlad z Opčin, ki letos obe-
ležuje 40-letnico delovanja.
Uničili ste nam planet! Ka-
ko ste si drznili? je naslov
članka s področja ekologije.
Rudi Merljak je avtor spo-
minskega zapisa o dolgolet-
nem vodji Urada RS za Slo-
vence v zamejstvu in po sve-
tu Petru Venclju. Besedilo je
bilo podano na simpoziju o
prof. Venclju v Kranju 8. ju-
nija 2019. Drago Bajc se spo-
minja na nedavno preminu-
lega časnikarja in pisatelja
Sašo Martelanca ter astrofi-
zika Pavleta Zlobca, ki se ga
spominjajo tudi sošolci s
klasične mature iz leta 1958.
V rubriki Prebrali so za vas
Evelina Umek predstavlja
knjigo Bogomile Kravos Slo-
vensko gledališče v Trstu, Ro-
bert Šabec pa knjigo črtic Saše
Martelanca Srečanje za spo-
min. V rubriki Iz tiskarne so
nanizane novosti slovenskih
avtorjev v Italiji. V Literaturi je
objavljena novela Cvetke Pe-
stiček Vandrovec, ki je bila pri-
poročena za objavo na 47. lite-
rarnem natečaju revije Mladi-
ka, cikel pesmi Aleša Jelenka
Selitev v brezimnost ter pesmi
Bojane Daneu Don. Sledi obja-
va zadnjega dela članka o manj
znanih slovenskih glasbenikih
tostran in onstran državnih
meja izpod peresa Franca
Križnarja. Mojca Polona Vau-
potič poroča o mednarodnem
simpoziju kiparjev Forma viva
v Portorožu 2019. Mitja Petaros
opisuje spominsko medaljo za
Alojza Rebulo, ki sta jo izdali
založba Mladika in Slovensko
zamejsko numizmatično
društvo J. V. Valvasor ob pisa-
teljevi prvi obletnici smrti.
V osrednjih straneh so novice
iz zamejstva in zdomstva, ob-
javljene v rubriki Antena.
Skokičin vrtiljak, nogomet in fair play
ZSŠDI deluje s polno paro
  a Stadionu prvega maja
v Trstu se je v organiza-
ciji ZSŠDI začela nova
sezona Skokičinega vrtiljaka.
Prvega srečanja v šolskem letu
2019-20 se je udeležilo skoraj
150 učencev osnovnih
šol Finžgar, Župančič
in Milčinski. Tretješol-
ci so sodelovali pri
krožni vadbi in preiz-
kusili razne športne
panoge: nogomet,
košarko, odbojko, gim-
nastiko in atletiko; na
voljo so imeli tudi jezi-
kovni kotiček, kjer so
utrjevali športno izra-
zoslovje v slovenskem
jeziku. Krožni vadbi sta
sledila turnirja za
četrtošolce in petošol-
ce, v igri med dvema
ognjema, kjer je tako
med mlajšimi kot med
starejšimi zmagala šola
Milčinski. Petošolci
Mičinskega so se z
zmago uvrstili v deželni finale,
ki bo predvidoma na sporedu
februarja 2020. Vsi udeleženci
so bili na koncu nagrajeni. Tret-
ješolci so prejeli trakec in pla-
N stično ovojnico s Skokico, četroin petošolci pa spominsko za-pestnico ZSŠDI.
Naslednji Skokičini vrtiljaki bo-
do na sporedu 22. novembra za
šole openskega ravnateljstva,
27. novembra za večstopenjsko
šolo pri Sv. Jakobu in 12. de-
cembra za šole nabrežinskega
ravnateljstva. Ostala ravnatel-
jstva bodo prišla na vrsto med
januarjem in februarjem 2020.
ZSŠDI je začel tudi nov projekt,
ki nosi naslov Žile na šoli. Pro-
jekt želi predstaviti osnovnošol-
cem osnove nogometa, poštene
igre (fair play) in nogometno
reprezentanco Slovencev v Ita-
liji, Žile, ki bo junija 2020 na-
stopila na Europeadi, evrop-
skem prvenstvu avtohtonih je-
zikovnih skupnosti.
Prvo srečanje, na katerem je so-
delovalo štirideset učencev
osnovnih šol Pinka Tomažiča iz
Trebč in Trubarja-Kajuha iz Ba-
zovice, je bilo zelo uspešno.
Učenci so najprej prisluhnili
tajniku ZSŠDI Igorju Tomaseti-
gu, ki jim je z video posnetkom
predstavil osnove fair playa,
športnega vedenja in navijanja,
spoštovanja nasprotnikov, soi-
gralcev, sodnikov in
strpnosti v športu na-
sploh. Posebno je iz-
postavil nepoštenost
kršenja pravil igre z
nešportnim obnašan-
jem, uživanjem nedo-
voljenih snovi ipd. V
nadaljevanju je Evgen
Ban predstavil projekt
Žile in gosta, Thomasa
Renarja, reprezentanta
Žil in igralca kriške Ve-
sne. Predstavitvi je sle-
dil vadbeni del popol-
danskega srečanja,
med katerim so se
učenci preizkusili v
krožni vadbi na štirih
postajah in zaključni
nagradni igri, s streli
na gol, pri kateri so so-
delovali prav vsi učenci in
učenke. Prvouvrščena deček in
deklica sta prejela spominsko
kapo nogometne reprezentan-
ce Slovencev v Italiji.
Izhodiščna točka srečanja, ki ga v ponedeljek, 25. novembra,
organizira Forum lacanovskih psihoanalistov s sodelovanjem
Društva slovenskih izobražencev in na katerem bodo posegli
ugledni psihoanalisti Pavel Fonda, Eduardo Minesas (Forum Tel
Aviv) in Maria Claudia Dominguez, bo razprava o pomenu, ki jo
ima materni jezik v strukturi osebe in v klinični obravnavi
psihoanalize.
Trije strokovnjaki, ki bodo podali svoja izhodiščna poročila,
izhajajo vsak iz svojega specifičnega okolja: Slovenec v Italiji,
Jud v Izraelu in Hispano-Argentinka italijanskih korenin.
Razprava (v Peterlinovi dvorani z začetkom ob 20.30) bo tekla o
tem, kako s psihoanalitičnega stališča razločevati vlogo, ki ga
ima pri osebku materni jezik ne samo kakor sporazumevalni kod
med ljudmi, temveč tudi s svojo zvočnostjo, glasom ali pesniško
izraznostjo, če se omejimo samo na nekaj primerov. Poezija – še
prav posebno – se v svojem odsevu čustvenosti dotakne še
nečesa globljega v maternem jeziku posameznika.
Z družbenega gledišča predstavlja materni jezik kulturno
dediščino neke skupnosti, v isti sapi pa je v njem ukoreninjena
tudi osebna usoda vsakega posameznika, kar odločno
zaznamuje njegovo identiteto. Prav gotovo bo imel vsakdo v
svojem maternem jeziku povedati svojo posebno osebno zgodbo,
ki izhaja iz medsebojnih vezi, družinskih vezi ali povezanosti z
družbo. Zatorej, kadarkoli se nekaj razodene v lastnem jeziku,
osebek vsakokrat zazna nekaj toplo domačega, vendar se zna
včasih zgoditi, da se isto doživetje sprevrže v neko moro ali
občutek izgube tal pod nogami.
Analitična interpretacija omogoča prehod od tistega prvobitnega
glasu, ki spregovori na osnovi travm in ran, k simptomom, ki
lahko pomenijo pozitivno ali negativno funkcijo v družbenih
vezeh.
Tako kakor se nam pokaže metafora japonske umetnosti
kingtsugi; ko sestavimo spet skupaj razbito vazo, se rane (to se
pravi zlepljeni robovi) ne zabrišejo, temveč se premažejo z zlatom.
Na enak način psihoanaliza osebku pripomore, da travmatične
učinke, ki jih je nemogoče odstraniti, lahko z vidika identitete
presnovi v nov vir veselja do življenja.
DSI / Materni jezik in psihoanaliza
Videmska / Aktualno21. novembra 201916
  rva po vremenu zares je-
senska sobota v Benečiji
ni pokvarila živahnega in
pisanega kulturnega dogajanja.
Že v popoldanskih urah je v
prostorih Inštituta za Slovensko
kulturo, SMO, potekala origi-
nalna prireditev Kuo smo se
igral ankrat. V sklopu prire-
ditve Festinparco so se na se-
dežu multimedialnega muze-
ja zbrali otroci in odrasli. Ti
so mlade generacije učili iger
iz svojega otroštva, kot so
kampanon, ščink, petecat in
pipine … Otroci so se hitro
učili, in kar je najbolj never-
jetno, kazalo je, da prav nič
ne pogrešajo računalniške
tehnologije in se tudi s stari-
mi igrami iz srca zabavajo. Z
njimi so se seveda zabavali
tudi starši, dedki, babice in
prireditelji.
V soboto zvečer je bilo v Ko-
vačuovem seniku na Liesah, na
pobudo KD Rečan Aldo Klodič
in pod pokroviteljstvom občine
Garmak, tudi srečanje med pe-
sniki, pisatelji in glasbenimi
ustvarjalci pod naslovom V ne-
bu luna plava. Prvo izmed teh
srečanj je bilo že leta 1993, na-
men kulturnega večera v seniku
pa je med seboj približati ra-
P zlične deželne kulture in jeziketer najti skupno, vsem razumlji-vo obliko sporazumevanja, v
odtenkih zvoka, glasbe in poe-
zije.
O večeru je v imenu prireditel-
jev spregovorila Margherita
Trusgnach, ki je po kratkih
uvodnih besedah občinstvo
prepustila prvemu glasbenemu
utrinku dua Gushi and Raffunk.
Pesnike iz Slovenije je tokrat za-
stopala novogoriška ustvarjalka
Ivanka Kostantino, ki je občin-
stvu znana predvsem po svojih
haikujih. Tokrat je prebrala ne-
kaj daljših pesmi, ki pripovedu-
jejo o spominih, polzenju časa
ter o grenkih vojnih do-
godkih. Ivanka Kostantino
se ponaša z bogatim opu-
som in prevodi v številne
jezike, nastopa na na-
tečajih in veliko objavlja
na spletu.
V bizjaškem narečju, na-
rečju ozemlja med dvema
rekama, Sočo in Timavo,
ki ga sicer enačimo z Goriško,
piše Marilisa Trevisan, in sicer o
temi beguncev, domače zemlje
in erotike. Marilisa Trevisan je
izdala kar nekaj pesniških zbirk,
objavlja tako v narečju kot v
knjižni italijanščini, jezik je bo-
gat, besedila dodelana, poezije
so izraz odločne in živahne
osebnosti.
Najbolj zanimiv del večera pa je
bil verjetno tisti, namenjen
kantavtorjem ali drugače pove-
dano poeziji v glasbi. Franco
Giordani, doma iz vasi Claut v
Valcellini in poročen, kot je po-
vedala Margherita, z beneško
čečico, je v Nediških dolinah že
poznan gost, saj je za lanski
Senjam beneške piesmi uglasbil
in zapel pesem Margherite Tru-
sgnach Ka ostane. Na večeru V
nebu luna plava je predstavil
nekaj pesmi v narečnih ra-
zličicah vasic Claut, Erto in An-
dreis, ki so sicer precej slične
furlanščini. Pel je o svojih lju-
deh, o njihovih zgodbah, po-
večini žalostnih, in o težki uso-
di gorskih vasi, kjer se vse steze
končajo in se hiše neizprosno
praznijo. To seveda ni samo
problem Valcelline, Karnije ali
Benečije, temveč vseh goratih
pokrajin.
Večer se je končal
z izvedbami v be-
neškem narečju,
in sicer z
odličnim nasto-
pom domače gla-
sbene skupine
Ostajki, v kateri
pojejo in igrajo
Davide Tomase-
tig, Jani Skočir in
Andrea Drej Tru-
sgnach, ki so se-
veda avtorji gla-
sbe in besedil.
Priljubljena sku-
pina Ostajki, ki pripravlja svoj
prvi CD, je v soju sveč, sredi se-
na in radovednih pogledov
plašnih polhov, zapela o kriva-
petah, lintverju (mitološka fi-
gura, ki je doma v Nediških do-
linah) in ljubezni ter z nizom
odličnih popevk končala urad-
ni del večera, ki se je nato v pol-
temi starega senika nadaljeval
ob klepetu in druženju.
S. P.
  ce Mermolja, tržaški pe-
snik, novinar in esejist, je
bil pred kratkim gost KD
Ivan Trinko v Čedadu; predstavil
je svojo novo zbirko Tweet del-
l'anima. Izbor pesmi - v sloven-
skem izvirniku nosi celotna zbir-
ka naslov Čivk duše - je v itali-
janskem prevodu izšel ob sode-
lovanju založb ZTT (Založništvo
tržaškega tiska) in Vita Activa
Editoria. Za tekste v italijanskem
jeziku je poskrbela Daria Betoc-
chi, ki pa žal zaradi obveznosti
ni bila prisotna na predstavitvi.
Po uvodnih besedah predsedni-
ce KD Ivan Trinko in urednice
Martine Kafol je še avtor sam
spregovoril o svojem opusu.
Poudaril je, da poezija v današnji
družbi nima več pravega prosto-
ra in se zanjo zanima vse manj
ljudi, kljub temu pa ostaja pri-
stna, odkrita izpoved duše, ki se
A ne prilagaja tržnim zahtevam.Govoril je o jeziku, ne samo kotslovnični entiteti, ampak predv-
sem kot bistvu človeka in nepo-
grešljivem sredstvu za komuni-
ciranje. Ko bi jezika in besed ne
bilo, bi bilo vse okoli nas prazno.
Poudaril je tudi, da ima vsaka
posamezna beseda lahko ra-
zličen pomen glede na kontekst,
v katerem se nahaja, in na kraj,
kjer jo poslušamo. Ace Mermolja
je spregovoril tudi o vsebini svo-
jih pesmi, ki so, vsaj kar zadeva
zbirko Tweet dell'anima, vezane
predvsem na socialno problema-
tiko, na razumevanje človeškega
bistva ter na dojemanje lastnega
jaza, domovine in raznolične
čustvene entitete človeka.
Pesmi je v italijanščini podala
beneška pesnica in kulturna de-
lavka Antonella Bukovaz.
S. P.
Kulturno bogat konec tedna v Benečiji
Obujanje starih iger
in večer poezije
Foto Rudi Paussa
  goriškem Kulturnem do-
mu je bila do 29. oktobra
na ogled dokumentarna
razstava Izumi Fausta Vrančića
(1561-1617), ki je sledila okogli
mizi Stisk roke med Leonardom
da Vincijem in Faustom Vran či -
ćem, pravim dalmatinskim geni-
jem. Prav temu izumitelju je po-
svečen muzej na otoku Prvić pri
Šibeniku. Kot Leonardo je bil tudi
Vrančić vsestransko izobražen
človek, bil je jezikoslovec, inže -
nir, celo škof in diplomat. Vse
svoje izume je prikazal v knjigi
Machinae novae, ki je bila izdana
l. 1595. Izdal je tudi petjezični
slo var (iz latinščine v italijan -
ščino, nemščino, hrvaščino in
mad žarščino) Dictionarium
quin que nobilissimarum Euro-
pae linguarum (1616). O filozofiji
pa je napisal knjigo Logica nova
in Ethica christiana.
Faust Vrančić je bil soprotagonist
ambientalne gledališke predstave
Zaklad prihodnosti v produkciji
Kulturnega doma, in sicer v sklo-
pu projekta Leonardo brez meja,
ter Kulturnega društva Sovodnje.
Predstava, zamišljena kot spre-
hod po parku čudovito obnovlje-
nega Rubijskega gradu, je bila na
sporedu na sončno nedeljsko do-
poldne, 6. oktobra 2019, ob pri-
sotnosti velikega števila gledal-
cev, ki so spremljali genialnega
Leonarda da Vincija (1452-1519)
po poteh njegovih izumov. Pred-
stava je bila poklon Leonardu ob
500-letnici njegove smrti, ki so jo
zabeležili po vsej Italiji z raznoli-
kimi dogodki.  (Prav zdaj je v go-
riškem Kulturnem domu na
ogled razstava Stroji Leonarda da
Vincija - Le macchine di Leonar-
do da Vinci, na kateri so prikaza-
ni razni načrti, modeli in makete
izumov italijanskega genija. Raz-
stava je del stalne zbirke privat-
nega muzeja iz Firenc). Baje je Be-
neška republika res povabila Leo-
V narda v našo deželo, da bi izdelalnačrt za zaščito naših krajev predturškimi vpadi. Prav zaradi tega
si je goriška ljubiteljska re žiserka
Kristina Di Dio zamislila predsta-
vo, ki bi prikazala Leonarda, kako
se mudi pri nas na renesančnem
Rubijskem gradu. Tako je nastala
uprizoritev, ki je želela gledalcem
približati ta veliki um in njegove
neverjetne izumitve, ki so bile
predhodnice poznejših znanstve-
nih in in že nir skih podvigov. Po
dokumentarnem gradivu je na-
pisala besedilo in zrežirala zelo
všečno in domiselno pred stavo,
pri kateri se Leonardo (suvereno
in prepričljivo ga je odigral An-
drea Pahor, ki se mu pozna tleča
igralska iskrica) sreča najprej z
vojščakom (Peter Figelj), nato s
plemkinjo, damo (Alida Passon)
in plemičem (Erik Figelj), s padal-
cem (Saša Klanj šček), ki preizkuša
Leonardov izum padala, in Gio-
condo (Nika Tomsič). Ta snidenja
je režiserka prijetno popestrila s
tem, da se je Leonardo vpletel v
pogovor tudi s preprostim “oštir-
jem” (Jožef Pipan), ki mu ponuja
marsikaj. Ta njun klepet je izko-
ristila za ko-
mičen utrinek,
ki je razbreme-
nil “učeni” spre-
hod, ob katerem
so gledalci spremljali Leonarda,
ki jim je razkrival svoje izume in
razmišljanja po parku Rubijskega
gradu do vhoda v grad, kjer se je
italijanskemu umetniku pridružil
Faust Vrančić. Zgodovinsko bi to
sre ča nje ne bilo možno, saj se je
Vran čić rodil več kot štirideset let
po Leonardovi smrti, a v fikciji je
vse možno. Njuna razmišljanja
pa so bila v sozvočju z njunima
izumiteljskima dušama. Pogovor
je potekal v hrvaščini, slo-
venščini, pa tudi italijanščini. Be-
sedilo predstave, kot piše v gleda-
liški zgibanki in kot je povedala
sama režiserka, vključuje izvirne
citate Leonarda iz raznih njego-
vih kodeksov, rokopisov, kot sta
Atlantski kodeks in Kodeks o le-
tenju ptic. Nekaj odlomkov je
povzela po drugih virih. Gleda-
liško zgodbo bogatijo trije glasbe-
ni trenutki v družbi dveh pevcev
z Mednarodne operne akademije
iz Križa. Maestro Alessandro Svab
je s svojim lepim basom odpel
Amarili skladatelja Giulia Cacci-
nija (z vzdevkom Romano). Mez-
zosopranistka Liliia Kosolova pa
je zapela Verdi prati Friedricha
Händla. V duetu sta pevca na ve-
likem balkonu nad vhodom v
Rubijski grad čustveno odpela La-
scia ch'io pianga istega avtorja.
Res lepi, bogati kostumi, ki so jih
nosili protagonisti te nenavadne
predstave, so bili iz fundusa za-
voda Pro Loco iz Krmina. Temu
zavodu in Pro Locu iz Gorice ter
predsedniku Giorgiu Lorenzoni-
ju in Marku Černicu so priredi-
telji namenili zahvalne besede.
Zahvalo je Igor Komel, predsed-
nik Kulturnega doma, izrekel tu-
di lastniku Rubijskega gradu Ven-
ku Černicu in njegovi hčerki Na-
taši, ki sta omogočila, da je pred-
stava zaživela v tako lepem okol-
ju. Nataša in Venko Černic sta ti-
sti dan odprla gledalcem vrata
mogočnega renesančnega gradu,
ki bi potreboval še veliko finan -
čnih sredstev za popolno obnovo
krasnih prostorov. Udeleženci za-
nimivega gledališko-znanstvene-
ga dogodka so lahko nazdravili z
malvazijo iz l. 2008, ki ima na ste-
klenici in plutovinastem za-
mašku tloris Rubijskega gradu.
Poimenovana pa je Leonard po
Venkovem očetu. Leonardo Bian-
chi pa je bil zadnji grof v Rubijah.
Tako so se v senci starodavnih
grajskih sten isti dan sestali kar
trije Leonardi!
IK
Kulturni dom Gorica – Faust Vrančić in Leonardo da Vinci
Dva genija in njuni izumi
Na sedežu KD Ivan Trinko
O duši, jeziku in poeziji
  drska dolina, Val Judrio v
italijanščini, je nedvom-
no eden izmed najbolj
pozabljenih predelov Be-
nečije, obenem je to prelepa,
popolnoma
divja dolina,
kjer je nara-
va še neo-
krnjena. Ba-
je je to naj-
bolj zelena
dolina v
deželi FJK.
Pred krat-
kim je tretja
mreža držav-
ne televizij-
ske ustanove
RAI predva-
jala kratko-
metražni dokumentarec S
srcem v Benečiji, ki sta ga
ustvarila Erika in Jure Škrlec
in govori ravno o prijateljstvu
treh krajanov. To je segalo čez
Idrijo in seveda čez mejo, ki
je nekoč ločevala oba brego-
va in ljudi te doline.
Da bi tisti, ki so si dokumen-
tarec sicer ogledali, a o Idrski
dolini vedo bore malo, pa tu-
di vsi tisti, ki našo Idrijo za-
menjujejo z reko Idrijco, našo
dolino pa z dolino med Cer-
nim in Ljubljano, pobliže
spoznali kraje na robu Be-
nečije, bodo krajani priredili
7. decembra projekcijo doku-
mentarca ob prisotnosti av-
torjev in nastopajočih ter
kulturno informativni čez-
mejni pohod. Vabilo seveda
ni namenjeno samo Be-
nečanom, ampak predvsem
Tržačanom, Goričanom in
radovednežem iz Slovenije.
Pohod se bo začel ob 11. uri,
zborno mesto pa bo ob meji
I
v Podrobu (Stari
malin). Od tod bo-
do udeleženci kre-
nili po desnem bre-
gu Idrije do ene iz-
med najlepših vo-
tivnih cerkva v oko-
lici, cerkvice v Čub-
cih, v Bordonih bo kratek
postanek s pogostitvijo, v Sa-
lamantih pa bo ogled be-
neškega senika in vasi, v ka-
teri se je rodila beneška pe-
snica Claudia Salamant. Pre-
ko mosta nas bo pot nato vo-
dila na slovensko stran, od
tod po starih stezah do Ko-
stanjevice, rojstnega kraja
Franca Jerončiča, in do Me-
linkov, kjer si bomo ogledali
njegov etnografski in rezbar-
ski muzej. Cena pohoda s pri-
grizkom je 7 evrov.
Predvajanje dokumentarca
bo v Okrepčevalnici Britof ob
17.30. Tu bo nato družabno
srečanje z beneškimi harmo-
nikami in z možnostjo večer-
je.
Če bo slabo vreme, pohoda
ne bo, z osebnimi avtomobili
pa se bodo udeleženci odpel-
jali do Bordonov in na ogled
muzeja v Melinkih. V tem
primeru bo zborno mesto v
Britofu ob 15. uri.
Za vpis in informacije se lah-
ko obrnete do domačinov
Rudija (tel. 335 296 077) in
Suzi (tel. 324 957 9827).
S. P.
Vabilo na pohod 
Spoznajmo
Idrijsko dolino
Slovenija 21. novembra 2019 17
Spori in obtoževanja med strankami in politiki
Sto let Teološke fakultete v Ljubljani!
  Sloveniji se širijo in
poglabljajo spori in
obtoževanja med
strankami in politiki, najbolj
zaradi težnje, da pridejo na
oblast in do najrazličnejših
privilegijev oziroma koristi, ki
jih le-ta omogoča in prinaša. V
medsebojnih obračunavanjih
se je začela uporabljati tudi
beseda mafija, ki v sedanji
različici pomeni tajno
teroristično in kriminalno
organizacijo. Predsednik
Slovenske demokratske stranke
Janez Janša pravi, “da Slovenija
ni več normalna politična
tvorba, ampak je mafija”.
Premier Marjan Šarec pa se v
politično razburljivem ozračju
sooča z očitki, da je z ukrepi, ki
jih sprejema in vsiljuje vladi in
koaliciji, izvedel oziroma bi
lahko izvedel državni udar. Na
nedavno sejo Sveta za
nacionalno varnost, na kateri
so obravnavali delovanje t. i.
vaških straž in drugih skupin v
obmejnih krajih, usmerjeno
zoper nezakonite prebežnike, ki
si utirajo poti v Slovenijo, ni
povabil, ka bi po zakonu moral,
predsednika države Boruta
Pahorja in predsednika največje
parlamentarne stranke, SDS
Janeza Janše.
Svoj pogled na stanje v državi je
na televiziji pojasnila in
V utemeljila Ana Lukner-Roljič,ustanoviteljica in voditeljicadobrodelnega sklada Anina
zvezdica. Skoraj s solznimi
očmi in v čustvenem izbruhu je
javnost opozorila, “da nikoli ne
bi smeli dopustiti, da Slovenija
pade tako nizko. Mi, kot tako
mišljena druga Švica, smo še
daleč, daleč od tega. Na lastne
oči sem videla v kakšnih
obupnih razmerah živijo
nekateri otroci v Sloveniji.
Sistem socialne pomoči ne
deluje in bi ga morali v celoti
ponovno zgraditi kot še
marsikatere druge stvari. Ne
verjamem v sedanji politični
sistem in mislim, da bi ga
morali znova vzpostaviti ljudje,
ki so neobremenjeni, moralno
čisti, in niso odvisni od
nekakšnih domnevnih stricev
iz ozadja”.
V obrambo obstoječih razmer
se je vključila, morda ne po svo-
ji volji, televizijska časnikarka
in voditeljica Tanja Gobec, ki je
v oddaji z naslovom Politično s
Tanjo Gobec, na javni TV gosti-
la Karla Erjavca in Alenko Bra-
tušek. Ko ju je predstavila gle-
dalcem, ni povedala, da sta pro-
padla na volitvah za poslance
slovenskega in evropskega par-
lamenta, saj je Karel Erjavec na
slovenskih volitvah prejel zgolj
394 glasov, najmanj od sedmih
ministrov sedanje vlade, ki niso
bili izvoljeni za poslance. Oba
pa sta kljub političnim nezaup-
nicam postala minister oziroma
ministrica sedanje vlade, o
čemer pa ni bilo izrečene niti
besede. Pač pa je
Tanja Gobec Karla
Erjavca in Alenko
Bratušek, kot naj-
bolj pristojni oseb-
nosti, spraševala o
njunih pogledih in
stališčih o pomem-
bnih temah in za-
devah v Sloveniji.
Pomisleki, ki jih
imam do omenje-
ne oddaje, pa seve-
da ne pomenijo, da
bi nasprotoval na-
stopanju Karla Er-
javca in Alenke Bra-
tušek bodisi na te-
leviziji kot tudi v
javnosti nasploh.
Če povzamemo
razmere in odnose
v Sloveniji in poli-
tiki, tudi tiste, ki so
v procesu nastajan-
ja, je razvidno in
očitno, da so po
večini v nasprotju s stanjem in
vrednotami v drugih državah s
parlamentarno demokracijo.
Med najbolj perečimi vprašanji
pa je dejstvo, da še nič ne ve-
mo, v kakšno smer naj bi se
Slovenija kot država razvijala v
prihodnje.
Morda najpomembnejši dogo-
dek v prejšnjih dneh je bilo
proslavljanje 100-letnice usta-
novitve Teološke fakultete v
Ljubljani, zato ker ne gre za po-
litično ustanovo, pač pa je ta fa-
kulteta navdihovalka vere in
duhovnosti. Teološka fakulteta
se je zasnovala sočasno z usta-
navljanjem ljubljanske univer-
ze, leta 1919. Tedaj je Ljubljana
dobila pet fakultet, med kateri-
mi je študij najbolj popolno
začela Teološka. Ta je že decem-
bra 1919 potekal v vseh štirih
zasnovanih letnikih. Poznejši
razvoj Teološke fakultete,
vključno do zdaj, je bil uspešen,
toda v nekaterih obdobjih tudi
zelo težak. Težnje po ukinitvi te
fakultete so se pojavile
že v prvih dvajsetih letih
njenega delovanja. Leta
1949 so jo izključili z
univerze, s pretvezo, da
je treba upoštevati
ločitev države in Cerkve.
Junija 1952 je izgubila še
položaj državne ustano-
ve. Posledice so občutili
študentje, ki so izgubili
svoj status, vse pravice
so izgubili tudi učitelji.
Teološka fakulteta je na-
slednjih štirideset let
morala delovati kot in-
terna cerkvena ustano-
va, zunaj javnega šolske-
ga sistema. Bila je edina
zasebna visoka šola v
Sloveniji. Izvajali so se
pritiski na študente, du-
hovnike so klicali na za-
slišanja, jih poniževali.
Teološka fakulteta je bila
v vseh pogledih izolira-
na, tako kot Cerkev v
Sloveniji. Kardinal Franc Rode,
ki je v tedanjih hudih razmerah
na Teološki fakulteti deloval
kot učitelj in predavatelj, pravi,
“da je bilo to eno najlepših ob-
dobij v njegovem življenju”.
Boštjan Debevec, odgovorni
urednik slovenskega katoliške-
ga tednika Družina, je v uvod-
niku tega časnika zapisal, “da je
Teološka fakulteta od formalne
ustanovitve pred sto leti pa vse
do zdaj v slovenski duhovni in
intelektualni prostor vedno
znova prinašala pogled na člo-
veka in svet, ki presega njegovo
materialno naravo”. Dekan
Teološke fakultete Robert Pet-
kovšek pa zatrjuje, “da se trudi-
jo za nekaj človeškega, kar vsa-
ka družba v svojem temelju po-
trebuje”.
V tem akademskem letu je na
Teološki fakulteti zaposlenih 37
visokošolskih učiteljev in asi-
stentov, vseh študentov na tej
fakulteti pa je okoli 300.
Med dogodki iz tekoče kronike
življenja in dogajanja v Sloveni-
ji navajam sporočilo voditeljev
dobrodelnih ustanov ob tret-
jem svetovnem dnevu ubogih.
Ugotavljajo, da v Sloveniji kljub
gospodarski rasti živi v revščini
še vedno okoli 268.000 Sloven-
cev. Med njimi je 45.000 mla-
doletnih otrok.
Voditeljica Študijskega centra za
narodno spravo, zgodovinarka
dr. Andreja Valič Zver, je v inter-
vjuju, objavljenem v sloven-
skem katoliškem tedniku
Družina, povedala, da poleg ne-
kaj drugih pomembnih oseb-
nosti obstoj in delovanje Študij-
skega centra za narodno spravo
podpira tudi predsednik Slove-
nije Borut Pahor.
Marijan Drobež
  otem ko je sedanja senatorka tako
rekoč skozi šivankino uho prilezla v
parlament in po ustavni spremembi
glede zmanjšanja števila parlamentarcev
kar za eno tretjino, je končno v celi
manjšini (in morda tudi v Sloveniji, a o
tem nisem prav prepričan) zazvonil
alarmni zvonec, da utegnemo Slovenci na
naslednjih parlamentarnih volitvah ostati
brez izvoljenega zastopnika.
Na ponedeljkovi predstavitvi študije
raziskovalca CNR Giuliana Salberinija, ki jo
je senatorka Tatjana Rojc skoraj leto in pol
najavljala kot dokument, v katerem bo
manjšina našla pravno utemeljitev, kako
sestaviti ustavno vzdržen model, ki bi
manjšini omogočil,
da lahko pride do
svojega predstavnika
v Rimu, smo vsi
prisotni - ne boste
verjeli - doživeli kar
dve hladni prhi
naenkrat:
Najprej, ko je deželni
tajnik PD Shaurli
hladnokrvno izjavil,
da njegova stranka
ne namerava
predlagati nobene
spremembe
volilnega zakona za
olajšano zastopstvo
tudi zato, ker
nasprotuje
“etničnim strankam”, in da bodo pač
poskušali, kolikor je ob tretjini manj
parlamentarcev sploh še mogoče, tudi v
prihodnje pomagati izvoliti Slovenca, če pa
to ne bo šlo, nas bo pač zastopal Italijan
(kar je v njegovi levičarski logiki
pravzaprav vseeno).
Za številne prisotne je bila to ledeno
hladna prha, zame pa ne, saj že vsaj tri leta
- tudi javno - zatrjujem, da PD nima
nobenega interesa, da bi podprl kakršno
koli zakonsko določbo, ki bi Slovencem
olajšala dostop v parlament, saj tako in
tako pokasirajo vse slovenske glasove, ki bi
jih ob vsaki, za Slovence koristni zakonski
volilni spremembi ne bili več
samoumevno deležni. Če hočemo torej
Slovenci uspeti s katerimkoli predlogom o
olajšanem zastopstvu,
moramo politične
zaveznike najti drugje,
sicer imamo sami sebe
za norca (a to je tudi
“nacionalni šport”, ki ga številni v naši
skupnosti najraje prakticirajo, zato nam
tudi gre tako, kot nam gre...), ujeti, kot so –
mene se to ne tiče – v logiko, da kar prihaja
z leve sredine, je za manjšino vedno dobro
(tudi ukinitev pokrajin, tudi
Serracchianijeva reforma krajevnih uprav,
tudi za nas nemogoča volilna zakonodaja
itd.), vse, kar prihaja (od koderkoli) z desne
sredine, pa je za nas vedno pogubno (tudi
konkretna ponudba predsednika Fedrige za
olajšano zastopstvo), a to je že druga
zgodba.
Vrnimo se na ponedeljkovo predstavitev:
ker smo torej vsi nestrpno čakali rezultate
tako visokodoneče in slovesno najavljene
študije s strani naše senatorke, se je na
predstavitvi tudi kar trlo vseh najvišjih
predstavnikov naše skupnosti: od glavnih v
obeh krovnih organizacijah, do dveh
nekdanjih slovenskih parlamentarcev,
političnih vodij SSk in slovenske
komponente PD, predstavnikov konzulata
R. Slovenije, odgovornih urednikov in
novinarjev slovenskega radia, časopisov in
televizije itd.
In kaj smo tam slišali? Popolnoma NIČ!
Nobenega predloga, nobene analize
volilnih modelov, o katerih je bil v
manjšini doslej govor (ladinski model,
evropski model itd.), nobenega
alternativnega ali novega predloga,
nobene ocene ustavnosti dosedanjih
predlogov oz. modelov, pač pa le nekaj
zgodovine prava zadnjih desetletij s tega
področja, ki jo itak imamo v mezincu vsi
tisti, ki smo se s to problematiko malce
bolj poglobljeno ukvarjali, oz. tisti, ki smo
doslej sestavili že najmanj dvajset
vsebinskih amandmajev za olajšano
zastopstvo k raznim volilnim zakonom, ki
so se pisali v Rimu v zadnjih petnajstih
letih. Zakonodajne službe parlamenta so
dobesedno vse te amandmaje ocenile kot
pravno dopustne, na kar sem posebno
ponosen.
Rezultat te študije je torej popolna “NULA”,
strel v prazno in čisti fiasco za senatorko
Tatjano Rojc, upoštevajoč še zlasti, kako
zveneče in visokodoneče jo je
napovedovala in slovesno najavljala
najmanj vsake dva-tri mesece, odkar sedi v
parlamentu. Študija pa predstavlja pravo
razočaranje tudi glede na pričakovanja, ki
jih je senatorka ustvarila s svojimi
neutemeljenimi napovedmi, in
ne nazadnje, ker je strah, da ne
bomo imeli več poslanca,
zlezel v kosti tudi tistim, ki so
cela desetletja “zafrkavali”, da
je olajšano zastopsto le
problem SSk. Očitno so
strokovnjaka (vendar za čisto
druga področja) naivni
senatorki podtaknili v senatni
skupini PD, saj se je avtor
doslej ukvarjal s povsem
drugačnimi pravnimi področji:
predvsem s pravom varstva
osebnih podatkov in pravom
informatike, okoljevarstvenim
in aeronavtičnim pravom,
NIKOLI doslej pa z manjšinami
in njihovim varstvom, kaj šele
s specifiko volinega prava narodnih
manjšin.
Tudi tokrat torej bi kolega najbrž ponovil
svojo: “Quod nullum est nullum producit
effectum”.
P. S.: In da ne bi izpadel nepravično do
avtorja študije Salbernija, sem ga po
predstavitvi eksplicitno vprašal, ali je bila
naloga, ki jo je prejel od sen. Rojc tudi v
tem, da manjšini predoči konkretne
volilne modele (ladinskega, evropskega oz.
kakega drugega, ki ga morda še nismo
upoštevali, itd.), tako da bi senatorka lahko
kaj inovativnega predlagala kot konkretno
rešitev za olajšano zastopstvo. Odkrito in
prostodušno mi je odgovoril, da ne...
Torej je senatorka celo manjšino, vse nas,
kar leto in pol zavajala.
P
Z 2. strani
SSO na 22. seminarju ...
  večernih urah je sledil
kulturni program z
nastopom mešanega
pevskega zbora Peca.
Sobota, oziroma tretji dan
srečanja, se je začel s
predstavitvami najboljših praks
koroških Slovencev. Bernard
Sadovnik je predstavil delovanje
Alpe-Adria Centra za čezmejno
sodelovanje. O namenih in
projektih Slovenske
gospodarske zveze je
spregovoril predsednik
Benjamin Wakounig.
Kmetijstvo in zastopanost
kmetov je bil argument, s
katerim se je predstavila
predsednica Skupnosti južno
koroških kmetic in kmetov
Maria Mader-Tschertou.
Nastanek in razvoj čezmejnega
Geoparka je predstavila
geologinja Darja Komar.
Seminar je nato nadaljeval z
obravnavo stanja posameznih
slovanskih skupnosti. Osrednje
težave slovenskih manjšin so
šolanje v materinem jeziku,
politično predstavništvo in
jezikovne pravice. Razvidna je
bila tudi velika razlika uživanja
pravic med posameznimi
slovanskimi manjšinami.
22. seminar slovanskih manjšin
se je zaključil z izvolitvijo nove
V koordinatorke delovne skupine.Soglasno je na to mesto bilaizvoljena koroška Slovenka
Angelika Mlinar, ki je tudi
podpredsednica v predsedstvu
FUEN. Prihodnji 23. seminar
AGSM pa bo potekal oktobra
meseca pri Hrvatih v Moliseju.
Zaključka seminarja se je
udeležilo tudi predsedstvo
FUEN s predsednikom Lorąnom
Vinczejem na čelu. Slednji se je
dosedanjemu koordinatorju
Bernhardu Zieschu zahvalil za
dolgoletno vodenje delovne
skupine in mu v imenu vseh
podaril koš tipičnih dobrot, ki
karakterizirajo
enogastronomijo vsake
posamezne manjšine.
Po zaključku 22. seminarja
slovanskih manjšin so
udeleženci prisostvovali
žrebanja skupin za evropsko
nogometno prvenstvo
narodnih manjšin EUROPEADA
2020, ki je potekalo v Škocijanu
v Podjuni. Na EUROPEADI bo
nastopila tudi reprezentanca
Slovencev iz FJK-Žile. Na
prvenstvo se je prijavila preko
Sveta slovenskih organizacij, ki
je bil na letošnjem kongresu
FUEN sprejet kot redni član te
največje organizacij narodnih
manjšin v Evropi.
Z 2. strani
“Quod nullum est, ...”
Cristiano Shaurli, Tatjana Rojc in Giuliano Salberini (foto JMP)
Ana Lukner-Roljič
Aktualno21. novembra 201918
Še o plinski centrali v Štandrežu
Ko piha veter sprememb ...
   o piha veter spre-
memb, nekateri gra-
dijo zidove, drugi ve-
trne turbine”, pravi sodoben ki-
tajski pregovor, ki ga nekateri po-
litiki pri nas še niso razumeli. Na-
naša se na dejstvo, da je svet že
izbral pot obnovljivih virov za
prihodnost in da ni poti nazaj, če
hoče človeštvo preživeti. Vlada,
ki se resnično zaveda naj-
pomembnejših izzivov
(okoljskih in ne fi-
nančnih!), naj preneha
nenehno zasledovati ne-
kaj stotin odstotka v raz-
voju BDP-ja (Pil) in naj ra-
je predstavi resen projekt
resničnega razvoja: vla-
ganje v prihodnost in nje-
no blaginjo, v kulturo,
inovacije in varnost okolja
in ozemlja. To mora biti
verodostojen projekt, ki
lahko pritegne aktivno so-
delovanje vseh vpletenih akter-
jev, državljanov, podjetnikov in
institucij. Toplogredni plini, one-
snaževanje zemlje, podnebne
spremembe jasno kažejo, da sta
naši Zemlja in atmosfera zelo
krhki in da ne moreta vzdržati hi-
tro in stalno rast gospodarstva, ki
sloni samo na porabništvu, ne da
bi utrpela resnih posledic, ki bi
ogrožale kakovost življenja. Kri-
za, ki je nastala zaradi takega go-
spodarstva, kaže tudi na popolno
neustreznost BDP kot kazalca na-
predka. Italijansko podjetje ENI
trdi, da je “bil v zadnjih letih do-
sežen velik napredek pri uporabi
obnovljivih virov energije, toda
pot je dolga in proizvodni stroški
so še vedno previsoki in ti viri še
ne zadoščajo za vso energetsko
potrebo Italije, pa tudi drugih
držav na svetu. Moramo se še
vedno zanašati na fosilna goriva.
Edini, ki zagotavlja nizke emisije,
trajnostne stroške, kontinuiteto
“K proizvodnje in dolgoročno raz-položljivost, je zemeljski plin,trdijo nekateri”. Ali je to vse?
Vincenzo Balzani, bolonjski
znanstvenik, kandidat Nobelove
nagrade za kemijo, nam posredu-
je zelo ostro analizo stanja. Res
je, pravi Balzani, da je količina
ogljikovega dioksida, ki se ustvar-
ja z uporabo metana 24 %
manjša od emisije bencina (z
enako proizvedeno energijo),
vendar pri prenašanju metana po
ceveh iz daljnih krajev nastanejo
izgube na celotni dobavni verigi,
in to ni nekaj obrobnega. Po po-
datkih ameriške agencije za var-
stvo okolja znašajo izgube pri-
bližno 3,2 % svetovne proizvod-
nje (glej knjigo Tonyja Sebe
“Čista motnja”). Metan ima
namreč toplogredni učinek 70-
krat večji od drugih goriv in
znanstveniki pravijo, da ne bo-
mo izboljšali stanja, če bencin ali
premog nadomestimo z meta-
nom. Zakaj pa občinske politične
sile želijo v Štandrežu po vsej sili
graditi centrale na plin? In to v
bližini stanovanj? Načrtovana
termocentrala ima moč 148
MWt. Zakon pravi, da centrale z
močjo 150 MWt morajo nujno
skozi okoljska opazovanja. Zakaj
so se temu izognili? Že zdaj sta
hrup in smrad v nekaterih dneh
nevzdržna. Ali gre le za več do-
bička? Saj se električna energija,
ki jo pridobivajo pri izgorevanju
plina, prodaja zelo dobro. A ko-
mu gre zaslužek? Pred kratkim
smo zasledili poročilo, da je pod-
jetje Metaenergia, ki je lastnik
bodoče centrale na plin, dobilo
dovoljenje za gradnjo termoelek-
trarne 148 na zemljišču v ulici
Anton Gregorčič v Štandrežu.
Zdaj mora podjetje predstaviti
vso dokumentacijo goriški
občini. V roku šestih mesecev se
nato lahko začne gradnja. Od
predstavitve dveh peticij, ki ju je
podpisalo več kot 3000 občanov,
ki so zahtevali razpravo o gradnji
termocentrale, je minilo kar ne-
kaj časa, toda pravega odgovora
z občine ni bilo. Občinski svet z
dne 7. maja lanskega leta je imel
na dnevnem redu dva predloga,
ki sta zahtevala, da se sproži raz-
prava o peticiji. Tedaj je bilo pri-
sotnih tudi precej Štandrežcev.
Vodilni svet ni želel nobene raz-
prave in je zapustil dvorano. Tret-
jega junija lani je bila v občin-
skem svetu končno debata o tem,
a svet je s pomočjo večine zavrnil
peticiji. Občina je imela tudi
možnost zahtevati od dežele
mnenje o peticijah. Zakaj tega ni
storila?
Karlo Nanut
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 19. novembra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (268)Erika Brajnik
Zanositev in naturopatski
pristop (3)
Rmanov čaj odpravlja menstrualne bolečine,
ureja menstruacijo, krepi maternico in jajčnike.
Lahko ga pijejo tudi moški, saj krepi prostato.
Zato svetujem eno skodelico zvečer pred span-
jem 2 meseca.
Zunanje hemoroide lahko tudi splakujemo z
rmanovim čajem.
Rman deluje tudi protiparazitno,
zato pomaga, tudi če ga uporablja-
mo za splakovanje ob srbečem
anusu. Pitje rmanovega čaja je pri-
poročljivo tudi ob vnetju mehurja.
Poleg tega, da krepi urogenitalni
del, pomaga tudi prečistiti kri; ko
se kri izboljša, se bodo tudi rane
lažje celile. Rano lahko tudi poka-
pamo s sokom rmana: vzamemo
svež cvet in liste rmana, jih zdrobi-
mo ali sesekljamo, stisnemo sok in
ga pokapamo na rob odprte rane.
Rman sicer zdravi predvsem žen-
ske organe in krepi njeno telo. Tudi
deklici, ki se razvija v žensko, lahko ponudimo
rman pred spanjem ali ob prvi menstruaciji v
puberteti.
Sama svetujem 1x letno enomesečno kuro z
rmanov vsaki ženki, in sicer 1 skodelico vsak
večer za 1 mesec, in sicer tisti mesec, v katerem
ima “pacientka” rojstni dan. Saj smo takrat žen-
ske najbolj občutljive.
Poleg rmana za zanositev svetujem tudi jedilnik,
ki je sestavljen iz polno dobrih beljakovin in ze-
lenjave, nič rafiniranih mok, sladkorjev in
mlečnih izdelkov, saj ti sprožijo v telesu inzulin-
sko nihanje, ki moti produkcijo hormonov. Tak
primer je vranični jedilnik iz moje knjige Natu-
ropatski priročnik za samopomoč.
Poleg tega sem vsaki ženski, ki si je prizadevala
zanositi, svetovala samomasažo stopala, in sicer
refleksne točke maternice na nogi, pod gležnjem
na notranji strani stopala (kot na sliki).
Pomembno je, da masiramo to točko vsak dan 5
minut na vsaki nogi. Masiramo s členki, priti-
sniti moramo tako, da malo boli. Fizično bo ta
masaža sprožila, da do maternice in jajčnikov
pride več krvi in več kisika, organ bo bolje pre-
krvavljen in se bo bolje čistil, njegove sluzi se
bodo bolje obnavljale. Tako
preprečujemo nastanek cist,
miomov itd.
Pomembno je tudi, da sami
sebe masiramo, saj tako
prevzamemo odgovornost
za svoje zdravje. Jaz sem tisti,
ki se moram masirati vsak
dan, jaz sem tisti, ki želi biti
zdrav, če tega ne naredim,
sem sam kriv, ni maser ali
kdo drug, ki bi me moral
masirati.
Na takšen način se sproži
vsak dan proces samozdra-
vljenja v telesu, torej želja po
zdravju!
Moje stranke, ki so želele zanositi, so prišle vsaka
s svojo zgodbo; v Naturopatkem centru Saeka je
s pomočjo naturopatskega pristopa zanosilo že
več tisoč žensk.
Prevzemi odgovornost za svoje zdravje, delaj in
trud se bo obrestoval! To je formula, ki je cenov-
no zelo hvaležna in spoštljiva tudi do narave.
Ko ženska na takšen način okrepi svoje telo, da
pravilno proizvaja hormone in naravno zanosi,
potem z lahkoto tudi donosi in rodi. Če pa silimo
telo v nekaj, za kar ni pripravljeno, potem ima-
mo težave še z vsem ostalim.
Iščimo zdravje.
/ konec
www.saeka.si
Tudi lepenka je
dobra, če jo
scvremo! Pomi-
slite, kako sla-
stne so bile ja-
bolčne “fritole”,
po katerih je
čudovito dišalo
v kuhinji moje
tašče. Pripravila jih je za vse nas, še posebno pa za
svojega moža, saj ga vsakič spomnijo na mamo,
na otroška in mlada leta, ki jih je preživel v Štan-
drežu, na rdečo ribico, ki je prezgodaj končala svo-
jo pot na našem svetu. Ob krožniku “fritol” nam
je začel pripovedovati. Sladico mu je pripravljala
mama ob posebnih priložnostih, ko je bilo treba
kaj praznovati ali ko je bil žalosten, in tudi takrat,
ko mu je na tla padla okrogla vaza, v kateri je imela
svoj dom rdeča ribica. Lepo je skrbel zanjo, vsake
tri dni ji je zamenjal vodo. Kupil si jo je s kovančki,
ki jih je s težavo zaslužil, pri starem gospodu, ki je
na tržnici v ulici Boccac-
cio v Gorici prodajal ri-
bice in kopenske želve.
Živali je prevažal na svo-
jem triciklu, tovornem
vozilu s tremi kolesi in
“lesenim kasonom”. Ve-
liko obrtnikov in trgov-
cev se je v šestdesetih le-
tih prejšnjega stoletja
posluževalo tricikla. Moj tast se je spomnil bratov
Ballare’, ki so na triciklu prevažali orjaški lesen
stroj, na katerem so bili pritrjeni številni klini in
žeblji. Vozili so se od doma do doma in popravljali
stare blazine: odšivali so prevleko, volno s strojem
počesali in očistili ter ponovno zašili v blazino.
Vse so ljudje nekoč pridno reciklirali. S triciklom
so se po vaseh prevažali tudi trgovci, ki so odku-
povali staro šaro, blago, papir in kovino, ki so jo
ljudje včasih pri-
dobivali iz starega
vojnega orožja.
Vsako pomlad so
se v Štandrež in
Sovodnje na svo-
jem triciklu pri-
peljale ženice iz
Beneške Sloveni-
je: prodajale so le-
sene izdelke, žli-
ce, majhne deske
za rezanje, valjarje
in suho robo, ki so jo izdelale med dolgimi, mrzli-
mi zimskimi večeri v zasneženih hribih. Tudi pro-
dajalci sadja so s triciklom potovali po vaseh in
kupce vabili s trobilom.
Ljudje so se v desetletjih po drugi svetovni vojni
začeli sami premikati, krožili so po vaseh in me-
stih. To je bila velika pridobitev za preproste ljudi,
ki so prej zelo malo potovali; v primeru, da so mo-
rali kam iti, pa so se morali posluževati vlakov in
trajektov. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnje-
ga stoletja je tudi pri nas prišlo do neverjetnega
razvoja prevoznih sredstev. Moj tast se spominja,
kako srečen je bil, ko je dobil svoje prvo kolo. Ne-
kateri srečneži so si s posebnim montažnim kom-
pletom, ki ga je izdelovalo podjetje Garelli, na svo-
je kolo pritrdili motor in si tako sami izdelali Mo-
squito - s približno 22.000 lirami oz. dvomesečno
plačo se jim ni bilo treba več truditi, približno tako
kot danes z modernimi električnimi kolesi. Mladi
so se na kolesih vozili tudi v dveh ali treh. V Štan-
drežu so se zapeljali do Soče, kjer so nabirali ro-
bidnice in “cimberje”. Zdelo se jim je, da se vozijo
na luksuznem motorju, saj so na kolo večkrat pri-
trdili kos trde lepenke, ki je ob vrtenju trkala ob
kolesne napere (špice) in zelo ropotala kot pravi
motor. Ko so zrasli, so kolo uporabljali za v službo
in začeli so sanjati o “motorinu”, motornem ko-
lesu. Več mesecev so morali mladi vajenci garati,
da so si prislužili dovolj denarja za “motorin”. Ne-
katerim je kakšno liro dal tata, tako so si kupili no-
vo motorno kolo Benelli s tristopenjskim menjal-
nikom. Pri šestnajstih letih so mladi delali vozniški
izpit za motor v goriški avtošoli Filippucci in si ku-
pili staro Lambretto, pri osemnajstih je prišel čas
za avtomobil. Moj tast se spominja na svojo Fiat
Cinquecento, katere vrata so se odpirala narobe,
“controvento” (proti vetru), streha je bila platnena
in dalo se jo je odpreti, pod preprogami pa so bile
manjše in večje luknje - nezaželjeni dodatek. S svo-
jim avtom je hodil v službo in s prijatelji na plese
- dosegel je celo hitrost 85 km na uro - “Bili so dru-
gi časi, zadovoljni
smo bili s tistim, kar
smo imeli, saj prej
nismo imeli ničesar,
le pot pod nogami”!
V šestdesetih letih so
nekateri Štandrežci
še prevažali marsikaj
z vozovi na konjsko
vprego. Tast se spo-
minja bratov Galileo in Dante. Galileo je s svojim
vozom prevažal pesek in najrazličnejše druge ma-
teriale. Po opravljenem delu je njegov konj sam
poznal pot do vseh štandreških gostiln in pozno
ponoči je gospodarja, ki je navadno pregloboko
pogledal v kozarec, varno pripeljal v domačo štalo,
kjer je Galileo navadno prespal, saj ga žena ni pu-
stila v hišo. Dante je pesek prevažal s trikolesni-
kom Guzzi Ercole 500, ki je imel na zadnji strani
prikolico - izpušna cev prevoznega sredstva
je tako ropotala in pokala, da “se je zdelo,
da strelja top”!
Najbogatejši kmetje so v tistih časih imeli
trikolesno Ape Piaggio, revnejši so zelenjavo
prevažali z “burelami” in vozovi. Pridelek
so pozno zvečer nosili do zbirnih mest v
Štandrežu, kjer so ga grosisti odkupovali, ti
pa so zgodaj zjutraj šli na tržnico v Trst. Na
poti so se ustavili na bencinski črpalki v Do-
lu, kjer jim je gospa Ana skuhala kavo, v ka-
tero je dodala radodaren odmerek šnopčka.
Zanimivo, kako je moj tast speljal pripoved:
od fritul in rdeče ribice do vaških posebnežev, po-
membnih izumov v avtomobilski industriji, pa še
do razvoja prevoznih sredstev na Goriškem.
Končno pa smo, hvala Bogu, le “parkirali” spet ob
krožniku jabolčnih “fritol”.
“JABOLČNE FRITOLE”
Sestavine:
250 g moke, 50 g sladkorja, pol kozarca olja, 2 jajci,
pol kozarčka likerja (ruma, žganja), sol, dve jabol-
ki, pol kozarca mleka, 70 g rozin, pol vrečke pecil-
nega praška, olje za cvrenje.
Priprava:
V skledi stolčemo jajci s sladkorjem, dodamo liker,
sol, olje, mleko, presejano moko, rozine in pecilni
prašek. Pustimo, naj zmes počiva dobrih trideset
minut, med tem časom olupimo in zrežemo ja-
bolka na kocke ter jih dodamo v zmes. Z žlico da-
mo testo v vroče olje. Ko so “fritole” cvrte, jih po-
ložimo na kuhinjski papir, ponudimo jih potrese-
ne z vanilijevim sladkorjem.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (61)
Aktualno 21. novembra 2019 19
Poslavljanje od svetlobe ...
November (2)
  o sem tu med grobovi,
pod mano pa je
pokrajina, ki je
božansko lepa, a mi noče in
nekako ne more postati dom,
imam občutek, da ne bom
nikoli nikjer zares doma.
Večen popotnik v iskanju
miru. Identitete. Na begu
pred odtujenostjo in samoto.
Upam, da bo moj grob nekje
med skalami, da mi bodo
družbo delale kavke, da bo
nad mano samo nebo, pod
menoj pa nedostopni prepadi.
Tam, nekje, bom našla svoj
mir. Tam, kjer je meja med
večnostjo in minljivostjo
nedorečena, nejasna. Kjer
vsega tega, kar je zemeljsko,
enostavno ni več.
Skoraj sem že odločila, da
letos ne bom šla na grob
svojih staršev na prvi
november. Na pokopališču,
kjer nikogar ne poznam in
ljudje govorijo jezik, ki ga ne
razumem, furlansko namreč,
se na ta dan, ki je že itak
prepoln temnih mislim,
počutim osamljeno. Tako
K osamljeno, da me je groza. Pasem nazadnje vendarle šla. Nagrob. Zaradi mame in očeta.
Kot bi zaslutila njuno potrtost
in prazen grob v jesenskem
soncu. Prazen grob nad
vinogradi. Samota sredi tujine
in teža zemlje, ki je tako
drugačna od naše, domače.
Prazen grob bo ostal brez
blagoslova, samo uvelo cvetje
bo rdelo ob zatonu. Ne bosta
sama, sem pomislila. Ne bom
ju pustila med tujci. Že itak je
meni prehudo, ko skušam z
nasmehom preganjati
osamljenost, ki me razžira. Tu
še najbolj, v tej prekrasni
dolini, kjer imam sicer nekaj
prijateljev, a kjer imam
občutek, da sem in bom
ostala vekomaj tujec.
Dan je krasen, čeprav veter
pojenjuje in je na koncu
nižine, tam, kjer se Furlanija
poljublja z Jadranom, že
zaznati prve sive odtenke.
Jutri bo namreč dež. Zberemo
se v cerkvi. Zaman iščem znan
obraz. Pet let sem tu, a še
vedno skoraj nikogar ne
poznam. Ko
skupina žensk
zapoje, se z
bolestjo spomnim
naših slovenskih
pesmi, ki sem jih
že kot otrok pela
vsako nedeljo pri
maši. Te besede so
mi tuje. Teh
molitev ne
poznam. Duša je
prazna. Najraje bi
zajokala, čeprav ne
vem zakaj. Ta
odtujenost, ta
nemir, ta
neizprosna samota,
mi ne dajo živeti.
Molimo, zaznam
izza oltarja.
Potihoma molim v
svojem jeziku,
domača beseda mi
greje srce.
Pogrešam molitve
iz otroških let.
Materinščina. Kako
lepa beseda. Kako
pogrešam naše
molitve, ko sem tu
pri italijanski maši, kjer si vsi
šepetajo v furlanščini, vse bolj
sama in vse bolj nebogljena.
Ta prekleti občutek
odtujenosti. Ta nemir. To
iskanje in večni beg pred
samoto. Samoto nosimo v
sebi. Sami smo vedno. Sami
smo vsi. A domača beseda
nam vendarle greje dušo.
Varnost je v njej. Toplina.
Otroštvo. Morda nekaj, kar
nam daje občutek
bližine. Zaznave.
Pa čeprav
ostajamo tujci
celo življenje.
November. Danes
je zadnji sončni
dan. Jutri bo dež.
Po cele dneve,
tedne, mesece bo
deževalo. In ta
prekleto lepa
dolina bo še bolj
samotna. In veter
bo odnašal še
zadnje preživele
spomine. Med
trohnečim listjem
in tišino bo
samote vse več.
Prekleta. Vem, da
je včasih dovolj
beseda. Da
prežene grenkobo.
Strah. Tesnobo. A
besede ni. Prave
besede ni. Vse so
mi prekleto tuje.
November je
počasen. Oklepa
se našega
vsakdana. Temačen je. Nekje
sem prebrala, da je prav ta
skrivnostni pridih, ki postane
tedaj, ko je svetlobe vse manj,
nebo pa skoraj ne pozna več
modrine, celo grozljiv,
botroval temu, da so že naši
predniki, staroverci, ta čas
posvetili čaščenju prednikov.
Na vahte je vezano nešteto
predkrščanskih obredov.
Navad. Mrtve, ki naj bi se
vračali, čakata ponekod
prigrizek in pijača. Luč gori
zanje. Luč jih čaka. Luč, ker se
celo mrtvi bojijo samote.
Z otožnostjo v srcu se
spominjam, kako sva nekoč z
mamo na ta dan obiskovali
sorodnike in grobove. Na
vahte. Zbirali smo se po hišah
in klepetali dolgo v noč.
Skupaj smo premagovali
strah, temo, negotovost.
Nekoč je bilo vsakdanje, da so
se ljudje zbirali, da niso bili
sami. Zdaj živimo v dobi
samote. Vse več je je. V nas in
okoli nas. Neizbežna je.
Nepremagljiva. Kot breme jo
prenašamo. Spremlja nas
povsod, kot bi bili uklenjeni v
njej. Kot bi ne bilo izhoda iz
nje. In dejansko ga ni. Samota
je stalnica življenja.
Vsepovsod je, čutiti jo je na
vsakem koraku, ko preži na
naše misli. Samoti ne
moremo uiti. Samoto nosimo
s seboj. Samoto nosimo v
sebi.
/ konec
Suzi Pertot
Tretja številka otroške revije Pastirček v š. l. 2019/2020 
Spet prišel si, mesec sivi ...
  pet prišel si, mesec sivi, // z dežjem in
meglami, tako se glasita prva dva verza
otroške pesmi November naše drage
pesnice Ljubke Šorli (1910-1993). Njenim sti-
hom v teh deževnih jesenskih dneh žalostno
pritrjujejo tudi Pastirčkovi bralci, ki imajo v
rokah novembrsko številko Pastirčka. V svoji
beležki urednik Marijan Markežič zatrjuje,
da je november mesec živih, saj naši dragi
umrli “živijo pri Bogu in so naši priprošnji-
ki”. Ta mesec je tudi zahvalna nedelja, ko se
Bogu še bolj goreče zahvaljujemo za vse, kar
smo prejeli iz Njegovih rok. Prav o tej “zlati
nedelji” se v zapisu Najbolj zlata skodelica
pogovarjata mamica in mala Betka, ki ju je
v ilustraciji prikazala Monica Quaggiato.
S praznikom Kristusa Kralja (24. novembra),
ki naj bo kralj našega srca, se končuje cer-
kveno leto.
Zakaj je očka tako nenadoma
šel v raj, se sprašuje deklica
v pesmi Večerna moli-
tev, ki jo je napisala
Berta Golob, ilustrirala
pa Monica Quaggiato.
Zakaj je morala v pre-
rani grob dolgoletna,
zvesta sodelavka Pa-
stirčka Paola Berto-
lini Grudina, ki se je
poslovila od nas ko-
nec oktobra, se
sprašujemo vsi, ko
občudujemo njene
ilustracije v toplih
mehkih barvah, ki
tako srčno in pristno nagovarjajo male in
velike bralce. Tako prisrčen je tudi prizorček,
ki je izšel iz njene bujne likovne zamisli in
prikazuje Zaheja na smokvi (na sliki) ter
spremlja tokratno zgodbo iz Svetega pisma,
ki jo predstavlja Paolin mož Walter Grudina.
Na spoznavanje Svetega pisma se navezuje
tudi Paolina dopolnjevanka na petnajsti stra-
ni novembrske številke Pastirčka, ki ga bo
gotovo še žlahtnilo njeno pero, čeprav ona
zdaj že gotovo uživa Božji mir v raju, saj je
njena likovna dediščina, namenjena najm-
lajšim, zelo obširna.
O sv. Janezu Mariji Vianneyju (1786-1859),
čigar 160-letnico smrti obeležujemo prav le-
tos, piše Mariza Perat, ki bralcem v
zgoščenem, a izčrpnem opisu razkriva svo-
jemu poslanstvu globoko predano svetniško
dušo. Vianneyja, znanega tudi kot odličnega
spovednika, je za svetnika razglasil papež Pij
XI. l. 1925.
Na Pastirčkovih straneh se najdejo vselej
drobni vzgojni utrinki. Eden od takih je skrit
v kratki zgodbici Janeza Trdine Velikost ni
vse. Protagonistka je bahava bukev, ki se
šopiri zaradi svoje mogočnosti.
V tokratnem Pastirčku sta kar dve uglasbeni
pesmici: o sv. Martinu, ki goduje ta mesec,
poje pesmica Berte Golob v uglasbitvi Janeza
Bitenca; o jesenskem vetru, ki raznaša listje,
pa pesmica Sem in tja, ki jo je napisal do-
mačin iz Sovodenj Franjo Rojec, v glasbo pa
prelil Patrick Quaggiato. Tisti, ki se radi uk-
varjajo z glasbo, bodo gotovo poskusili,
kakšne zvoke lahko oddaja navaden
svinčnik, če z njim “zaigramo” po klopci, ta-
bli, stolu...
Pesmica Naravoslovje V. Tihomirja Arharja
ob prikupni ilustraciji Danile Komjanc igri-
vo razkriva, kako nastajajo padavine. Kako
se tudi s svojim lepim slovenskim jezikom
lahko poigravamo, nam kaže Berta Go-
lob z Nazajskimi bese-
dami: npr. črv-vrč,
mak-kam. Zelo dobro
uporabna, tudi pri šol-
skih urah slovenščine,
je rubrika Slovenščina
za v žep učiteljice Bar-
bare Rustja. Otroci bodo
postavili pravilne samo-
stalnike k pridevniku
topel in s tem utrjevali
slovnična pravila ter
bogatili besedni zaklad.
Najmlajšim je na voljo ru-
brika Danile Komjanc Besede
v podobah. Spoznali bodo,
kako se poimenujejo deli
hiši oz. vrtne opreme. Kako
pa lahko iz steklenih lončkov nastanejo lepe
lučke, ki bodo gorele našim dragim rajnim,
prikazuje izvrstna likovna umetnica Vesna
Benedetič, seveda v družbi simpatičnih med-
veda in zajčka. Če bi si zaželeli izvedeti kaj
več o Čedadu ob reki Nadiži, pa brž preberite
zapis Mesto z več imeni izpod peresa Eveline
Umek.
Jesen nam podarja veliko sadja, tudi “zlata
jabolka”- kakije, ki so bili včasih nepogrešlji-
vi gostje vsakega domačega vrta.
Otroci, odložite telefončke, videoigrice itd.
in se pojdite igrat. Za dve privlačni in šaljivi
igri boste izvedeli iz novembrskega Pastirčka.
Predlaga jih Hema ob ilustraciji Polone Ko-
sec. Na Pastirčkovih strneh so še rubrika Kar
lepo po vrsti, 52 krasnih risbic nadarjenih
risarjev v Pastirčkovi pošti, pa še kaj zabav-
nega za bistre glave in seveda Packo, ki po
svoje modruje o vljudnih besedah, ki si jih
“ljudeki” (!) izrekamo ob raznih priložno-
stih: “Kaj ni lepo, da pred eno garo atletike,
ti rečejo dobertek”?
IK
S
  rojekt CON-FRONT je multi-
medijska predstava, ki je na-
stala v sklopu evropskega pro-
jekta na EU Programu Ustvarjalna
Evropa. Poleg Fundacije Poti miru v
Posočju so projektni partnerji še Le
Grand Mix (Francija), Muziekclub
4AD (Belgija) in MKC (Severna Ma-
kedonija). Evropski projekt podpira-
jo EU Programu Ustvarjalna Evropa
in kulturne institucije Le Fresnoy iz
Francije, namenje-
nih mu je bilo okoli
330.000 evrov, slo-
venski pridruženi
projektni partnerji
pa so Goriški mu-
zej, Zavod za šport,
kulturo, mladino
Občine Tolmin in
Kino Šiška Ljublja-
na.
Predstavo je v
četrtek, 14. novem-
bra, v goriškem Kul-
turnem centru Loj-
ze Bratuž predstavi-
la vodja Fundacije
Poti miru Maša Kla-
vora, vodja projekta
pa je Erika Kapitan. Rdeča nit je so-
delovanje in “con-frontiranje” pre-
teklosti s sedanjostjo o temi vojne in
zgodb vojnih beguncev - projekt ni
zgolj zgodovinski in dedinščinski, a
je umetniško obarvan. Fundacijo,
prav tako kot KCLB, je k sodelovanju
pritegnil Goriški muzej oz. kustos
muzeja dr. Marko Klavora, ki je lani
v goriškem hramu organiziral raz-
stavo o beguncih. Razstava je potrje-
vala dolgoletno plodno sodelovanje
in je bila čudovita priložnost za
ustvarjanje novih sodelovanj z
evropskimi umetniki.
Predstavo, katere vsebina je interpre-
tirana na sodoben način, sestavljata
dokumentarni film in glasbeno-vi-
zualni koncert. Ustvarilo jo je osem
izbranih mladih pop in rock glasbe-
nikov in vizualnih umetnikov iz Slo-
venije, Italije, Francije, Belgije in Se-
verne Makedonije. Prvotna zamisel
je bila, da vsak od sodelujočih par-
tnerjev na podlagi javnega povabila
izbere dva mlada, kompetentna
umetnika, enega s področja glasbe,
drugega s področja filmske umetno-
sti. V Sloveniji sta bila izbrana Samo
Vovk in Neli Maraž. Skupina umet-
nikov je pod vodstvom umetniškega
vodje, Belgijca Mathijsa Bertela, v
zadnjem letu in pol po en teden sku-
paj bivala na petih kulturnih rezi-
dencah v vsaki od držav: skupaj so
raziskovali, zbirali gradivo in posnet-
ke ter ustvarjali. Že v procesu ustvar-
janja je bilo vsem jasno, da želijo po-
tegniti vzporednice med vsemi voj-
nami - prva svetovna vojna in vojni
begunci so tako postali glavna tema
predstave in dokumentarnega filma.
Projekt se bo končal marca 2020, a
nastali so že trije odlični rezultati:
prvi je avdio-vizualna predstava
CON-FRONT, drugi dober rezultat je
nastajal sočasno - 30-minutni doku-
mentarni film z naslovom Hey,
Youth (s podnapisi v slovenščini), ki
ga je ustvarila mlada filmska ustvar-
jalka Chiara Caterine. Film prikazuje
proces ustvarjanja predstave, ki na
poseben način pripoveduje izbrano
temo. Tretji rezultat projekta je na-
mizna družabna igra, namenjena
srednješolcem oz. zadnjim razre-
dom osnovne šole. Projekt se je raz-
vil na temelju resničnih zgodb voj-
nih beguncev iz različnih vojn in
držav, družabno igro pa bodo orga-
nizatorji podarili nekaterim sred-
njim in osnovnim šolam, da jo bodo
učenci lahko igrali v razredu in po-
bliže, na drugačen način, spoznali
tematiko vojn. Četrti rezultat projek-
ta je še v nastajanju, gre za
priročnik o sodobnem obe-
leževanju vojnih obletnic.
CON-FRONT se z dokumen-
tarnim filmom predstavlja
na evropski turneji v državah
partnericah. Njen osrednji
del je glasbeno-vizualni do-
godek, v katerem so glasba in podo-
be neločljivo povezani. Različna
čustva, ki spremljajo ljudi v begu iz
konflikta, so raziskana v desetih de-
janjih, “vizualnih pesmih”. Predsta-
va subtilno povezuje terenske po-
snetke, arhivsko gradivo, animacijo
in video v smiselno enoto, podprto
z glasbo, ki jo lahko označimo kot
post-rock, elektronsko, neoklasici-
stično in kinematografsko. Na odru
KCLB so nastopili
Mathijs Bertel (vio-
lina), Samo Vovk
(električni bas, aku-
stična kitara in vo-
kal), Martina Bara-
koska (bobni in tol-
kala), Joana Riste-
ska (električna in
akustična kitara),
Koen Quintyn (ro-
dos, klavir, elektro-
nika in “Prophet”)
in Baptiste Roger
(elektronika), za vi-
zualno oblikovanje
pa so poskrbeli Aē-
lien Reyns, Neli
Maraž in Loup Bla-
ster.
CON-FRONT odraža sporočila miru,
prijateljstva in povezovanja,
združuje Zahodno Evropo z Balka-
nom. Povsod ob frontah so enako
prizadete pokrajine, ljudje s svojimi
zgodbami - od Nieuwpoorta v Belgiji
prek Kobarida vse do Dojrana v Se-
verni Makedoniji. Ljudje so bežali in
bežijo - “we left without shoes, wi-
thout chlothes, and we walked, wal-
ked, walked”… Beg spremljajo ra-
zlična čustva: utesnjenost, izgublje-
nost, upanje. Za nekatere so meje
med državami še vedno zakoličene,
zastražene, v CON-FRONTU pa zble-
dijo, žanri se topijo, preteklost in se-
danjost se ujemata, posamezne
zgodbe se kristalizirajo v bolečo uni-
verzalno resničnost. Zgodovina se še
naprej neusmiljeno ponavlja; kar se
nam zdi, da je za vedno izginilo, je v
resnici še sodobno vprašanje. Na
koncu pa obstaja še upanje, poskus
predelovanja travm, otroci in njiho-
ve sanje.
Kat
P
  KCLB / Multimedijska predstava CON-FRONT
Ljudje so bežali in bežijo, na
koncu pa upanje še obstaja
GORICA 
Aktualno21. novembra 201920
  Lepo doživetje
Praznik ob obnovitvi
sedeža devinskih zborov
DEVIN 
  oživet praznik za širšo
skupnost. Tako bi lahko
v enem stavku opisali
praznovanje ob koncu izrednih
obnovitvenih posegov na sedežu
devinskih zborov, v katerem de-
lujejo vse od leta 1988. Po treh
desetletjih so v sezoni 2016/17 s
pomočjo deželnega denarnega
prispevka poskrbeli za redna ob-
novitvena dela: sanacijo strešne
kritine, ureditev električne na-
peljave in razsvetljave ter preure-
ditev ogrevalne napeljave. V mi-
nulem letu pa so Fantje izpod
Grmade ponovno zaprosili
deželno upravo za nov finančni
prispevek, tokrat za izredna dela.
Namenili so jim 40.000 evrov, s
katerimi so prostore prilagodili
novim zakonskim predpisom
glede dostopnosti tudi za priza-
dete osebe, oziroma prilagodili
sanitarije tem zakonskim do-
ločilom tudi z ustreznimi vstop-
nimi vrati. Uredili so potrebne
napeljave, ki bodo omogočale
boljše osvetljevanje in koriščenje
elektronskih naprav. Postavili so
stopnice na manjšo kaščo nad
novimi stranišči in poskrbeli, da
je kuhinja bolj uporabna.
Kot se spodobi ob koncu tako
pomembnih posegov, so zbori v
soboto, 9. t. m., priredili praznik.
Člani Devinskega mladinskega
krožka so si dogodek zamislili in
zrežirali. Nina Pahor je z osvetlje-
vanjem zgodovine gradnje se-
deža in obnove teh prostorov
strnjeno povezovala posamezne
točke, s katerimi so predstavili
vse, ki uporabljajo sedež. Na
ekranu pa so predvajali niz foto-
grafij, ki so dokumentirale grad-
D njo in obnovitvena dela. Slišalismo o OPZ Ladjica, ki je obenemtudi duša lutkarskih delavnic in
gledališkega abonmaja Prista-
nišče. Nato sta Lara in Lara za de-
vinsko podružnico SCGV E. Ko-
mel na kitaro zaigrali Pesem slo-
vesa, 'za stare ploščice', kot so se
pošalili. Za 'bivanje' na sedežu
so se zahvalili tudi skavti vodov
galeb in kondor, ki delujeta v
Devinu. Dekleta DMK so nato
povedala, da nekajkrat na leto
nastopa tudi njihov 'neredni'
zbor, ki je tokrat podal zasanjano
priredbo ljudske Da bi jaz znala,
in tako idealno uvedla fantovski
zbor Devin-Nabrežina, ki je na-
stal pred tremi
leti in ki
včasih za vaje
uporablja te
prostore. V so-
boto pa je pod
vodstvom Mir-
ka Ferlana raz-
veselil občin-
stvo z dvema
pesmima.
Večer je bil se-
veda tudi pri-
ložnost, da so
se prisrčno
zahvalili ne le
vsem podjetjem in posamezni-
kom, ki so sodelovali pri tokrat-
nih obnovitvenih delih, ampak
izrecno tudi požrtvovalnemu
predsedniku zbora Fantov izpod
Grmade Igorju Antoniču, ki je
bil, po zgledu svojega nonota
Franca, ves čas ne le spodbujeva-
lec in duša vseh obnovitvenih
del, ampak je tudi osebno opra-
vil nešteto delovnih ur za pripra-
vo gradbišča. Ob njem so izpo-
stavili še Ivana Komarja, Boruta
Breclja in Marka Antoniča, ki so
mu tudi veliko pomagali.
Skoraj neopazno se je tako skle-
nil prvi del večera, namenjen
obnovi sedeža, in se z nastopom
Ženskega zbora Devin, ki že ne-
kaj let sicer ne poje, preobrazil v
poklon zborovodji in organistu
Hermanu Antoniču, ki je pred
kakim mesecem obhajal svoj 70.
rojstni dan. Pevke so z ljudsko
Kje so tiste stezice obudile spo-
min na čase, ko jih je zborovodja
tudi vozil na nastope, in mu v
šali poklonile plakat, na katerega
so dale natisniti več spominskih
slik. Nazdravile pa so mu z Ma-
ličevo Zdravljico. Presenečenje je
uspelo in Herman Antonič je
pozdravil dejstvo, da so se spet
zbrale in pokazale voljo do petja.
Na oder je stopil nato devinski
cerkveni zbor, ki ga tudi vodi
Herman Antonič. Na vrsti je bil
blagoslov prostorov s krajšim na-
govorom g. Giorgia Gianninija,
ki je zlasti izpostavil, da “je po-
membno, da ljudje in zlasti mla-
di spoznajo in gojijo duhovno
zavest, h kateri gotovo spadajo
tudi slovenska molitev, sloven-
ska cerkvena pesem in slovenska
služba božja. Zato, tako kot do-
slej, tudi v prihodnje v tem do-
mu vztrajno gojite prav to skrb,
da širite obzorja duha vsem, ki
med te stene zahajajo”. Nato je
prosil Svetega Duha, zavetnika
devinske cerkve, naj vsem vlije
milost svojih sedmih darov.
Povezovalka večera Nina Pahor
je seveda orisala jubilantovo vlo-
go pri zboru Fantov izpod Grma-
de, ki mu je bil ustanovni član.
Jeseni 2011 je od Iva Kralja prev-
zel vodstvo zbora, pred tem pa je
Herman vodil dekliški in nato
ženski zbor. Povabila je na oder
Fante, da bi pod njegovim vod-
stvom tudi zapeli. Za nastop je
Herman Antonič izbral Vračko-
vo Rožmarin, ker je bila to pe-
sem, ki so jo radi prepevali
brstovski pevci, in še Kernjakovo
Je na Dravce mehva, pri kateri se
je kot solist izkazal predsednik
zbora Igor. Sledilo pa je še eno
presenečenje, ki ga je napovedo-
valka povzela z bese-
dami, da je Antonič
ob koncu minule se-
zone presenetil pevce
z napovedjo, da si mo-
rajo poiskati novega
zborovodjo, ker se mi-
sli kot pevovodja
“upokojiti”, češ da je
dopolnil 70 let in da
želi odslej več prepe-
vati in manj mahati.
Zato so se mu pevci
zahvalili za vodenje
zbora in da bo z njim
odslej sodeloval kot
pevec in korepetitor, v spomin
pa so mu poklonili fotografijo
zbora, ki je nastala ob prazno-
vanju 50-letnice. Prisotne je na-
govoril tudi sam Herman in ne-
kaj povedal o svoji glasbeni poti
od časa, ko je, kot še ne14-leten
fant, stopil na devinski kor, do
nastanka Fantov izpod Grmade
pri njih doma in do drugih zbo-
rovodskih izkušenj.
Večer v Devinu je bil končno tu-
di priložnost, da so Fantje izpod
Grmade predstavili svojega no-
vega zborovodjo, to je Bogdana
Kralja, ki zbor dobro pozna, saj
je pri njem na začetku 80. let
prejšnjega stoletja tudi sam ne-
kaj časa prepeval in je tudi zato
rad sprejel ta novi izziv. Pod nje-
govim vodstvom sta Harejeva
Grmada kres in Vodopivčeva Po-
bratimija, s svojim obvezujočim
sporočilom, idealno sklenili
praznični večer.
Besedo so na koncu imeli še trije.
Prvi se je oglasil deželni svetova-
lec Slovenske skupnosti Igor Ga-
brovec, ki je izpostavil, da so po-
membni predvsem ljudje, da
prostori, obnovljeni z javnim de-
narjem, živijo od pobud in
življenja. Sledil je poseg občin-
ske odbornice za kulturo Anna-
lise D'Errico, ki je med drugim,
ob prispodobi drevesa, ki črpa
moč iz zdravih korenin, poveda-
la, da vedno znova odkriva bo-
gastvo slovenske kulturne po-
nudbe na tem območju. Na kon-
cu pa je vsem nastopajočim
čestitala še predsednica ZCPZ
Rossana Paliaga in se zahvalila,
da od nekdaj sodelujejo z ZCPZ.
Lepo praznično vzdušje se je na-
to ob gostoljubni ponudbi in
fantovskem petju zavleklo v noč.
E. G.
Foto damj@n
Odisejada slovenskega velikana Telekoma 
Slan račun za slovenski telefon…
  lika slovenskega
gospodarstva postaja vse
bolj zanimiva, hkrati je
tudi v nekaterih obrisih dokaj
skrb vzbujajoča. Vlada
Marjana Šarca je imela dobro
leto miru na tem področju.
Zaradi gospodarske
konjunkture. Danes je slika
drugačna. Pa ne samo zaradi
ohlajanja globalnega
gospodarstva. Pa tudi ne samo
zaradi sporov z Levico. Nekaj
iskric, ki bi lahko zanetile
požare, smo zabeležili tudi pri
večjih podjetjih, predvsem
tistih, ki so v lasti države.
Vladne rošade že, a vendar…
Zadnjič smo spregovorili o
stečaju Adrie airways. V zad-
njem mesecu pa je bilo več
primerov kriz v podjetjih, ki so
stresle vlado. Predvsem gre tu-
kaj izpostaviti dva. Govorimo
o Telekomu in Petrolu. Tokrat
se bomo posvetili telekomuni-
kacijskemu velikanu. Najprej
je treba seveda pojasniti, da v
primerjavi z Adrio Telekom ne
tvega žalostnega konca. Tele-
kom je zelo donosno podjetje.
In zato je tudi še vedno v ro-
kah države. Pa čeprav je bilo,
tako kot Adria airways, konec
leta 2013 na vladnem sezna-
mu za prodajo. Junija 2015 je
bila država tik pred tem, da
svoj večinski delež proda. Po-
sel je bil sklenjen, a je napo-
sled padel v vodo.
A poglejmo, zakaj je v tem tre-
nutku Telekom Slovenije tako
S medijsko zanimiv. Dva dogod-ka sta bila posebej na udarumedijev. Prva je razsodba arbi-
traže, ki je Telekomu naložila
plačilo kazni v višini 23 milijo-
nov evrov. Druga vest, pri ka-
teri je bil Telekom v ospredju,
pa je bil odstop direktorja Mat-
jaža Merkana le dobra dva me-
seca po njegovem imeno-
vanju na čelo največje
slovenske telekomunika-
cijske družbe. Uradno je
šlo za odstop iz zasebnih
razlogov, neuradno medi-
ji pišejo o tem, naj bi
Merkan ne bil kos nalogi.
Merkanov korak nazaj je
že drugi odstop z direk-
torskega mesta v pomem-
bnih podjetjih v dobrem
mesecu. Pred tem je bila
na vrsti uprava Petrola, ki
je odstopila, kljub temu
da je njegov direktor To-
maž Berločnik le nekaj
mesecev prej prejel nagra-
do “Menedžer leta”. Če je
bilo jasno, da je bil Ber-
ločnik “odstopljen”, pa za
Merkana te dinamike niso
povsem jasne. Ni namreč zna-
no, koliko sta ga k temu silila
nadzorni svet in lastnik
(država), oziroma ali je to bila
res njegova odločitev. Dejstvo
pa je, da sta vlada in Šarec v
obeh primerih, torej pri doga-
janju na Petrolu in Telekomu,
v javnosti pustila ne preveč
prepričljivega vtisa.
Rošade vlečejo vse vlade. Tako
funkcionira politika v državno
večinskih podjetjih. Posebej ko
je šlo za zamenjavo pri Petrolu,
je širša javnost dobila vtis, da
so se stvari Šarcu izmuznile iz
rok. Ni bilo namreč jasno, kdo
je zahteval in dosegel Ber-
ločnikov padec. Šarec se je po
medijih samo jezno odzival in
iskal krivce med koalicijskimi
partnerji. Pri Telekomu je bila
sicer slika nekoliko drugačna.
Premier se zaradi odstopa di-
rektorja Telekoma ni tako
vznemirjal, pa čeprav je man-
dat, ki se po dveh mesecih
sklene z odstopom, vseeno do-
kaj nenavadna zadeva. Res je
sicer, da je Merkana na direk-
torsko mesto imenovala
prejšnja predsednica nadzor-
nega sveta Telekoma, Tržačan-
ka Lidia Glavina. LMŠ do nje
ni nikoli kazal pretiranega
navdušenja. Glavinova je v
času Šarčeve vlade morala za-
pustiti mesto predsednice
uprave SDH, zamenjali so jo
tudi v nadzornem svetu. Na-
zadnje pa je odstopil še direk-
tor Telekoma, ki ga je ona ime-
novala.
Precej več kot politično
obračunavanje
Zakaj vse to navajamo? Ker je
igra z imenovanji v družbah
precej več kot preprosto poli-
tično obračunavanje med ra-
zličnimi frakcijami. Telekom je
to občutil na svoji koži. Le do-
bra dva tedna pred odstopom
Merkana je namreč prišla na
dan razsodba arbitražnega so-
dišča v Švici, ki je odločalo o
sporu med Telekomom in
grško družbo Antenna. Done-
davna sta bili obe družbi del-
ničarja slovenske firme Anten-
na Sl TV, ki upravlja televizijo
Planet TV. Spor je nastal pri iz-
stopu Grkov, ki so svoj 34-od-
stotni delež prodali prav Tele-
komu. Družbama pa ni uspelo
se dogovoriti o ceni. Poenosta-
vljeno je spor šel tako daleč, da
so ga predložili švicarski arbi-
traži. Njena odločitev je bila
dokončna. Telekomu je na-
ložila plačilo v višini skoraj 18
milijonov evrov. Če k temu
prištejemo še sodne stroške in
obresti, bo pod črto Telekom
moral izplačati 23 milijonov
evrov. To je, po izračunu dnev-
nika Finance, toliko, kolikor je
celoten letošnji načrtovani Te-
lekomov dobiček. K temu mo-
ramo dodati, da je Telekom
eno od bolj dobičkonosnih
slovenskih podjetij, ker deluje
v panogi in pogojih, v katerih
denarni tok ne zmanjka. In je
zaradi tega tako zanimiv za po-
litiko. Ni odveč povzeti še raz-
kritja TV Slovenija, ki je ugoto-
vila, da je bila med Telekomo-
vimi odvetniškimi pisarnami v
Švici tudi pisarna Umbricht iz
Züricha, ki ima med podizva-
jalci Evropski center za
reševanje sporov. Njegova
ustanoviteljica je nekdanja no-
tranja ministrica Katarina Kre-
sal.
Pa da ne bo nesporazumov.
Podjetje, zaradi katerega je na-
stal spor, je imelo konec lan-
skega leta za skoraj 12 milijo-
nov evrov negativnega kapita-
la in skoraj 4 milijone evrov iz-
gube. Predsednik uprave Tele-
koma Rudolf Skobe, ki je bil v
prejšnjih letih na čelu skupine,
je aprila ob odhodu s položaja
dosegel dogovor o odpravnini
v višini 6 mesečnih plač in od-
povednem roku 10 mesecev, v
katerem bi prejemal redno
plačo (12.500 evrov bruto). Ta
dogovor so (delno) preklicali
samo potem, ko je prišel v jav-
nost in sprožil splošno rzbur-
jenje.
Vrednost padla za skoraj dve
tretjini
Telekom je zaradi vsega tega
tako pomemben za politične
akterje na oblasti. Ker je neusa-
hljiv vir denarnega toka. Ome-
nili smo kazen v višini 23 mi-
lijonov evrov, ki so jo Teleko-
mu naložili zaradi družbe An-
tenna. To pa zdaleč ni edini to-
vrstni primer. Da najdemo ne-
kaj podobnega in še veliko
hujšega, je dovolj, da zavrtimo
časovnico nazaj za dobro leto.
Septembra lani se je Telekom
zaradi zlorabe prevladujočega
položaja na trgu po tožbi, ki jo
je vložilo podjetje T-2, odločil
za poravnavo in tako dejansko
priznal očitano krivdo. Tudi
omenjena poravnava je bila
zelo draga. Telekom je takrat
sprejel, da bo družbi T-2 iz-
plačal kar 50 milijonov evrov.
V dobrem letu je iz Telekomo-
vih blagajn tako izpuhtelo sko-
raj 75 milijonov evrov.
Kako vpliva vse to na Telekom,
ki bi moral biti hrbtenica slo-
venskega gospodarstva? Ne bo-
mo dolgovezili. Številke pove-
do vse: leta 2014 je vrednost
delnice Telekoma znašala 159
evrov. V petih letih je od takrat
izgubila skoraj dve tretjini
vrednosti. Danes se njena
vrednost giblje okoli 60 evrov.
AČ