glasilo ravenskih železa
8-i
>0 d)
iS c
CL >
_ ra g a:
c o -t O)
XJ) CO o CM Q_ CD
Leto XXX	Ravne	na	Koroškem,	maj	1993	Št.	5
"FABRIŠKI" ČASOPISI-ZRCALO PODJETIJ?
Da je informiranje pomembno za uspešno delo in dobre odnose med zaposlenimi, je bilo vodstvu Železarne Ravne jasno že davnega 1951. leta. Takrat je namreč na seji upravnega odbora direktor "predložil predlog sekretarja (Avgusta, op.p.) Kuharja, da se periodično oziroma približno na šest mesecev izdaja lastno glasilo." Mesečno izhajanje glasila je bilo po mnenju UO teže izvedljivo, polletno pa zaželeno, zato je idejo podprl in med sklepe zapisal: za
29.	november izda kolektiv lastno publikacijo.
Železarna Ravne oziroma njene naslednice so med redkimi podjetji, ki se lahko pohvalijo s tako bogato bero: Koroški fužinar bo star 43 let, Informativni fužinar bo jeseni praznoval jubilejnih 30 let, Novice pa - kot najmlajše - izhajajo 14. leto.
Čeprav lahko trdimo, da v Železarni Ravne nikoli niso izo-
blikovali sistematičnega pristopa k t.i. komuniciranju z javnostmi (public relations), so bila našteta glasila vseskozi v ospredju in odmevna tudi zunaj tovarniškega plota. (Zlasti Koroški fužinar je s svojimi poglobljenimi članki o dolini in njenih ljudeh zapolnjeval vrzel zaradi odsotnosti regionalnih glasil; Informativni fužinar in Novice pa sta prinašala aktualne in krajše članke ter obvestila, predvsem iz delovnega okolja.)
Kdor bi analiziral vsebino vseh zbranih letnikov, bi zlahka razbral vlogo in položaj informiranja v določenem časovnem preseku.
Kaže, da je sistem informiranja ali komuniciranja v družbah nekdanje Železarne Ravne spet pred novim obdobjem. Čeprav ostaja na videz nespremenjen, se bo moral prej ali slej prilagoditi novim razmeram.
Podjetja se bodo morala odločiti, koliko in kakšno informiranje potrebujejo, oziroma še kompleksneje - zasnovati koncept komuniciranja z javnostmi. Presoja pa se ne bo smela omejiti zgolj na stroškovni vidik (npr. informiranje je strošek, ne vidijo pa se njegovi pozitivni psihološko-sociološki učinki), temveč predvsem na vsebinski del. Med drugim to pomeni tudi, da ustanovitelji oblikujejo časopisni svet, ki pripomore k uresničevanju poslanstva glasil. Čeprav si njihovi ustvarjalci nikakor ne želimo izgubiti neodvisnega položaja, je pa vsekakor dejstvo, da so novinarji in uredniki uslužbenci podjetij, in od njih odvisni (opravljajo v bistvu servisne usluge). Tak položaj zmanjšuje njihovo kritičnost - če se že pojavi, se ustavi pri negativnih pojavih, imen pa se izogiba. Osrednja skrb naj bi bila ustvarjanje pozitivne podobe (imidža) organizacije med zaposlenimi in v zunanjem okolju, kar je lahko, če veljata izreka: "Delaj dobro in govori o tem" oziroma "Komunicirajte o prednostih, kijih zaposlenim nudi podjetje". Gre pravzaprav za vkleščenost med dvoje interesov: na eni strani so bralci, ki Si želijo več kritičnosti in
polemičnosti (sami pa se ne bi izpostavili!), na drugi pa so "uradni" viri informacij, ki jih je manj kot v preteklosti, hkrati pa filtrirajo podatke, ki naj gredo v javnost. S slabim se nihče ne hvali rad, svojih adutov pa tudi ne razglaša na veliko. W. Reineke v zvezi s tem priporoča: "Internih komunikacijskih medijev ne bi smeli zlorabljati za enosmerno trobilo vodstva, ampak za poziv k dialogu."
Koncept informiranja bo treba zasnovati za različne ravni: za vsako družbo, lokacijo Ravne in za koncern kot celoto. Posebej za zadnjega je bila npr. marčevska predstavitvena številka koncernskega glasila test, kako lahko skupno glasilo opravlja neke vrste povezovalno funkcijo-
Zavedamo se, da časopisa brez bralcev ni, zato smo v prejšnji številki Fužinarja priobčili anketo, s katero smo želeli zbrati mnenja sodelavcev o informiranju, v tej številki pa že predstavljamo prve rezultate.
Ni dvoma, da je vednost moč.
Zato svarilo Ari Rata: "Pri časopisih je mogoče v nekaj dneh uničiti tisto, kar je bilo treba žilavo graditi leta in leta."
—T—"—“-------------------1
NAŠE DELO V MARCU
PROIZVODNJA
Jeklarna je izdelala 6.819,9 tone jekla v elektro-obločnih pečeh in 61,3 tone v napravi EPŽ in je tako plan izpolnila 67,9-odstotno. Z 10 t EOP so obratovali od 1.3. do
31.3.1993 in naredili 2.110,4 tone, kar je 117,2 odst. načrtovane proizvodnje. S pečjo UHP so obratovali od 1.3. do
31.3.1993 in naredili 4.709,6 tone, kar je 57,1 odst. načrta. Proizvodnja je bil tako nizka zato, ker za peč UHP niso imeli dovolj naročil in je primanjkovalo starega železa.
Valjarna je dosegla večjo proizvodnjo kot v mesecu januarju in februarju. Težave pri oskrbi z jeklom iz Jeklarne so se še nadaljevale. Zaradi pomanjkanja ustreznih legur in starega železa je izpadla predvsem proizvodnja više legirane-ga asortimenta, s katerim pokrivajo potrebe Jeklovleka in lastnega izvoza. Posledica je bila njihova nesolidnost pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti do novih kupcev, ki zaradi tega večkrat stornirajo naročila.
Proizvodnja gredic v marcu je znašala 4.681 ton, od tega so jih prodali 799 ton, 3.882 ton so jih prevaljali v profile. Skupna proizvodnja profilov je znašala
4.725 ton. Navedeni podatki kažejo, da se je zaloga gredic precej zmanjšala, saj je bila poraba večja od proizvodnje. Odprema iz Valjarne pa je znašala 4.714 ton v Kovačnici so s kakovostjo ingotov zadovoljni, še vedno pa se jezijo zaradi zamujanja šarž. V marcu so prejeli 1747 ton vložka. Skovali so za 1421 ton odkovkov. Povečal se je delež gredic za Valjarno (274 ton). Po kvalitetnih skupinah jekel so bila v proizvodnji še vedno v prvi vrsti jekla za delo v hladnem in jekla za poboljšanje. Zaloge so zaradi nekoliko intenzivnejšega dela narasle na 1722 ton. Prisotnost na delu je bila 87 odst., 3,6 odst. odsotnosti je bilo čakanja na delo doma. Stanje naročil se je izboljšalo in je po dolgem času preseglo 1000 ton, kar predstavlja 63 odst. mesečnih zmogljivosti.
V Jeklovleku so marca dosegli najvišjo proizvodnjo v letu 1993, vendar je to še vedno pod dvanajstino letnega plana. Največ težav so imeli z dobavo vložka iz Valjarne. Zaradi pomanjkanja vložka je bilo izgubljenih 1882 ur, največ na brusilnih strojih, ki so bili izkoriščeni le 52-odstotno. Na luščenju so si pomagali z uslugami za KOPO Slovenske
železarne, sicer bi bil rezultat še precej slabši.
Stroji so marca dosegli
299,8	tone skupne proizvodnje in s tem presegli mesečni letni plan proizvodnje za 6,8 odst. Na domačem trgu so načrtovano količinsko realizacijo presegli za 47,2 odst., finančno pa za 97,3 odst., kar je tudi rezultat odpreme zalog iz špedicije. Načrtovane prodaje na tujem trgu pa niso dosegli, ker ni bil v celoti realiziran program proizvodnje za Rusijo. Še vedno ostaja problem zalog za Železarno Sisak, čeprav so marca tja odpremili za 62.000 DEM izdelkov.
Noži so imeli v marcu skupno 2004 ure zastojev, od tega na brušenju za 597 ur in na mehanski obdelavi za 1407 ur. Izboljšalo se je stanje medfaze, primanjkovalo pa jim je naročil za frikcijske žage, segmentne žage in segmente za rafinator in defibrator.
PRODAJA
V Metalu so skupno prodali
5.534 ton izdelkov in zanje iztržili 470 milijonov SIT, kar pomeni 84 odst. količinske in 79 odst. vrednostne realizacije mesečnega načrta. Na slovensko tržišče so prodali 2.958 ton v vrednosti 213 milijonov SIT, na tuje tržišče pa 2.484 ton v vrednosti 251 milijonov SIT in v nekdanje republike Jugoslavije 92 ton v vrednosti 7 milijonov SIT.
V primerjavi z operativnim mesečnim načrtom, ki je izhajal iz dejanskih naročil, pa so cilje presegli. Operativni tonažni plan je bil 5.218 ton, realizirali so
5.534 ton ali 6 odst. več, kot je bilo predvideno.
V marcu so imeli nekoliko več naročil kot pretekle mesece, kar je posledica prvih pozitivnih učinkov nove cenovne politike
Metala. Kljub temu naročil še vedno ni dovolj, ponavljajo se že znani vzroki - pomanjkanje starega železa in ferolegur, kar je imelo za posledico zamujanje dobavnih rokov, ki je bilo precej občutno pri visokolegiranih in orodnih jeklih. Kupci so naše jeklo potrebovali za izvoz, in od Metala že zahtevajo povračila stroškov, ki so pri njih nastali zaradi nepravočasne dobave.
Pnevmatični stroji so v marcu naredili za slovensko tržišče 1,6 tone izdelkov, kar pomeni 57,1 odst. plana, vrednostno pa 81,1 odst. Na hrvaškem tržišču so količinski plan dosegli 50-odstotno oz. finančni 101,5-odstotno. Razlika v prid finančni realizaciji nastaja kljub večinski prodaji rezervnih delov. Za april predvidevajo sklenitev poslov z Makedonijo.
Vzmetarna je za slovensko tržišče dosegla 138,7 odst. količinske ter 120,7 odst. vrednostne realizacije. Plan za Hrvaško je bil v marcu presežen zaradi zaostankov iz februarja. Realizacijo je dosegla 128,1 odst. oziroma vrednostno 148,7 odst.
V Strojih so na domačem trgu presegli mesečno načrtovano količinsko realizacijo za
56,8	odst. in načrtovano finančno vrednost za 62,8 odst. Iz zalog špedicije so v Sisak prek Merkurja odpremili za 68.000 DEM trnov in valjev.
UVOZ
Metal je za zagotovitev proizvodnje v marcu uvozil za 1,85 mio DEM repromaterialov, surovin in rezervnih delov. Več kot 70 odst. deviznih sredstev za nakup teh materialov so zagotovili z izvozom po dolgoročnih kooperacijskih pogodbah. Zaradi reorganizacije SŽ, Žel. Ravne n.sol.o. v delniške družbe so morali preregistrirati odločbe o dolgoročnih kooperacijskih pogodbah, na podlagi katerih bodo pozneje lahko uredili potrebno uvozno dokumentacijo v skladu s predpisi. To pomeni, da blaga po kooperacijskih pogodbah ne morejo cariniti ne v izvozu niti v uvozu, dokler ne prejmejo vseh potrebnih soglasij oz. odločb.
STO je v marcu uvozil za 68.271 $ repromaterialov in rezervnih delov. Večjih težav ni bilo, uvažali so prek IUENNE.
Jeklolivarna je uvozila za 181.305 $ repromateriala in nadomestnih delov. Devizno financiranje so zagotovili deloma po dolgoročni proizvodni kooperaciji in prek IUENNE.
Stroji so prav tako skušali zagotoviti minimalen uvoz materialov z deviznim financiranjem prek firme IUENNA iz Avstrije.
Darinka Gradišnik OE Statistika
ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE
SKUPNA	FAKTURIRANA
PROIZVODNJA ODPREMA REALIZACIJA IZVOZ	IZVOZ	DOMAČI	TRG
TON	TON	SIT	$	SIT	SIT
	marec	zbir	marec	zbir	marec	zbir	»arec	zbir	marec	zbir	marec	zbir
JEKLARNA	72,0	43,5	0	75,7	24,7	52,1	150,1	50,0	158,2	52,7		
VALJARNA	49,9	43,4	81,7	42,7	82,4	45,0	93,4	73,4	98,4	75,8	31,2	47,0
KOVAČNICA	70,2	41,4	70,7	42,4	41,8	53,8	121,9	81,3	127,9	83,9	41,3	50,1
JEKLOVLEK	49,0	57,2	81,4	40,8	80,1	45,0	97,4	77,0	102,2	79,4	49,3	34,1
Sž METAL	70,8	43,2	77,9	42,7	74,8	42,4	98,3	75,8	103,4	78,2	45,7	57,7
Sž JEKLOLIVARNA	74,2	79,4	21,8	27,4	42,7	44,4	84,7	44,8	89,4	47,2	24,8	18,2
TSD	45,4	129,5	43,4	75,4	30,7	120,4	21,7	94,3	23,0	112,7	53,4	159,4
KALILNICA					133,4	92,7	112,4	83,2	114,9	85,4	82,0	54,4
ORODJARNA	87,4	82,4	185,0	98,5	125,4	75,2	255,7	110,1	244,0	114,3	57,1	48,0
PNEVMATSKI STROJI	23,A	133,4	22,0	134,0	58,7	88,0	42,2	103,9	44,4	104,5	30,4	49,8
VZMETARNA	99,2	51,5	44,3	52,8	44,3	59,4	19,0	45,4	20,1	44,0	87,7	48,0
Sž STO	50,0	78,9	47,5	49,3	44,4	91,7	58,7	91,4	41,5	102,4	40,4	82,9
Sž STROJI	104,8	78,5	144,5	88,3	73,5	74,3	70,7	79,9	74,3	82,8	182,5	115,4
Sž NOŽI	108,3	88,3	97,7	94,0	121,5	108,7	100,1	98,8	104,1	101,9	194,8	140,2
Sž ARMATURE	133,9	102,4	89,3	100,0	91,4	81,2	94,9	81,9	102,4	85,1	38,0	44,7
DOMA ZVARJENI ORJAK
ZABOJNIŠKI KVANTOMETER-
pomembna pridobitev ravenske Jeklarne
Strokovnjaki Službe za kemijo, ETS in Metala so v sodelovanju z dobaviteljem usposobili samodejni zabojniški spektrometer, sodobno analizno napravo, ki še povečuje produktivnost peči UH P v jeklarni 2. S tem, ko procesne analize vzorcev opravijo v neposredni bližini peči, skrajšajo trajanje šarže povprečno za 10 minut, to pa pomeni vsaj eno šaržo več v posameznem delovnem ciklusu in precejšen prihranek stroškov pri proizvodnji jekla v tem najnovejšem jeklarskem agregatu.
Podrobneje bomo o napravi pisali v prihodnji številki Informativnega fužinarja.
M.P.
ne moremo nagraditi. Menim, da to ni prav. Kadar gre za posel, ki je v interesu celotne tovarne, bi se morali vodilni dogovoriti za način, da bi posebej zaslužne delavce posebej nagradili, vendar ne na račun drugih (iz skupne mase za OD). Ce bodo zdaj ti varilci dobili plačane nadure, se jim bo hkrati znižala točka - kakor tudi vsem drugim v družbi - plačanih pa tudi ne bodo dobili več kot 30 nadur, čeprav so jih opravili več. Vem, da so tržne zahteve ostre, ne verjamem pa, da bi kdorkoli opravil tako delo po ceni, kakršno so Stroji priznali nam."
Delo za Stroje je bilo opravljeno solidno in v dogovorjenem času, čeprav je za varilce iz SGV pomenilo novost v tehnologiji in načinu dela. S sodelovanjem kovačev, ki so jim zravnali pločevino, in delavcev Strojev, ki so jim dali na razpolago prostor z žerjavom, so uspeli. Delavci SGV so ostajali na šihtu po ves dan ali noč (12 + 12 ur), da so dohiteli časovni termin. Kakor je potrdil delovodja Franc Miško, so to storili brez godrnjanja. Zaradi neizprosne tržne logike - ali morda še česa - pa najbrž ne bodo brez godrnjanja odpirali plačilnih kuvert ob bližnjem izplačilnem dnevu.
M.P.
Delavci SGV so se letošnjo pomlad lotili dela, kakršnega doslej še nikoli niso opravljali. So vzdrževalci naprav in veljajo za specialiste pri odpravljanju rajrazličnejših napak in okvar, tokrat pa so se izkazali kot proizvodni delavci.
Za Stroje so zvarili glavo in mizo za veliko stiskalnico. Glava je dolga 7,2 m, široka 3,92 m in visoka 2,5 m, s skupno težo nad 50 ton. Pri delu so porabili blizu 2 toni varilne žice in če upoštevamo, da za velike zvare nimajo primerne opreme, moramo priznati, da je bil za dobro opravljeno delo odločilen
človeški faktor.
Kakor je dejal njihov strokovnjak za varjenje Iztok Va-ukan, bi bil delovni postopek bistveno hitrejši in lažji, ko bi lahko varili pod praškom, ker pa so uporabljali postopek MAG, se morajo zahvaliti le prizadevnosti varilcev, ki so delali v izmenah po 12 ur, da je bilo delo pravočasno opravljeno.
"Pripravljeni smo prevzemati taka dela tudi v prihodnje", je dejal potem, ko so veliki zvar-jenec odpeljali žarit v Kovačnico, vodja vzdrževanja strojev Štefan Lindenbaum, "vendar ne pod takimi pogoji kot tokrat. Res
smo bili v težkem položaju tudi zato, ker nismo poznali tehnologije dela, toda rok izdelave je bil le prekratek. Na to je vplivala zamuda pri dobavi pločevine, bili pa smo tudi nezadostno tehnično opremljeni. Rok smo skušali dohiteti z nadurnim delom - to nam je tudi uspelo, zdaj pa delavcev za to
KERAMIČNA VLAKNA
ZA TOPLOTNO IZOLACIJO
EKONOMIKA
OBZIDAVE
S toplotno izolacijo gradbenega objekta mislimo sposobnost tega objekta, da v določeni meri prepreči toplotne izgube. Ker je energija vedno bolj dragocena, se graditelji individualnih hiš odločajo za takšne gradbene materiale in obdelave zunanjih zidov, ki naj bi dali najboljše rešitve za zmanjševanje porabe energije.
V industriji, kjer imamo v pečeh visoke temperature, je dobra izolacija glede na prihranek energije še kako pomembna. Toplotne izgube v stenah in stropu peči, ki so sestavljene iz izgub s prevajanjem in izgub z akumulacijo, predstavljajo zelo visoko postavko v toplotni bilanci peči, zato iščemo ekonomično različico izvedbe obzidave in izolacije. Določiti moramo optimalno obzidavo ter pri načrtovanju le-te upoštevati vse fizikalno - kemične lastnosti materialov, ker le-ti prispevajo k ekonomiki investicije.
PREDNOSTI
LAHKIH
IZOLACIJSKIH
MATERIALOV
Pri klasičnih obzidavah toplotnih objektov s termoizolacijsko opeko, s Samotno opeko, s ter-mobetoni in korundno - nabojnimi masami je prenos toplote s konvekcijo in sevanjem zelo velik, ker imajo ti materiali visoko toplotno prevodno število “lambda" (merjeno z W/mk). Da bi toplotne izgube zmanjšali v optimalne meje, se vedno bolj od toča mo za kombinirane obzidave z lahkimi izolacijskimi materiali, t.j. keramičnimi vlaknastimi materiali, ki imajo številne prednosti pred klasičnimi. Naj navedem nekaj teh prednosti:
- majhna toplotna prevodnost (ok. 80 % manjša od Samota)
- majhna specifična toplota (ok. 40 % manjša od Samota)
- manj akumulirane toplote (do 90 % manj od Samota), s čimer zmanjšamo čas in stroške za ogrevanje vložka
- majhna specifična teža (64 -
128 kg/m3) in s tem manj fizičnega dela ter prihranek pri transportnih stroških in skladiščenju
- visoka toplotna stabilnost, kar pomeni minimalno krčenje (odpade dilatiranje): razpok in pokanja materiala ni
- dolga življenjska doba, ker so vlakna izjemno obstojna pri temperaturi in atmosferi peči
Pri pečeh za toplotno obdelavo jekla, kjer nimamo kontinuiranega ogrevanja, se toplotne izgube zaradi malo akumulirane toplote bistveno zmanjšajo,s tem pa se povečata zmogljivost in proizvodnja peči.
PROIZVAJALCI
KERAMIČNIH
VLAKNASTIH
MATERIALOV
Ameriška firma The BAB-COCK & WILCOX Company, New York je izumitelj in prvi
proizvajalec keramično-vlakna-tega izolacijskega materiala, ki so ga imenovali "triton kaowool“. Licenčno proizvodnjo je v Evropi začela leta 1967 specialno opremljena angleška firma MORGANITE CERAMIC FIBRES Ltd. Nesto, Chessire.
Danes je v svetu kot tudi v Evropi več družb za proizvodnjo tega iskanega izolacijskega materiala; te so. CE REFRAC-TORIES Pennsylvania - ZDA, ki proizvaja volno "cer-wool", PLIBRICO Company, Chicago -
ZDA ima obrate v Evropi in sosednji Avstriji. S PLIBRICO AVSTRIJA že dolga leta sodelujemo, njihov izdelek se imenuje "plisulate". Sledita češka firma SKLO UNION iz Teplic z izdelkom "sibral" ter nemška firma RATH z izdelkom "keramik fasermatten".
Na tleh bivše SFRJ je edini proizvajalec ENERGOINVEST, Podjetje za predelavo glinice in alumosilikatov "BIRAČ" ZVOR-NIK - BiH. Njihovi izdelki nosijo oznako "Energovol- S" ter so obstojni pri temperaturah do 1260 oC. Proizvajajo vlakna v rinfuzi, kot iglani file, plošče, trakove in lepenko.
ZNAČILNOSTI
KERAMIČNE
VOLNE
Vse naštete vrste visoko-temperaturno obstojnih izolacijskih materialov so praktično nezgorljive (za uporabne temp. nad 1400°C) in so vsestransko uporabne tako v industriji za obloge peči, pri varjenju, v avionskih konstrukcijah, v gospodinjstvu itd.
Keramična vlakna so alumo-silikatni material, ki vsebuje 47 % AI203 in 52 % Si02. Surovino (kamnino) za izdelavo vlaken raztalijo v elektro obtočni peči, talino pa vodijo skozi šobo z drobnimi odprtinami in jo takoj hladijo z
vodno paro. Tako dobimo drobna vlakna, katerih dolžina znaša 10" (do 25 cm), povprečni premer vlaken pa je 0,00011" (oz. 2,8 mikrona). Ta izjemno dolga vlakna so med seboj prepletena tako, da dajo temu materialu moč, elastičnost, odpornost na vibracije in fizično stabilnost. Material ne vsebuje organskih veziv, zato so vse navedene lastnosti obstojne pri visokih tempe-raturah. Material je zelo raztegljiv, lahko se modelira in reže. Svojo elas-
tičnost zadrži tudi pri daljši uporabi. Vlakna so občutljiva le na delovanje fosfornih kislin in na hidrofluorove hlape ter na delovanje močnih alkalij. Vlakna so bele barve ter ne vsebujejo vode, niti ne menjajo lastnosti ob njeni prisotnosti.
Oblike in dimenzije izdelkov so različne. Rifuzno volno uporabljamo za zapolnitev dilata-cijskih fug in razpok v obzidavah peči, za izolacijo kotlov, parnih turbin itd. Volno, predelano v lepenko ali trakove, uporabljamo za oblaganje, dilatiranje, za razslojevanje dveh različno temperaturno obstojnih materialov, pri bron-ziranju in toplotni obdelavi. Za oblaganje sten in stropa peči najpogosteje uporabljamo pok-rivače (blankete). To je valjani file dimenzije 7320 x 610 x 25 mm: v zvitku imamo 4,46 m2 eno colo debele volne. Cena 1 m2 znaša 225 ATS brez carine in ostalih stroškov. Z dodatki veziv in z vakuumiranjem dobimo toge plošče običajnih dimenzij 1000 x 500 x 5 do 50 mm. -Zelo uporabni so modulirani segmenti, ki že imajo vgrajeno armaturo za obešanje oz. pritrditev na plašč peči. Za formanje (oblikovanje) posebnih segmentov uporabljajo organsko vezivo, ki postopno izpareva do temperature 300 oC. Toplotno - izolacijske lastnosti so enake za vse izdelke v odvisnosti od klasifikacijske vrste. Montaža je enostavna in hitra; za pritrditev potrebujemo le pritrdilni material, kot so različno dolgi tanki jekleni profili in zatezne podložke iz materiala, odpornega proti ognju, PROK-RON 19. Nadalje potrebujemo za montažo varilno pištolo ter posebno lepilo. Casa za sušenje in pregrevanje peči ne potrebujemo. Peč lahko v sorazmerno kratkem času dovedemo na delovno temperaturo.
Žal pa je danes ta vsestransko uporabni in energijsko cenjeni material možno dobiti le iz uvoza!
ZAKLJUČEK
V Železarni Ravne, kjer imamo nad 200 različnih tipov peči, smo v začetku leta 1984 dali v obratovanje 80-tonsko kovaško komorno žarilno peč, ki je bila razen voza in predela gorilcev v celoti obtožena z izolacijsko volno. To je bila prva peč, postavljena v energetski krizi iz energijsko varčnega materiala. Danes imamo novejših peči več, precej pa smo jih rekonstruirali posodobili z "lahkimi" materiali, zavedajoč se, da bodo energetski mediji iz leta v leto dražji.
Viljem Irman, inž.
PEC
ZA
TOPLOTNO
OBDELAVO
VELIKIH
ZVARJENCEV
Po naročilu Strojev so letos v februarju in marcu zgradili v Kovačnici veliko peč za toplotno obdelavo zvarjencev. Vanjo je mogoče naložiti hkrati 80 ton zvarjencev, v kosu 60 ton, ostalo v manjših delih. Notranja dolžina peči je 8,5 m, širina 4,8 m in višina 3,9 m. Peč je odprta, s havbo, in je uporabna za manj zahtevno toplotno obdelavo, predvsem za napetostno žarjenje zvarjencev po varjenju.
Za gradnjo peči so se v Strojih odločili, ker so prenesli celotno proizvodnjo stiskalnic - od izdelave zvarjencev naprej - v obrate nekdanje Železarne Ravne. S tem ostane delo, ki so ga prej opravljali celo v Bosni, delavcem železarne, Stroji pa se izognejo velikim transportnim stroškom, ki bi nastali s prevozi v Metalno, kamor bi sicer morali zvarjence voziti žarit, če jih že ne bi tam naročali.
Čeprav je bil rok za gradnjo peči v Kovačnici zelo kratek (vodstvi Strojev in SGV sta se zanjo dogovorili že ob koncu lanskega leta, a naročilo je prišlo šele februarja!), so v VIP storili vse, da je bilo delo končano v dogovorjenem času. Pri izvedbi projekta so sodelovali različni oddelki VIP - od konstrukterjev, montažne skupine, vzdrževalcev industrijskih peči v SGV in skupine za termoregulacijo v ETS - ter Energetika. Po besedah vodje industrijskih zidarjev inž. Anke Maklin so vsi za 30 odstotkov presegli uradne tehnične norme. Delo so solidno opravili (težave so bile le zaradi uporabe novega materiala), vendar za to niso dobili nobene spodbude - ne materialne niti moralne.
M.P.
OSKRBA Z ENERGIJO V MARCU 1993
V marcu je bila dobava in oskrba porabnikov z zemeljskim plinom normalna, mazuta in plina propan-butan pa nismo nabavljali. Propan-butan smo rabili iz zaloge, mazuta nismo kurili, pokurili pa smo 42.200 kg zbranega odpadnega olja.
Proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti je bila v redu, bilo je nekaj manjših motenj na sistemu sanitarne tople vode in na klimatski napravi, vendar smo jih sproti odpravljali.
V marcu smo zbrali 12.4 m3 odpadne emulzije, 42.200 kg odpadnega olja in 3.840 kg odpadnega nitro razredčila. Iz zbranega nitro razredčila smo z destilacijo pridobili 1.280 kg čistega nitro razredčila.
Poleg omenjenih del smo opravljali še planirane preventivne preglede in odpravljali okvare na energetskem omrežju in napravah. Dokončali smo energetske instalacije na 80-tonski plinski peči za toplotno obdelavo zvarjencev za Stroje,
peč je šla 24. marca v poizkusni zagon.
Zaradi varčevalnih ukrepov na področju ogrevanja smo na željo odgovornih v STO odklopili toplozračne zavese v hali namenske	proizvodnje.	Iz
enakega vzroka smo na željo Jeklolivarne odklopili lakirnico in talno ogrevanje v čistilnici.
V oddelku TPV - Energtika smo pričeli s pripravo plinske mešanice (Ar-C02) za varjenje pod zaščitno atmosfero, ki je za 50 odst. cenejša od mešanice, kupljene pri zunanjih proizvajalcih.
Na podlagi naročil Stanovanjskega podjetja Ravne pa smo menjali toplotne števce, radiatorje, avtomatiko in pregledali plinske proge v kotlovnicah na Prevaljah in v Mežici.
Ferdinand Kotnik, inž.
Z IZOBRAŽEVANJEM NAD
BREZPOSELNOST
V začetku aprila je na Bledu potekalo posvetovanje o izobraževanju brezposelnih, ki ga je pripravil Andragoški center Slovenije. Brezposelnost je tudi na Koroškem pereč problem, zato objavljamo nekaj izvlečkov iz sklepov delovnih skupin, ki so obravnavale različne vidike problematike brezposelnosti in njenega reševanja.
Uredništvo
Razvojne usmeritve za omejevanje brezposelnosti
- Vlada Republike Slovenije naj opredeli najpomembnejše razvojne cilje. Brez vizije ni mogoče reševati razvojnih vprašanj, ki zadevajo brezposelnost. Z ustrezno zakonodajo bi bilo treba vplivati na možnosti zaposlovanja ter odpravljati razliko med zaposlenimi in nezaposlenimi z različnimi mehanizmi, npr.:
- možnosti fleksibilnega zaposlovanja: zaposleni za določen čas; skrajševanje delovnega časa; povratniki na delo, oziroma v brezposelnost; začasna zaposlitev za poklice, kjer je pomen kakovosti in ustvarjalnosti večji; podaljševanje možnosti dela; zaposlitve part-time
- ukrepi za spodbujanje možnosti za delo: več kmečkih prebivalcev naj ostane na kmetiji; različne oblike dopolnilnih dejavnosti; večje upoštevanje neplačanih dejavnosti, ki lahko ustvarjajo blaginjo; podjetja naj pripravnike po opravljenem pripravništvu zaposlijo še za nekaj časa.
- Z odpuščanjem delavcev se ne izboljšuje izobrazbena sestava zaposlenih. Sistemske rešitve naj bi bile naravnane na pozitivne spodbude. Dober podjetnik gleda dolgoročno tudi na strukturo kadrov in tudi med hudimi krizami ne odpušča visokousposobljenih kadrov. Delo je dobrina, ki jo je treba enakomerno porazdeliti.
- Najti bi bilo treba načine, kako razviti razvojne potenciale posameznih območij (velika in mala podjetja, posamezniki).
- Z razvijanjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti lahko izboljšamo možnosti zaposlovanja.
- Pri nas se uveljavlja “filozofija stroškovnega manage-menta" - podjetja se bolj kot s proizvodnjo ukvarjajo z reorganizacijo. To pa pomeni: nemoč oblikovanja razvojne usmeritve gospodarstva, brezbrižen odnos do ljudi in znanja, ki se šteje za strošek, težišče je na odpuščanju presežnih delavcev.
- Naše težave ne izvirajo iz prevelikega števila delavcev, ampak iz zastarele in (ali) premalo izkoriščene tehnološke opreme, slabe organizacije, prevelikih skladiščnih zalog, prevelike porabe energije, slabo urejene nabave, neustreznega obračanja denarja, preobsežnih negospodarskih administrativnih služb.
- Reševanje brezposelnosti je
tesno povezano s procesi spreminjanja lastništva, ki jo bodo v prvi fazi še povečali.
- Ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti naj ne obravnavajo samo pravic brezposelnih, ampak naj določijo tudi njihove obveznosti. Denarne dajatve iz socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti naj motivirajo za dodatno zaposlitev.
Znanje je resnično bogastvo družbe
- Ključni razvojni problem naše države so ljudje in vanje je treba pospešeno vlagati.
- Izobrazbena sestava nezaposlenih v Sloveniji je slaba: imamo manjši delež tistih z višjo izobrazbo kot mnoge razvite države. Povprečno število let šolanja bo dolgoročno mogoče zvišati le s čim daljšim začetnim izobraževanjem mladine, kratkoročno pa le z razširjenimi možnostmi za izobraževanje odraslih.
- Višja in ustrezna izobrazba je komparativna prednost pri zaposlovanju.
- Dolgoročno bomo razvoju lahko sledili le, če bomo presegli korektivno in kompenzacijsko funkcijo izobraževanja
(ne)zaposlenih in jo nadomestili z inovativno, z dopolnjevanjem in izpopolnjevanjem izobrazbe in znanja ter s pridobivanjem višjih stopenj izobrazbe.
- Odpreti je treba več možnosti za izobraževanje, ne glede na trenutne možnosti zaposlitve. Poleg pridobivanja novega znanja so pomembni psiho-socialni vplivi na osebe, ki se izobražujejo.
- Potrebujemo dve vrsti sistemskih ukrepov: za spodbujanje in za izvajanje izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacij (npr. davčne olajšave, posojila, svetovanje, spodbude podjetjem).
Kako naj se izobražujejo brezposelni?
- Razmere na trgu delovne sile v Sloveniji, ki jih zaznamuje na eni strani visoka stopnja brezposelnosti, na drugi pa pomanjkanje kvalitetno izobražene delovne sile, zahtevajo, da se pripravi nacionalni program izobraževanja odraslih in brezposelnih.
- Cilji izobraževanja brezposelnih:
- ohranjanje oz. vzpostavljanje ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po delovni
sili
- povečanje konkurenčnosti nacionalne ekonomije
- povečanje fleksibilnosti delovne sile
- zmanjševanje brezposelnosti
- ohranjanje in razvoj socialne indentitete posameznika.
- Pomoč brezposelnim naj ne zajema le izobraževanja, ampak tudi svetovanje brezposelnim za pridobitev zaposlitve in pripravo na življenje (motivacija).
- Pred vsakim izobraževanjem je treba razčistiti vprašanje motivacije (pripravljenosti). S širšo akcijo (družbeni marketing) moramo spremeniti odnos posameznika do izobraževanja in dela.
- Za različne skupine brezposelnih je smiselno pripraviti posebne programe, in sicer:
- za brezposelne, ki imajo potencialne možnosti zaposlitve (prekvalifikacije)
- za brezposelne, ki odpirajo obrt ali podjetje
- za brezposelne, ki imajo takojšnjo možnost zaposlitve v konkretnem delovnem sistemu
- za povečevanje zaposlitvenih možnosti.
- Odločitev, katero znanje oz. vsebine vključujemo v izobraževalne programe za odrasle, je odvisna od: njihove izobrazbene strukture, možnosti takojšnje vključitve v delo oz. konkurenčnosti na trgu delovne sile. Splošna znanja praviloma povečujejo konkurenčnost, strokovna pa so bolj v funkciji zaposlitvenih možnosti.
- Izobraževanje na zalogo je smiselno v primeru povečevanja konkurenčnosti posameznika na trgu delovne sile (vsebine: tehnike osebnega razvoja, razvijanje ustvarjalnosti, samoiniciativnosti itd.). Sem ne sodijo strokovne vsebine, ker zaradi hitrega tehničnega, tehnološkega in organizacijskega razvoja zastarijo.
- Kvaliteto programov je mogoče zagotoviti z upoštevanjem specifičnih potreb brezposelnih in vsakega posameznika posebej.
- Programe za izobraževanje nezaposlenih naj izvajajo ljudske univerze, enote za izobraževanje odrasih pri srednjih šolah in zasebne izobraževalne organizacije.
- Izobraževanje, ki naj bi zagotavljalo zaposlitev ali njeno ohranjanje, je treba omogočiti vsakemu brezposelnemu v čim večjem obsegu. Med brezposelnimi imajo prednost tisti, ki že dalj časa čakajo na zaposlitev, mladi, invalidi ter nekvalificirani. Izhodišče pa je prostovoljnost.
- Pomen izobraževanja in usposabljanja brezposelnih se pogosto precenjuje ali podcenjuje. Je le eden od možnih ukrepov, ki je v nekaterih primerih nujen in koristen.
t
POSVETOVANJE
VARILCEV
V četrtek in petek, 22. in 23. aprila, je v železarni potekalo 1. posvetovanje o praktičnih dosežkih varjenja pri jeklih in litinah. Posvet sta organizirali Zveza društev za varilno tehniko Slovenije in Društvo inženirjev in tehnikov Železarne Ravne.
Dr. Pavel Stular, predsednik Zveze društev za varilno tehniko Slovenije
Predsednik organizacijskega odbora Dragan B. Novakovič, dipl. inž. metalurgije iz Železarne Ravne, je v vabilu poudaril, da "je namen tega posvetovanja seznaniti širok krog strokovnjakov o možnosti varjenja različnih kvalitet jekel in litin. Istočasno pa gre za izmenjavo znanja med strokovnjaki o najbolj pomembnih in naj-uporabnejših kovinskih materialih ter za informacije o nadaljnjem sodelovanju na tem področju.	*
Za današnji čas je izredno značilen dinamičen napredek tehnike. V okviru tega napredka zavzema zelo pomembno in vidno mesto varilna tehnika, ki se ponaša z novimi postopki oz. tehnologijami varjenja in doseženimi rezultati."
Prvi dan posveta so udeleženci, ki so prišli iz vse Slovenije, poslušali predavanja strokovnjakov s področja varilstva, drugi dan pa so si ogledali železarno in varilske dosežke v praksi - po lastni izbiri. Obiskali so tudi tehnični muzej in Koroško osrednjo knjižnico.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Zveze društev za varilno tehniko Slovenije dr. Pavel STULAR, ki je dejal, da "je društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1951 in šteje nekaj manj kot 1000 članov, bilo ves čas aktivno, čeprav se zadnje čase srečuje s številnimi problemi, predvsem finančnimi."
Predsednik je naštel nekaj najpomembnejših nalog društva: “Lani je Slovenija postala redna članica Mednarodnega inštituta za varilstvo, ki združuje 44 držav z vsega sveta, naša
naslednja naloga pa je vključitev v Mednarodni strokovni svet. Lani novembra smo prav tako postali člani - opazovalci Evropske federacije za varilstvo, kar je pomemben stik z Evropo, v katero si tako želimo. Pri tem gre za poenotenje šolskega oz. izobraževalnega in kontrolnega sistema na tem področju, za programe kakovosti, standardizacije, razvoja in raziskav, saj bomo le tako lahko usposobili domače strokovnjake in ne bomo več potrebovali tujih.
Štirikrat letno izdajamo naše glasilo Varilna tehnika, prav tako pa v Ljubljani že izdajamo večjezični varilski slovar, saj se zavedamo, da če želimo znati tuji jezik, moramo najprej dobro obvladati slovenščino. Za letos pa načrtujemo izdajo še nekaterih publikacij, in sicer liste postopkov varjenj in slovarja varjlske robotike.
Čaka pa nas še ena pomembna naloga - reorganizacija društva, saj nam sedanja, regijska organiziranost, ne ustreza več."
O prvem posvetovanju varilcev pa dr. ŠTULAR meni: " To posvetovanje ima precejšen pomen, saj je to zborovanje inženirjev, ki jih je v zadnjem času veliko premalo, predvsem se sestajajo ekonomisti Pri prestrukturiranju gospodarstva pa so prav tako pomembni inženirji, ki jih je v Sloveniji nekaj 10.000, organiziranih v več kot 20 zvez in društev različnih inženirskih panog. Ustvariti je treba boljši stik s tem pomembnim delom civilne družbe - s tehnično inteligenco Slovenije, jo spodbuditi in motivirati za naloge v gospodarstvu. Gospodarstvo je treba sanirati, prestrukturirati, potrebujemo nove programe, in kdo jih bo dal, če ne inženirska panoga. Organizirati se moramo in te stvari reševati sami, saj nam tuji strokovnjaki s svojimi rešitvami ne bodo rešili
problemov.
Tudi to, da je posvetovanje na Ravnah, ima svoj pomen. Že pred vojno je bilo tu razvito gospodarstvo, danes pa so Ravne moderno industrijsko središče, kjer se je zelo razširil železarski del s svojo predelovalno industrijo. Škoda bi bilo, če bi vse to prekril prah oz. bi se pretvorilo v rjo. Tu so ogromne kapacitete, zbranega je veliko znanja - vse to je treba oživiti in vzdrževati, to se ne more nehati. In tudi zato smo prišli z vseh koncev Slovenjje sem na Ravne^ da izkoristimo znanje, ki je tu nastalo, in da opogumimo Ravenčane in jim povemo, da ne morejo ostati sami. in da računamo nanje tudi še naprej."
Dr. ŠTULAR je poudaril, da mu je zelo všeč sama ideja - organizirati tak posvet. "Malokdaj se zgodi, da pride pobuda od spodaj in ne z vrha. To zelo veliko pove o tem, da so tukaj ljudje, ki hočejo delati, ki nekaj znajo in so iniciativni kljub slabim razmeram v gospodarstvu."
Tudi predsednik organizacijskega odbora dipl. inž. Novakovič je bil s potekom posvetovanja zadovoljen. "Presenetilo me je število udeležencev, saj jih je prišlo kar okrog 70. Predavanja so bila zelo kvalitetna in zanimiva, živa in otipljiva, saj so govorila o konkretnih problemih. Udeleženci posveta so jih z zanimanjem spremljali in sodelovali s svojimi vprašanji in mnenji. Zelo zadovoljni so bili tudi z ogledom železarne, saj so si jo skoraj vsi ogledali prvič in si sploh niso predstavljali, kako velika in moderna je naša fabrika.
Želeli smo tudi izdati bilten -zbrati vsa predavanja, ki so bila tu predstavljena, vendar, žal, nismo uspeli zagotoviti finančnih sredstev. Kar nekaj udeležencev posveta iz različnih podjetij je želelo, da bi jim o problemih in dosežkih, o katerih smo govorili na Ravnah, predavali tudi po njihovih podjetjih. O tem se z nekaterimi, ki so me tudi kasneje poklicali, že dogovarjam.
S prvim posvetom smo bili vsi zelo zadovoljni in želimo si, da bi tak posvet lahko organizirali vsako leto, saj potreba in interes zanj nedvomno obstajata."
KAKO PREŽIVETI?
V zadnjem času veliko ljudi sprašuje za pomoč, zato smo se odločili, da vam predstavimo novi Zakon o socialnem varstvu (Ur. I. št. 54/92). Po njem so upravičencem, državljanom R Slovenije zagotovljena sredstva za preživetje. Dajatvi po tem zakonu sta:
- denarna pomoč kot edini vir preživljanja
- denarni dodatek.
Denarna pomoč kot edini vir preživljanja
Do nje so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter živijo doma.
Denarni dodatek
Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki sebi ali svoji družini začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje zaradi vzrokov, na katere sama ne more vplivati.
Prag preživetja je določen v odstotnem deležu od bruto zajamčene plače (od 1.3.1993 znaša le-ta 25.000 SIT) za vsakega družinskega člana posebej, in sicer:
- za otroke do 6. leta starosti 29 odst. zajamčene plače
- za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 odst. zajamčene plače
- za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 odst. zajamčene plače
- za odrasle osebe 52 odst. zajamčene plače.
V dohodek se NE štejejo: otroški dodatek in družbena pomoč otrokom, štipendije, dodatek za pomoč in postrežbo, prejemki za oskrbo v tuji oz. rejniški družini, dohodki od občasnega dela invalidov, vključenih v institucionalno varstvo.
Višina denarnega dodatka se določi kot razlika med dohodki na družinskega člana in zneskom, ki se določi po merilih za denarni dodatek.
Primer: tip družine - 2 odrasla, ki sta zaposlena, in dva otroka -eden predšolski in en šoloobvezen.
Izračun:
- 52 odst. zajamčene plače (25.000 SIT) znaša 13.000 SIT; za dve odrasli osebi torej 2 x 13.000 = 26.000 SIT.
- 29 odst. zajamčene plače za otroka do 6. leta starosti znaša 7.250 SIT
- 34. odst. zajamčene plače za šoloobveznega otroka znaša 8.500 SIT
- skupaj torej 41.750 SIT (ta znesek tako pomeni cenzus za ta tip družine).
Če skupni dohodki v tem primeru ne dosegajo izračunane vsote, je družina upravičena do denarnega dodatka v višini razlike med dohodki družine in izračunano vsoto (41.750 SIT), ki pomeni za ta tip družine prag preživetja.
Kako priti do denarnega dodatka?
Vloge lahko dvignemo na Centru za socialno delo. Priložiti je treba:
1. potrdilo o družinski skupnosti
2. potrdilo o premoženjskem stanju
3. potrdila o dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih (veljajo plačilne liste)
4. potrdilo o katastrskem dohodku družine (lastniki zemlje)
6. potrdilo Zavoda za zaposlovanje (iskalci zaposlitve)
7. potrdilo o šolanju (otroci, stari nad 15 let)
8. potrdilo o državljanstvu
9. dokazila o prejemanju oz. plačevanju preživnine (upravičenci in zavezanci).
Nezaposleni otroci nad 18 let morajo vlogo za denarni dodatek vložiti sami, upošteva pa se dohodek gospodinjstva, kjer živijo.
Denarni dodatek je začasna pomoč in se lahko dodeli za obdobje od enega do šest mesecev.
Biro za varstvo delavcev, Center za socialno delo Ravne
FAKTORJI ZA IZRAČUN PLAČE PO PODJETNIŠKI KOLEKTIVNI POGODBI (PKP)
V tabeli prikazujemo faktorje za izračun plače po podjetniški kolektivni pogodbi (PKP).
Za marec je značilno, da se izhodiščni bruto OD po KP niso spremenili. Življenjski stroški se namreč niso povečali za toliko (3 %), da bi to vplivalo na sistemsko spremembo izhodiščnih bruto OD.
Izhodiščni jruto OD po KP za posamezni tarifni razred za marec 1993 so torej enaki kot prejšnji mesec. Drugačni so le faktorji, in sicer zaradi dejanskih OD (spremenjene vrednosti točke).
Navedene faktorje smo upoštevali pri izračunu obračunske razlike do kolektivne pogodbe za mesec marec 1993 (izpisano na plačilni kuverti). Drugih sprememb ni.
Služba za sistem plač
FMERORJI ZA IZRACU« PLAČE PO PKP
PR	TOČKE TR	KP	HET	STROJI	STO	NOZI	JEK		PROFUN		TRANS	VIP		LC	ENER
v/s		vrtd	fak	fak	fak	fak	fak		fak		fak	fak		fak	
1	2 3	4	S	6	7	8	9		11		13	14		16	
1/1	241 I.	35,548	1.25	1.22	1.27	1.2«	1.32		1.46		78.8«	1.27		1.39	1.23
1/2	3« II.	39,12«	1.16	1.13	1.18	l.«6	1.23		1.28		84.9«	1.18		1.3«	
1/3	361 IV.	48,699	1.25	1.22	1.27	1.1«	1.33		1.33		78.9«	1.27		1.4«	1.25
1/4	421 V.	55,«96	1.29	1.25	1.31	1.06	1.38		1.29		76.2«	1.31		1.46	
2/1	281 I.	35,548	1.11	1. «8	1.13	1.03	1.18		1.25		88.5«	1.13		1.24	
2/2	321 III.	43,685	1.23	1.2«	1.25	1.11	1.31		1.34		8«.««	1.25		1.38	
2/3	36« IV.	48,699	1.25	1.22	1.27	1.1«	1.33		1.33		78.9«	1.27		1.4*	
2/4	411 IV.	48,699	1.19	1.16	1.21	«.99	1.27		1.2«		82.7«	1.21		1.35	
2/3	42« IV.	48,699	1.14	1.11	1.16	«.94	1.22		1.14		86.2«	1.16		1.29	
2/6	46« V.	35,«96	1.19	1.16	1.21	«.97	1.28		1.18		82.5«	1.21		1.35	
3/1	42« V.	55,«96	1.29	1.25	1.31	l.«6	1.38		1.29		76.2«	1.31		1.46	1.29
3/2	48« V.	53,«96	1.15	1.12	1.17	«.93	1.23		1.13		85.6«	1.17		1.3«	
3/3	54« VI.	65,759	1.24	1.2«	1.25	«.99	1.32		1.2«		79.6«	1.26		1.41	
3/4	6«« VI.	65,759	1.12	1.09	1.14	«.89	1.2«		l.«8		87.5«	1.14		1.28	
3/5	66« VII.	74,656	1.2«	1.16	1.22	«.92	1.29		1.11		81.9«	1.22		1.37	
3/6	7H VII.	74,656	1.14	1.1«	1.13	«.87	1.22		1. «5		86.5«	1.16		1.3 (	
3/7	1«5« VIII.	88,883	1.96	«.93	«.98	«.69	1.14		1.83		102.20	«.98		1.11	
4/1	4«« IV.	48,699	1.19	1.16	1.21	«.99	1.27		1.2«		82.7«	1.21		1.35	
4/2	48« V.	55,»96	1.15	1.12	1.17	«.93	1.23		1.13		85.6«	1.17		1.3*	
4/3	56« V.	55,«96	1.««	«.97	1.02	«.8«	1.17		».97		98.2«	1.02		1.14	1.««
4/4	68« VI.	65,759	1.13	1.««	1. «4	«.78	1.1«		«.95		93.6«	1.05		1.18	
4/5	72« VII.	74,656	1.11	1.07	1.12	«.84	1.19		1.12		B8.9«	1.13		1.27	
4/6	8«« VII.	74,656	l.N	«.97	1.12	«.76	1. «8		«.92		98.1«	1.12		1.15	1.*«
4/7	1«5« VIII.	88,883	«.96	«.93	«.98	«.69	1.04		«.83		1«2.2«	«.98		1.11	
4/8	13M II.	116,629	«.93	«.9«	«.95	«.67	1.««		«.81		1*5.5«	«.95		1.18	
4/?	156« II.	116,629	«.78	«.73	«.79	«.33	«.84		1.67		126.6«	».79		«.9«	
MANAGERJI
V ŠOLSKIH KLOPEH
V železarni smo v preteklosti pogosto ugotavljali, da naši vodilni in vodstveni delavci nimajo dovolj znanja za vodenje. Zato je toliko bolj razveseljivo, da je v aprilu na Ravnah (v Izobraževalnem centru nad specialno jeklarno) stekel specialistični študij managementa.
Vodja študija je dr. Rudi Rozman, pripravila pa ga je Ekonomska fakulteta iz Ljubljane, kjer ta program teče že četrto leto. Obsega deset predmetov in traja 300 ur. Večina slušateljev ponavadi nadaljuje z magistrskim študijem. Razlika med specializacijo in magisterijem je v tem, da je prva krajša, intenzivnejša in bolj usmerjena v reševanje problemov v praksi. Druga oblika podiplomskega študija pa je bolj teoretično naravnana in usposablja za znanstveno - raziskovalno delo.
Pobudo za specialistični študij managementa je pred časom dalo vodstvo železarne, fakulteta pa se je odzvala z delno prilagoditvijo programa, kriterijev za pridobitev naziva, kot zagotavlja dr. Rozman, pa ne bodo zniževali. " Večja prilagoditev izvedbi v podjetju bo v podajanju snovi, delu slušateljev in pri izpitu. Predavanja bodo skrčena, večji poudarek bo na razgovorih in pripravi seminarskih in podobnih del, ki jih bodo slušatelji pretežno zajemali iz življenja podjetja..." so zapisali organizatorji študija.
Dr. Rozman je razložil, da je bila tudi fakulteta zainteresirana, da se z izobraževanjem približa podjet-
jem. V magistrski študij so se namreč pogosto vpisovali mladi strokovnjaki brez izkušenj, pa tudi izobraževanje samo je ostajalo zgolj na teoretični ravni. S programom, ki so ga ponudili, so želeli pritegniti tudi že izoblikovan kader, ki se za izobraževanje redkeje odloča. Študijsko delo poteka laže, če so v učni skupini ljudje iz istega podjetja, ki že dlje casa delajo in poznajo različna delovna področja. Študij navsezadnje poteka v domačem kraju, zato udeleženci ne izgubljajo časa s prevozi. Študenti se bodo ukvarjali predvsem s praktičnim reševanjem problemov, zato bodo morali pri vsakem predmetu napisati seminarsko nalogo. Nenazadnje pa bodo po uspešno končanem programu pridobili naziv specialist managementa, kar je v primerjavi z drugimi oblikami izpopolnjevanja velika prednost.
V specialistični študij se je vkjjučilo 18 slušateljev; večina jih je iz družb nekdanje Železarne Ravne. Na predavanja (vsak drugi četrtek) v glavnem redno prihajajo, izostajajo pa predvsem zaradi delovnih obveznosti. Prvi vtisi dr. Rozmana, ki je nedavno odpredaval prvi predmet, so dobri. Prepričan je, da bodo vsi, ki so se študija resno lotili, le-tega tudi končali. Kljub dodatnim naporom in na račun prostega časa. Vendar - managerji bodo v prihodnje še bolj "poročeni" s tovarno, za razvojem stroke pa tudi ne bodo smeli zaostajati. Zato je ritem študija hiter; vse izpite naj bi opravili do junija 1994. in konec leta oddali specialistično nalogo.
Upamo, da bo prvi poskus neposredne povezave teorije in prakse pri izobraževanju managementa pri nas (kot so ga označili organizatorji) uspel. Potem bomo lahko tudi v Fužinarju čez dobro leto in pol čestitali novim specialistom managementa oziroma bomo z njimi dobili ljudi, ki, kot pravi dr.Rozman, "znajo teorijo uporabiti v praksi".
EKSKURZIJE
V ŽELEZARNI
Leta 1990 si je na 13 ekskurzijah železarno ogledalo okrog 300 učencev, študentov, inženirjev in tehnikov, upokojencev in delavcev drugih organizacij iz vse Slovenije. Leta 1991 je bilo 7, lani pa le 4 ekskurzije po železarni.
Letos sta že bili 2 ekskurziji, obakrat so nas obiskali učenci srednje šole, enkrat iz Ptuja (na sliki) in enkrat iz Prekmurja.
Do zdaj so bili ogledi železarne organizirani tako, da so obiskovalce vodili za to določeni ljudje iz posameznih obratov oz. družb. Zaradi nove organiziranosti železarne in spremenjenega poteka in stanja proizvodnje v posameznih obratih pa bo treba ekskurzije temu prilagoditi. Za to bodo poskrbeli v Poslovnem sekretahatu, ki je po novem prevzel vlogo organizatorja ekskurzij po Železarni Ravne.
I.	N.
VASE MNENJE O INFORMIRANJU
(rezultati ankete)
V prejšnji številki Informativnega fužinarja smo objavili kratko anketo o informiranju v Železarni Ravne. S pomočjo ankete smo želeli izvedeti za mnenje čim širšega kroga zaposlenih, tako da bi lahko naše delo še izboljšali, in da bi bili bralci z nami zadovoljni.
Natisnili in razposlali smo 4518 anket, toliko je namreč po zadnjih podatkih zaposlenih v družbah nekdanje Železarne Ravne, vrnjenih in pravilno izpolnjenih pa smo dobili 254 anket, kar je 5,6 odstotka. Nad takšnim odzivom nismo bili presenečeni, saj je znano, da je izpad pri anketah velik - celo do 90 odstotkov. V našem primeru pa je izpad celo 94,4 odstoten. Zanesljivost tako zbranih podatkov je zato precej zmanjšana, tudi posploševanje na osnovi tako majhnega in slučajnega vzorca ni relevantno. Vseeno pa smo mnenja, da nam zbrani podatki kažejo neko podobo informiranja v železarni; odgovori kažejo na slabe in dobre strani našega dela in odražajo želje in potrebe zaposlenih - vsaj teh, ki so v anketi sodelovali.
SPLOSNI PODATKI O ANKETIRANCIH
Od 254 anketirancev, ki so nam vrnili ankete, je 174 ali 68,5 odst. moških in 78 ali 30,7 odst. žensk, dva anketiranca pa svojega spola nista navedla.
Po posameznih družbah so anketiranci razvrščeni takole: največ jih je iz Metala (55 ali 21,6 odst.), sledi STO (35 ali 13,7 odst.), VIP (25 ali 9,8 odst.), iz Strojev jih je 24 ali 9,4 odst., iz Poslovnega servisa 16 ali 6,2 odst., sledijo Jeklolivarna (8 ali 3,1 odst.), prav tako Energetika (8 ali 3,1 odst.), Translog (4 ali 1,6 odst.) iz Nožev sta 2 anketiranca ali 0,7 odst. in iz De profundisa in Zaščite po eden ali 0,3 odst., 76 anketirancev ali 29,9 odst. pa jih ni napisalo, v kateri družbi so zaposleni.
Največ aketirancev opravlja proizvodno delo (102 ali 40,1 odst.), strokovno delo jih opravlja 65 ali 25,6 odst., 50 anketirancev ali 19,6 odst. opravlja administrativno - tehnično delo in 26 ali 10,2 odst. vodstveno ali vodilno delo. Na to vprašanje ni odgovorilo 11 anketirancev ali 4,3 odst.
Po starosti so anketiranci zastopani takole: največ (89 ali 35 odst.) jih je starih med 30 in 40 let, 82 ali 32,2 odst. jih je starih med 40 in
50 let, 51 ali 20 odst. jih je starih med 20 in 30 let in 19 ali 7,4 odst. nad 50, 13 ali 5,1 odst. pa jih starosti ni navedlo.
Na vprašanje o izobrazbi je odgovorilo 170 anketirancev ali 66,9 odst., in sicer jih je 9 ali 3,5 odst. končalo osnovno šolo, 29 ali 11,4 odst. poklicno šolo, 94 ali 37 odst. srednjo šolo, 19 ali 7,4 odst. višjo in prav tako 19 ali 7,4 odst. visoko šolo.
198 anketirancev ali 77,9 odst. ni dopisnikov Fužinarja, 15 anketirancev ali 5,9 odst. pa jih redno ali občasno dopisuje v naše glasilo. Nato vprašanje ni odgovorilo 41 ali 16,1 odst. anketirancev.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
Na kratko bomo povzeli in vam predstavili odgovore na 20 vprašanj, ki smo jih v anketi zastavili. Navajamo število posameznih odgovorov za vsako vprašanje in odstotek, ki ga ti odgovori predstavljajo glede na število anketirancev, ki so v naši anketi sodelovali. Na nekatera vprašanja je bilo možno odgovoriti z več odgovori, zato je skupno število odgovorov večje kot število anketirancev.
■ SPLOŠNO O INFORMIRANJU IN INFORMATIVNEM FUŽINARJU
Na vprašanje, kje ali od koga dobijo informacije o podjetju in dogajanju v njem, je največ anketirancev (156 ali 61,4 odst.) odgovorilo, da od prijateljev, znancev in sodelavcev, 153 ali 60,2 odst. v Informativnem fužinarju in Novicah, 115 ali 45,2 odst. po radiu ali TV, najmanj informacij pa anketiranci dobijo na zborih delavcev (3 ali 1,2 odst.). 16 anketirancev ali 6,3 odst. pa jih informacij o podjetju ne dobi.
Se več informacij o podjetju in dogajanju v njem bi anketiranci želeli dobiti predvsem v Informativnem fužinarju in Novicah (156 ali 61,4 odst.), pri nadrejenih (146 ali 57,4 odst.), prek obvestil ali zaupnikov sindikatov (91 ali 35,8 odst.)... le 3 ali 1,1 odst. pa jih ne želi več informacij.
Na vprašanje o tem, koliko člankov v Informativnem fužinarju preberejo, je 145 anketirancev ali 57,1 odst. odgovorilo, da več kot polovico in 57 ali 22,4 odst. anketirancev, da preberejo vse članke, 48 anketirancev ali 18,9 odst. jih prebere le nekaj člankov, le 4 ali
1,6	odst. pa jih je odgovorilo, da jih samo preletijo in nobenega ne preberejo v celoti.
Informativni fužinar največ anketirancev prebere nekaj v službi, ostalo pa doma (116 ali 45,6 odst.), 43 ali 16,9 odst. anketirancev ga prebere v službi, le eden manj ali 16,5 odst. pa doma.
Anketiranci v Informativnem fužinarju najraje prebirajo članke o dogajanju v podjetjih (203 ali 79,9 odst.), mesečno poročilo o proizvodnji in prodaji (168 ali 66,1 odst.), kadrovska gibanja (121 ali 47,6 odst.), o delu sindikatov (109 ali 42,9 odst.),rekreacijo in šport (101 ali 39,7 odst.)...
V Informativnem fužinarju pa bi želeli prebrati še več informacij o plačah (184 ali 72,4 odst,), mnenja delavcev o aktualnem dogajanju in problemih (154 ali 60,6 odst.), prispevke o težavah v družbah in njihovem razreševanju (153 ali 60,2 odst,), več informacij o poslovanju družb (134 ali 52,7 ost.), članke o življenju in delu sodelavcev (110 ali 43,3 odst.), članke o dogajanju izven železarne (69 ali 27,1 odst.)...
Mnenja anketirancev o Informativnem fužinarju so takšna: s tem, da je vsebina člankov zanimiva, se v celoti ali delno strinja 232 ali 91,3 odst. anketirancev; s tem, da so članki prekratki, se delno ali v celoti strinja 157 ali 61,8 odst. anketirancev; s trditvijo, da je problematika dobro obdelana in predstavljena, se v celoti ali delno strinja 189 ali 74,4 odst. anketirancev; da je oblika glasila privlačna, meni 216 ali 85 odst. anketirancev; po mnenju 147 ali 57,8 odst. anketirancev črke niso premajhne; s tem, da sodeluje premalo avtorjev, pa se delno ali v celoti strinja 199 ali 78,3 odst. anketirancev.
Večina anketirancev (170 ali 66,9 odst.) meni, da naj Informativni fužinar še naprej prinaša informacije o faktorjih za izračun plače po PKP; 45 anketirancem je vseeno; 21 ali 8,2 odst. pa meni, da to ni potrebno.
S sedanjim načinom razdeljevanja Informativnega fužinarja je zadovoljnih 186 ali 73,2 odst. anketirancev; 25 ali 9,8 odst. pa jih meni, daje bilo prej, ko so ga dobili pri vratarjih, bolje.
Če bi bilo treba Informativni fužinar plačevati, bi to storilo 78 ali 30,7 odst. anketirancev; sploh ga ne bi plačevalo 66 ali 25,9 odst.; 51 ali 20 odst. anketirancev pa meni, da je to odvisno od cene (21), vsebine in kvalitete (16), plače (16)...
176 ali 69,2 odst. anketirancev meni, da ni prav, da naši upokojenci ne prejemajo več Informativnega fužinarja; 33 ali 12,9 odst. pa jih meni, da je tako prav.
Odgovori anketirancev na prvi sklop vprašanj nam povedo, da je Informativni fužinar pomemben vir informacij za zaposlene v družbah nekdanje Železarne Ravne, in da si v njem želijo še več informacij, predvsem kritičnih prispevkov in mnenj delavcev, pa tudi informacij iz kraja bivanja. Z vsebino, kvaliteto in obliko glasila je zadovoljna velika večina anketirancev, prav tako z načinom razdeljevanja. Večina anketirancev bi bila tudi pripravljena redno ali občasno plačevati Informativni fužinar, če bi bilo to potrebno, da bi sploh še izhajal, in to kaže, da zaposleni, vsaj večji del anketirancev, ne bi želeli izgubiti tega vira informacij.
■ O RAZGLASNI POSTAJI, NOVICAH IN KOROŠKEM FUŽINARJU
O obveščanju prek razglasne postaje največ anketirancev pravi, da v njihovem oddelku ni ozvočenja (93 ali 36,6 odst.); 68 ali 26,7 odst. jih pravi, da se slabo sliši, vsebina pa ustreza; 54 ali 21,2 odst. anketirancev pravi, da se skoraj nič ne sliši; 20 ali 7,8 odst. anketirancev pa je v celoti zadovoljnih z obveščanjem prek razglasne postaje.
Novice so anketiranci ocenili takole: oblika je delno ali v celoti všeč 239 ali 94 odst. anketirancem; vsebina delno ali v celoti ustreza 232 ali 91,3 odst. anketirancem; s pogostostjo izhajanja je zadovoljnih 120 ali 47,2 odst. anketirancev; 127 ali 50 odst. pa jih meni, da bi morale izhajati pogosteje; z naklado je zadovoljnih 147 ali 57,8 odst. anketirancev, 91 ali 35,8 odst. pa jih meni, da bi morali poskrbeti za večje število izvodov.
Koroški fužinar redno prebira 115 ali 45,2 odst. anketirancev, občasno pa 114 ali 44,8 odst.
Več številk Koroškega fužinarja na leto bi želelo 119 ali 46,8 odst. anketirancev, z dosedanjima dvema številkama na leto pa je zadovoljnih 114 ali 44,8 odst. anketirancev.
166 ali 65,3 odst. anketirancev meni, da se je po zaslugi Koroškega fužinarja ohranilo veliko pričevanj o ljudeh in dogodkih in 200 ali 78,7 odst. jih meni, da ne smemo dopustiti, da bi Koroški fužinar prenehal izhajati.
Drugi sklop odgovorov na vprašanja nam pove, da anketiranci niso zadovoljni s slišnostjo razglasne postaje, medtem ko na vsebino nimajo veliko pripomb; z vsebino in obliko Novic so prav tako zadovoljni, želeli pa bi več izvodov in pogostejše izhajanje. Velika večina anketirancev redno ali občasno prebira tudi Koroški fužinar in večina jih želi, da bi izšli več kot dve številki na leto in velika večina jih meni, da ne smemo dopustiti, da bi prenehal izhajati, saj se je po njegovi zaslugi ohranilo veliko pričevanj o ljudeh in dogodkih.
■ INFORMACIJE IZ OSTALIH DRUŽB
Informacije tudi iz ostalih družb, ki sestavljajo koncern Slovenske železarne in niso na Ravnah, bi želelo 105 ali 41,3 odst. anketirancev, 126 ali 49,5 odst. anketirancev pa bi te informacije želelo le občasno, ali če se zgodi kaj izjemnega, 21 ali 8,2 odst. anketirancev pa ne zanima, kaj se dogaja drugod.
Marčevska, predstavitvena številka koncerna SŽ, je bila všeč 101 ali 39,7 odst. anketirancem, 110 ali 43,3 odst. pa jih meni, da so bili članki preveč splošni in ne govorijo o konkretni problematiki.
2 obveščanjem v železarni ni povsem zadovoljnih 155 ali 61 odst. anketirancev, 80 ali 31,5 odst. jih meni, da je obveščanje slabo, 12 ali 4,7 odst. anketirancev pa je z obveščanjem zadovoljnih.
Anketiranci berejo tudi druge časopise in revije, in sicer redno največ Nedeljski dnevnik (99 ali 38,9 odst.), Večer (71 ali 27,9 odst.), Delo ( 35 ali 13,7 odst.), Prepih, Slovenske Novice, 7D, Družino, Jano, Mladino. Občasno berejo največ Prepih, Večer, Delo, 7D, Jano, Slovenske Novice, Nedeljski dnevnik, Družino, Slovenca... Nikoli pa ne berejo Republike (145 ali 57 odst.), Ljubljanskega dnevnika (112 ali 44,1 odst.), Slovenca (92 ali 36,2 odst.), Družine, Mladine, Jane, Slovenskih Novic, Dela...
Tretji sklop odgovorov na vprašanja pa nam pove, da anketirance zanimajo tudi informacije iz ostalih družb, ki sestavljajo koncern SŽ, da pa jim predstavitvena številka ni bila preveč všeč, saj so članki v njej preveč splošni.
Z obveščanjem v železarni niso zadovoljni, saj jih večina ne dobi informacij, ki jih želijo.
Anketiranci pa poleg glasil, ki izhajajo v železarni, v velikem številu berejo tudi druge dnevnike, tednike in revije.
KULTURA
PREŽIHOVE PLAKETE
V LETU 1993
Skupščina občine Ravne na Koroškem je ob letošnjem občinskem prazniku podelila plakete za dejavnost v kulturi.
Zlato Prežihovo plaketo je dobil Tone Ivartnik, izredno zlato pa Franc Boštjan. Karla Oder in Adolf Rauter sta dobila srebrni plaketi, Ivanka Komprej, Jože Krenk, Franc Podmeninšek, Mojca Potočnik in Alojz Rebernik pa so prejeli bronaste plakete Prežihovega Voranca.
TONE IVARTNIK že od dijaških let je vnet
pevec in pevovodja. Ko je na začetku svoje delovne kariere poučeval na Gimnaziji Ravne, je na šoli ustvaril zbor, ki je tudi v republiškem merilu veliko pomenil; pri dijakih se je priljubil kot glasbeni pedagog. Kot pevec je Ivartnik sodeloval v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, pozneje pa v Koroškem oktetu, ki mu je vsa leta umetniški vodja. Leta 1974 je ustanovil mešani pevski zbor pri KUD Prežihov Voranc in ga je več let uspešno vodil, že več kot 20 let pa je tudi nadvse uspešen dirigent mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka.
Tone Ivartnik se je uveljavil tudi kot organizator kulturne dejavnosti, in velja za enega soustanoviteljev zborovske revije Od Pliberka do Traberka. S svojim delovanjem je veliko storil za sožitje med Korošci na obeh straneh državne meje.
FRANC BOŠTJAN Končal je šolo za oblikovanje v Ljubljani ter zatem z lastnim prizadevanjem in voljo razvijal svojstven likovni izraz. Njegovi razvojni poti in likovnim spoznanjem so ljubitelji umetnosti lahko sledili na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, na Češkem, Švedskem in v ZDA. Od leta 1987je član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
Dvajset let je vodil Likovno kolonijo v Železarni Ravne, bil je pobudnik ustanovitve Likovnega salona na Ravnah in ga je dolga leta vodil ter usmerjal njegov razstavni program. Nadvse dejaven je tudi v Društvu koroških likovnikov.
KARLA ODER Diplomirana etnologinja Karla Oder je zaposlena v Koroškem muzeju na Ravnah. Leta 1992 je pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani izšla njena knjiga Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje: občina Ravne na Koroškem. Knjigo, ki je temeljno delo o Mežiški dolini in njenih ljudeh, je avtorica pripravljala pet let. Zbrala je veliko podatkov, jih skrbno in natančno uredila ter smiselno zaokrožila in dopolnila s številnimi fotografijami, tako da je njena
knjiga dobrodošel in primeren priročnik za vse, ki jih zanimata sedanjost in preteklost Mežiške doline. Njen pomen presega krajevne in občinske okvire.
ADOLF RAUTER Za gledališko dejavnost se je navdušil že v mladih letih, ko je v Mežici organiziral in režiral gledališke igre in druge kulturne prireditve. Od leta 1968 sodeluje v gledališki skupini Mežica - Prevalje kot igralec in scenograf. Sooblikoval je vrsto uspešnih gledaliških predstav, poseben ustvarjalni dosežek pa predstavlja scena v Desetem bratu v sezoni 1992/93, saj je z njo ustvaril funkcionalno sporočilen okvir, ki se zliva v vsebinsko celoto predstave.
IVANKA KOMPREJ Od leta 1986
pripravlja zimska in letna kulturna srečanja na Uršlji gori, kamor prihajajo nastopat pevci, igralci, recitatorji in instrumentalisti iz raznih krajev Mežiške doline in iz drugih krajev Slovenije.
Ob prireditvah prihaja na Goro veliko ljubiteljev kulture in planin; s tem se vse bolj utrjuje kulturno poslanstvo planinske organizacije. Ivanka Komprej pa je tudi neutrudna organizatorica kulturnega življenja v dolini, predvsem na Prevaljah.
JOŽE KRENK V gledališki skupini Mežica -Prevalje deluje vse od začetka in je ustvaril že vrsto odrskih likov v različnih gledaliških predstavah - od Scapinovih zvijač, Sluga dveh gospodov, Večnih lovišč, Dveh bregov, Delavnice oblakov do Skupnega stanovanja, Etienne in Desetega brata, kjer je liku Dolefa dal samosvojo osebnostno noto.
FRANC PODMENINŠEK Prepevati je
začel že doma v Savinjski dolini, na Ravnah je pel sprva v kvartetu in Koroškem oktetu, nato pa je bil vse od ustanovitve nepogrešljiv solist in zborovski pevec Vresa. S svojim polnim glasom in zanesljivim petjem je veliko prispeval k vidnim dosežkom zbora in k pevski kulturi v Mežiški dolini.
MOJCA POTOČNIK V dijaških in
študentskih letih je sodelovala v kulturni dejavnosti mladih v Strojnski Reki in je precej pripomogla k temu, da so zgradili kulturni dom. Pozneje je sodelovala pri raznih prireditvah kot organizatorica ali sooblikovalka sporeda. Od leta 1976 {z dveletno prekinitvijo) skrbi za jezikovno podobo Koroškega fužina rja, zadnjih deset let pa kot novinarka v Železarni Ravne redno spremlja kulturno dejavnost v občini Ravne na Koroškem ter o nji poroča ne le v obeh Fužinarjih, temveč tudi v drugih slovenskih občilih. Je avtorica številnih literarno obarvanih spominskih in drugih priložnostnih zapisov.
L OJZE REBERNIK Dolga leta je poučeval na Glasbeni šoli Ravne in cele generacije učencev naučil igrati na harmoniko. Leta 1982 je prevzel vodstvo tedaj ustanovljenega harmonikarskega orkestra, s katerim goji in ohranja igranje na pros-totonsko (diatonično) harmoniko. Orkester je v desetih letih veliko nastopal doma in v tujini in dosegal lepe uspehe, kar sta mu omogočila prav strokovnost in prizadevanje Lojzeta Rebernika.
Vsem dobitnikom plaket iskreno čestitamo!
Vres na tekmovanju slovenskih zborov v Ljubljani
KULTURNA KRONIKA
7.	aprila je na Ravnah nastopil dekliški nonet Karantanija. Nastop je bil posvečen dnevu zdravja.
12. aprila je v Razborju gostovala gledališka skupina Holmec z delom Rudija Mlinarja Past. Isto delo je v tem mesecu igrala tudi gledališka skupina Ožbalt ob Dravi.
15.	aprila je gledališka skupina Gimnazije Ravne pod režijskim vodstvom Silve Sešel v Titovem domu uprizorila delo Prešernovega nagrajenca Draga Jančarja Zalezujoč Godo-ta. Predstava se je uvrstila na področno srečanje v Ljutomeru, kjer so jo gledalci videli 21. aprila, nato pa še na republiško srečanje v Celju.
17.	aprila sta na srečanju Koroška poje v Slovenj Gradcu nastopila mešani zbor Mato iz Črne in moški zbor Vres s Prevalj.
23. aprila je moški pevski zbor Vres šestič sodeloval na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem, ki je bilo tokrat v Ljubljani. Ker je dosegel
80,6	točke in srebrno medaljo ter postal najboljši slovenski moški zbor, je nastopil v Slovenski filharmoniji še naslednji večer, ob podelitvi priznanj. Srebrno odličje pomeni še posebej lep uspeh za dirigentko Almiro Čegovnik, ki je bila z zborom na tekmovanju prvič.
23.	in 24. aprila so bile na
odrih od Crne do Raven lutkovne predstave v okviru abonmaja za otroke. Nastopilo je Lutkovno gledališče iz Kranja z igrico Lojzeta Kovačiča Dva z me rjavca.
24.	aprila je bila na Ravnah
2.	abonmajska gledališka predstava za odrasle. Studio ’90 je tokrat povabil v goste Groteskno gledališče Grapefruit iz Ljubljane, ki je uprizorilo komedijo I. Lovriča: Columbus, Schvvarz in Capone.
Ta dan je bilo v Podgorju medobčinsko srečanje folklornih skupin. Iz občine Ravne so sodelovali plesalci iz Šentanela.
26. aprila je bila v Družbenem domu na Prevaljah proslava ob dnevu upora. Slavnostni govor je imel Mitja Šipek, koncert pa je priredil Pihalni orkester ravenskih železarjev.
Članici orkestra Betka Kotnik in Katja Oserban sta se ta mesec udeležili tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Prva je s sto točkami osvojila zlato odličje, druga pa srebrno.
27. aprila je bil na Lešah koncert moškega zbora Mežiški knapi.
30.	aprila so v Škofji Loki gostovali Šentanelski pavri.
Imeli so koncert ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva.
Mojca Potočnik
NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Ambrožič, Z.: Pol stoletja pozneje. - Ljubljana, 1992
Andrijič,Z.: Astrološki rječnik. - Korčula, 1992
Babič - Matko,L.: Kako vodim poslovne knjige. - Ljubljana, 1992
Balkovec.B.: Prva slovenska vlada 1918-1921. - Ljubljana, 1992
Brodič.D.: Novell NetWare. - Izola, 1993
Calvocaress.P.: Kdo je kdo v Bibliji. - Ljubljana, 1993
Dragičevič.A.: Ekonomski leksikon. - Zagreb, 1991
Franovič,A.: Zdrav manager - uspešen manager. - Ljubljana, 1993
Freitag,E.F.: Podzavest centrala moči: pot do pozitivnega mišljenja. - Maribor,
1992
Golob,I.: Drugod in tukaj. - V Ljubljani, 1992
Gruden.J.: Zgodovina slovenskega naroda. - Reprint izd. v 6 zvezkih v letih od
1910 do 1916.-Celje, 1992
Hrvatin,I.: Bonsaj. - Ljubljana, 1992
Inkret,A.: Na robu : zapiski. - Ljubljana, 1993
Jurše,M.: Mednarodni marketing. - Maribor, 1993
Jus,M.: Financiranje izvoza in zavarovanje izvoznih kreditov. - Ljubljana, 1992 Kocbek,M. - B.Pečenko: Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. -Ljubljana, 1992
Kroflič,B.: Ustvarjanje skozi gib. - Ljubljana, 1992 Looker.T.: Obvladajmo stres. - Ljubljana, 1993
Lucas,M: Bewerben, Vorstellen, Tests bestehen. - Niederhausen, 1993
Meilhamer.T.: Osnove risanja. - Ljubljana, 1992
Mlakar,P.: Spisi o nadnaravnem. - Ljubljana, 1992
Milčinski,M.: Pot praznine in tišine: dao in zen. - Maribor, 1992
Osolnik,B.: Med svetom in domovino : spomini. - Maribor; Novo mesto, 1992
Oxford Advanced Learner s Dictionary of Current English. - Oxford, 1992
Peale.N.V.: Zmorem, če to verjamem. - Ljubljana, 1993
Politika kot poklic: zbornik. - Ljubljana, 1992
Poslovni rječnik. -2.izd. -Zagreb, 1992
Povojna zgodovina na Slovenskem : zbornik referatov in razprave s simpozija, kije bil 10.marca 1992 v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. -Slovenj Gradec, 1992
Prlekija : Med griči Slovenskih goric. - Komenda, 1992 Prunk,J.: Slovenski narodni vzpon. - Ljubljana, 1992
Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije (1,in 2.faza). - Ljubljana, 1991 ;
1993
Rimski pravni izreki: izbor in prevod s pojasnili. - Ljubljana, 1993 Rotgaus.H.: Risanje prostora. - Ljubljana, 1993 Samuelson.P.A.: Ekonomija. - 14.izd - New York; Zagreb, 1992 Sauer.E.: Dasgrosse Buch der Horoskope. - Niederhausen, 1993 Sirše.J.: Strategija razvoja slovenskega turizma. - Ljubljana, 1993 Stopar,I.: Sprehodi po stari Ljubljani. - Ljubljana, 1992 Svetina,!.: Slovenci in prihodnost. - Radovljica, 1992 Šircelj,J.: Modemi poslovni bonton. - Ljubljana, 1992 Špiler.J.: AutoCAD 12. - Ljubljana, 1992
Tafuri.M. : Benetke in renesansa : religija, znanost, arhitektura. - Ljubljana, 1992
Izbor: Darja Molnar
REKREACIJA
IN
ŠPORT
PLAVANJE Nastop
plavalcev In plavalk ravenskega Fužinarja na letošnjem mitingu v Freiburgu v Nemčiji, bil je 3. in
4.	aprila, je bil izjemno uspešen. Med udeleženci iz petnajstih klubov Avstrije, Švice, Francije, Nemčije in Slovenije so naši osvojili kopico medalj v svojih starostnih kategorijah. Med mladinci je Peter Naglič osvojil prvo, drugo in tretje mesto, med kadeti je bil Borut Dežman trikrat prvi, Grega Paternoster pa dvakrat prvi in enkrat drugi. Med mlajšimi kadeti se je vsekakor najbolj izkazal Primož Abraham, ki je startal štirikrat in osvojil štiri zlata odličja. Med članicami velja pohvaliti predvsem nastope Helene Cej, ki je osvojila tri prva mesta in bila enkrat tretja, ter Sonje Prosenc, ki si je priplavala dve zlati medalji, Tina Levar je med članicami osvojila dve drugi in eno tretje mesto.
Na 26. mednarodnem mitingu v italijanskem Trentu, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih, je v reprezentanci Slovenije nastopil tudi Ravenčan Miha Hribernik. Med letniki 1977 do 1981 je osvojil 9. mesto na 100 m hrbtno in 11. mesto na 100 m kravl.
Plavalci in plavalke Fužinarja so 24. in 25. aprila nastopili na mitingu v Spittalu v Avstriji. Tekmovanje je potekalo v vseh starostnih kategorijah, nastopili pa so tekmovalci iz Madžarske, Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Od naših so kolajne za skupno uvrstitev osvojili (najmanj dva nastopa): zlato Borut Dežman in Matjaž Čepelnik, srebrno Miha Hribernik in bronasto Primož Abraham. Od Ravenčanov je bil na tekmovanju najuspešnejši Čepelnik, ki si je med dečki priplaval kar štiri prva mesta, med najboljše tri pa so se v svojih kategorijah, poleg že naštetih plavalcev, uvrstili še Naglič, Brvar in Šuler, ter med dekleti Cejeva, Prosenčeva, Makučeva in Srebotnikova.
KEGLJANJEvi kolu
letošnjega državnega prvenstva za posameznike, kije bilo 17. in
18.	aprila v Kranju in v Trbovljah, je nastopilo kar pet kegljačev Fužinarja. Toda le Silvo Belaj se je uvrstil v finalno tekmovanje s sedmim najboljšim rezultatom -	1814
kegljev (v Kranju 884, v Trbovljah 930). V finalu v Ljubljani, kjer je tekmovanje potekalo po novem sistemu -vsak z vsakim v treh skupinah s
po 6 tekmovalci - Belaj ni bil tako uspešen in je osvojil 16. mesto. Državni prvak je postal presenetljivo Bojan Pihlar iz Konstruktorja Maribor.
V občinski kegljaški ligi je v letošnji sezoni nastopilo 10 ekip. Zmagali so kegljači Hu-sqvarne Kopmajer z 9959 keglji, druga je bila prva ekipa Društva upokojencev Ravne, 9676 kegljev, in tretji kegljači Koraturja s Prevalj z 9599 keglji. Med neregistriranimi tekmovalci je bil najboljši Boris Kolarič (Koratur), med registriranimi pa Rajko Podojsteršek (Husquarna).
ATLETIKA Gorazd
Podržavnik je bil 2., Luka Leitinger pa 4. v teku na 1000 m na mitingu v Celju, ki je bil
16.	aprila. Poleg omenjenih atletov KAK Ravne sta se na tekmovanju izkazali še Mojca Leitinger z 2. mestom in Urška Barbič s 3. mestom v teku na 600 m. Tekmovanje je potekalo v absolutnih kategorijah.
Naslednji dan, 17. aprila, je bilo v Kopru državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Med ravenskimi gimnazijci je bil najboljši Podržavnik, ki je osvojil 2. mesto med tretjimi in četrtimi letniki, medtem ko je bila Sabina Balažič 8. Med prvimi oz. drugimi letniki je bil Marko Klemenc prav tako 8., ekipno pa je Gimnazija Ravne osvojila 3. mesto. Med osnovnošolci je bil Marko Vogel s Prevalj 7. med osmimi razredi, Metoda Videtič z OŠ Prežihov Voranc pa 7. med šestimi razredi.
Prvi del kvalifikacij za letošnji atletski pokal Slovenije je bil 24. aprila v Celju. Atleta KAK Ravne sta osvojila: Dani Ošep
3.	mesto na 1500 m in Mojca Leitinger 2. mesto na 400 m.
ODBOJKA Kljub temu, da je minula prvenstvena sezona za obe Fužinarjevi ekipi že davno sklenjena, pa v klubu ne držijo križem rok. Fantje iz prve in druge ekipe resda trenirajo le enkrat tedensko, zato pa so aktivnejši mladi odbojkarji. Tako je bil na Ravnah
3.	in 4. aprila polfinale državnega prvenstva za dečke in deklice. Pri fantih so zmagali mladi igralci Fužinarja, pri dekletih pa Prevaljčanke; oboji so se uvrstili v finale.
Aktivne in tudi uspešne so bile prejšnji mesec šolske ekipe iz naše občine, v katerih nastopajo tudi mladi igralci in igralke Fužinarja in Prevalj. Tako so dijaki Srednje strojno kovinarske šole Ravne osvojili
2.	mesto v finalu državnega prvenstva srednjih šol v odbojki v Mariboru, v Braslovčah pa je bilo območno prvenstvo osnovnih šol, kjer so pri fantih zmagali učenci OK Koroški jeklarji, pri dekletih pa so bile najboljše učenke Oš Prežihov Voranc.
Sicer pa pri Fužinarju te dni
razmišljajo o morebitnih okrepitvah članske ekipe, ki nastopa v I. slovenski ligi. V klubu imajo namen zadržati vse dosedanje igralce, moštvo pa si želijo okrepiti še z dvema kvalitetnima igralcema. Slišati je, da naj bi bil eden od teh Ravenčan Matjaž Urnaut, ki sedaj igra pri Pionirju v Novem mestu, drugi pa odbojkar Vilede iz Maribora in reprezentant Slovenije Bruno Najdič. Z njima bi odbojkarji Fužinarja kajpak lahko računali na uvrstitev na eno od prvih treh mest, ki vodijo v evropska tekmovanja. Toda, ali se bodo želje vodstva ravenskega kluba uresničile?
Ivo Mlakar
BERA SEZONE MED CICIBANI-SMUČARJI
V sezoni 1992/93 v Smučarskem klubu Fužinar (skupina C) trenira okrog 40 cicibanov in cicibank, starih od 6 do 11 let. Njihova trenerja sta Štefan Peršak in Boris Kotnik.
Tekmovali so na šestih regijskih tekmah in dosegli naslednja mesta:
- Ošven, 16.1.1993: 4 Vanja Vravnik, 5. Špela Božič, 17. Maša Črnovšek; 10. Grega Kordež, 11. Aleš Rutar, 14. Blaž Klančnik, 18. Miha Breznik.
- Rogla, 30.1.1993: 3. Vanja Vravnik 6. Špela Božič, 15. Maja Črnovšek; 12. Grega Kordež, 24. Miha Breznik, 26. Blaž Klančnik, 27. Sebastijan Karner.
- Kope, 8.2.1993: 4. Vanja Vravnik, 8. Špela Božič, 21. Katja Vravnik; 9. Aleš Rutar, 11. Grega Kordež, 17. Blaž Klančnik, 24. Sebastijan Karner.
- Rogla, 20.2.1993, super VSL: 7. Spela Božič, 10. Maša Črnovšek, 15. Katja Vravnik; 5. Grega Kordež, 7. Aleš Rutar, 12. Miha Lajmiš, 17. Blaž Klančnik.
- Areh, 26.2.1993, VSL: 21. Katja Vravnik; 14. Blaž Klančnik, 18. Grega Kordež.
- Rahtel, 6.3.1993, VSL. 4. Vanja Vravnik, 5. Špela Božič,
17.	Maša Črnovšek; 14. Grega Kordež, 15. Aleš Rutar, 25. Blaž Klančnik.
Osem mladih Fužinarjevih smučarjev se je pomerilo tudi na treh državnih prvenstvih. Rezultati:
- Areh - Pokal Gorenjka,
28.2.1993, VSL:	14. Špela Božič, 18. Vanja Vravnik, 36. Maša Črnovšek; 42. Aleš Rutar, 46. Grega Kordež.
- Črni vrh nad Cerknim,
7.3.1993, VSL: 6. Vanja Vravnik, 18. Špela Božič, 48. Maša Črnovšek; 23. Aleš Rutar, 45. Blaž Klančnik, 57. Sebastijan Karner.
- Črni vrh nad Cerknim,
14.3.1993, VSL: 14 Špela
Božič, 16. Vanja Vravnik, 38. Maša Črnovšek; 26. Grega Kordež, 54. Miha Breznik.
Na klubskih tekmah je sodelovalo tudi po 50 cicibanov in cicibank. V svojih kategorijah so zmagali naslednji:
- Ošven, VSL: Maja Kogel-nik, Tina Erženičnik, Vanja Vravnik; Martin Pečnik, Andrej Hafner, Grega Kordež.
- Ošven, VSL: Maja Kogel-nik, Katja Vravnik, špela Božič; Marko Golob, Aleš Logar, Martin Pečnik, Andrej Hafner, Aleš Rutar.
- Ošven, VSL: Barbara Rap-nik, Maja Kogelnik, Tina Mešnjak; Sašo Kotnik, Andrej Hafner, Sebastijan Karner.
Ob koncu sezone se je za pokal Name potegovalo 63 cicibanov iz celotne Mežiške doline. V veleslalomu so bili najboljši: Barbara Rapnik, Ana Drev, Špela Božič in Tina Mešnjak; Sašo Kotnik, Boštjan Pogač ter Grega Pšeničnik.
Š.P., B.K.
ALPINISTIČNE NOVICE
Čeprav je že pomlad, objavljamo še dva zimska vzpona članov AO Ravne.
V mesecu februarju je Zala Žaže (AO Ravne) s Sašem Prosenjakom (Slovenj Gradec) v Ojstrici ponovila smer Zmaj (ocena VI, A1).
Dani Vezonik je s Tomažem Skarlovnikom (Maribor) na zadnji zimski dan v Lanežu na Raduhi preplezal tehnično težko prvenstveno smer “AD PER-PETUUM MEMORIUM" (ocena VII, A3). Za vzpon sta porabila 18 ur, v steno pa sta morala dvakrat.
David Čreslovnik je v Topli ”na pogled" preplezal smer Lambada (VII), Metod Horjak pa v Libojah smer Pomaranča (VII).
V Topli je bila v mesecu marcu preplezana še ena težjih smeri: Brane Vezonik je splezal smer, imenovano Polja smrti, ki je opremljena že štiri leta, vendar do sedaj ni bila preplezana. Vezonik predlaga oceno IX-/IX, kar pomeni, da je do sedaj najtežja v Topli.
V Libojah je Brane Vezonik ponovil še več smeri VIII. stopnje (Bobi, Tiha pesem, Ris ...).
Prva letošnja tekma v športnem plezanju, mlajših kategorij, za pokal Republike Slovenije je bila 27.3.1993 v Radovljici. Prvič so se ga udeležili tudi trije cicibani AO Ravne. Med 30 udeleženci tekme so dosegli naslednja mesta: Luka Golob 10., Nejc Frece 15. in Vinko Skitek 18. mesto.
KADROVSKA GIBANJA
ZAHVALE
Konec aprila je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4518 delavcev. Število se je od zadnjega poročanja zmanjšalo le za 13 delavcev, po posameznih družbah pa je bilo stanje naslednje:
Metal	996
STO	542
Stroji	492
Jeklolivarna	296
Noži	191
Armature	197
Poslovni servis	166
VIP	482
Energetika	100
Logistični center 710 Translog	134
De profundis	95
Zaščita	117
FLUKTUACIJA DELAVCEV
SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA V APRILU
V delovno razmerje smo sprejeli 5 delavcev, 4 po vrnitvi s služenja vojske in 1 varnostnega inženirja za čas opravljanja pripravništva.
PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA V APRILU
Delovno razmerje je prenehalo 16 delavcem zaradi naslednjih razlogov:
- 5 delavcev je odšlo sporazumno z odpravnino
- 7 delavcev je bilo invalidsko upokojenih
- 3 je poteklo pripravništvo
- 1 je bilo delovno razmerje prekinjeno sporazumno s podjetjem.
V maju bo večjemu številu delavcev prenehalo delovno razmerje zaradi poteka pripravništva, pripravljamo pa sprejem novih pripravnikov.
Poslovni servis, d.o.o.
Kadri - OE Zaposlovanje
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
VERONE KRAJNC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož in otroci z družinami
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
LEOPOLDA MOČNIKA
(st.)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter darovali cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in vsem, ki ste ga počastili ob zadnjem slovesu.
Posebna hvala govorniku g. Mitji šipku, gospodoma župnikoma, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, zdravniškemu osebju ter patronažni službi ZD Ravne in Knepsovim Njegovi
Ob boleči izgubi očeta, dedija in pradedija
BOGOMIRJA KNEZA
se iskreno zahvaljujemo dr. Hebrovi in osebju Internega oddelka v bolnici Slovenj Gradec za požrtvovalnost in nego, sodelavcem Jeklolivarne, Strojev, Gostinstvu Merx in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
ANTONIJE PAUŠER
se iskreno zahvaljujemo duhovnikom za lepe poslovilne besede, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalos-tinke in Tišino ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Otroci z družinami
Ob izgubi žene, sestre, mame, babice in prababice
MARIJE MORI
se zahvaljujemo osebju in zdravnikom Internega oddelka slovenjgraške bolnice, zdravnikom Zdravstvenega doma Ravne za nesebično pomoč, g. župniku, svojcem, sosedom ter LD Strojna za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa so to naslednje neposredno odvisne družbe koncerna Slovenske železarne: SŽ -Metal Ravne, d.o.o., SŽ -STO Ravne, d.o.o., SŽ -Stroji Ravne, d.o.o., SŽ -Jeklolivarna Ravne, d.o.o., SŽ - Noži Ravne, d.o.o., SŽ - Armature Muta, Ravne, d.o.o. in nekatere družbe spremljajočih dejavnosti: ŽR - VIP, d.o.o., Translog, d.d., TGP De Profundis, d.d., Zaščita, d.d. in Energetika Ravne, d.o.o..
Izdaja	Poslovni servis,
d.o.o.	Ureja uredniški
odbor:
mag. Andreja Čibron -Kodrin, Marijan Gerdej, dr. Tone Pratnekar, Sonja Smolar, Maks Večko, Mirko Vošner.
Uredništvo:
glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron -Kodrin,	novinarka in lektorica	Mojca Potočnik,
novinarka Irena Nagernik, tajnica Jelka Jamšek. Izdelava fotografij:	Mira
Čepin
Tel: 0602 21- 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarki 6304 Tisk: Grafika Prevalje Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128	- 92) šteje med
proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
PRVI MAJ NA IVARČKEM
Delavci Železarne tudi letos nismo pozabili na naš praznik dela. Kakor po navadi, so nam za zadnji šiht igrali godbeniki po fabriki. Zbudili so nas tudi za praznik in nas z igranjem pospremili še na Ivarčko, kjer smo praznovali, kakor se za tak dan spodobi. Se sonce se je nasmejalo, ko je gledalo, kako je vse živo okoli "našega" jezerca. Sindikat je z rdečimi nageljni poskrbel za slovesno razpoloženje, De profundis z jedjo in pijačo za to, da se nam ne bi prehitro stožilo po domu, slavnostni govornik Rajko Lesjak pa nas je
opomnil, da je 1. maj politični praznik. Izpod gozda so grmeli možna rji, ob plesišču so bili nared šibovniki, našli so se Junaki, ki so plezali na mlaj ... skratka, praznik, kot se reče. Da bi bili le še delavniki temu primerni.
Mojca Potočnik