OBR Strohouni list za ITNI VESTNIK poozdlgo In napredek obrtnIStoa Draoske banoolne. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno Din 40*— polletno Din 20* posamezna Številka. . Din 1‘— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrač«jo. PonatisH dovoljeni le s navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podrniuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1931. Štev. 7. Ustanovitev podružnice Obrtne banice v £}ubl}ani 'V torek dne 10. t. m. se je vršil ob navzočnosti predsednika Ditž. obrtne banke M. Stojanoviča in direktorja bankine centrale g. 'Dragiča iz Beograda sestanek delničarjev iz Dravske banovine, na kaitarem je bil storjen zadnji korak za ustanovitev podružnice te banke v Ljubljani. Zborovanje je otvoril član centralne uprave g. E. Franchetti, ki (je po pozdravu omenjal namen sestanka ter Pojasnil, da je treba v svrho sestave 'Podružničnega poslovnega odbora izvoliti in predlagati cehitraJni upravi 8 župnikov (4 člane in 4 namestnike) za bivšo ljubljansko oblast, 6 pa (3 člane in 3 nam.) pa imajo izvoliti in predlagati na posebnem sestanku člani bivše mariborske oblasti. Predsednik g. Milan Stojanovič je nato podal pregled prizadevanja obrtništva, da pride do 'lastnega kreditnega zavoda, ki bi osobito obrtnika iz (južnih pokrajin rešil iz rok oderuških zelenašev. Obrtniški sitan ni ekonomsko tako močan, da bi mogel iz lastnih sil organizirati obrtniška kredit. Država pa je seveda m+eres*irana, da obrtniški stan okrepi in da imu omogoči prosperiiteto in napredek s tem, da finančno partici-pira v obrtniški kreditni instituciji. Princip je bil ta, da naj dobi obntnik pri tem zavodu vsaj tako cenen kredit, kakor ga ima industrija. Da se ©mogoči itak cenen kredit, se ije država obvezala prispevati 40 odstotkov k delniški glavnici 'in se je iza svoj delež odpovedala dividendi. INa drugi strani pa je bilo itreba gledati na to, da obrtniki, ki delnice podpišejo, te delnice tudi obdržijo, kar je mogoče le tedaj, če jim vloženi kapital nosi primerno dividendo. Vse te momente 'je bilo mogoče spraviti v Sklad le s sodelovanjem države, ki je omogočila, da je banka takoj v početku postavila za kredite zadrugam obrestno mero 7 in pol odstot., za 'kredite posameznikom pa 10 odstotkov. Banka Ije prebrodila prve itežkoče in ije že lani lahko izkazala znatne rezerve, navzlic itemu, da ije država z vplačilom svojega deleža na glavnici še v zaostanku za lil milijonov Din. IVlprašanje ustanovitve podružnice se je zakasnilo, ne morda, ker (je primanjkovalo dobre volje, temveč zaradi tega, ker se centrala ni smela odločiti k (Ustanovitvi, dokler ni bila v stanju oskrbeti podružnice s primerniimi sredstvi. 'Koncem preteklega leta je uprava sklenila, da .ustanova podružnico najprej v Ljubljani, potem pa v Sarajevu, kakor to zakon predvideva, Na znižanje obrestne mere na 7, odnosno na 9 odstotkov, ije upati, čim vplača država svoj zaostanek na delniški glavnici. V nadaljnjih izvajanjih je izrazil gosp. Stojanovič svoje obžalovanje, ker slovenski delničarji niso' verjeli v dobro voljo centrale glede ustanovitve podružnice. Uprava se ni hotela temu vprašanju izogniti, temveč je videla le veliko odgovornost, ki bi jo imela, če bi ustanavljala podružnice brez računske podlage. Do ustanovitve podružnice je centralna uprava skušala, da direktno dobi Mlijentelo med slovenskimi obrtniki in da v Sloveniji plasira pred ustanovitvijo vsaj 7 do 8 milijonov Din. Sarajevska podružnica bo n. pr. prevzela takoj v početku poslovanja 2000 obrtniških kreditov za 16 milijonov Din. Ljubljanska podružnica bo zairadi tega v početku poslovala pasiv- no, vendar je pričakovati, da se bodo slovenski obrtniki kmalu okleniti te svoje institucije. O uspehu banke v letu 1930 je poročal glavni ravnatelj g. Milan Dragič. Ob koncu preteklega leta je zfiašala glavnica banke 64 miljonov Din. Privatni delničarji so vplačali vse obroke in je v zaostanku le kakih 15.000 Din. Visega so doslej vplačali nekaj manj kakor 45 milijonov dinarjev ’ (od tega slovenski delničarji 1.3 milijona dinarjev). 'Organizacija cenzurnih odborov, na kateri bazira vse kreditno poslovanje, (je tako izpopolnjena, da je sedaj v vsej državi 292 cenzurnih odborov. Banka je lani rešila okrog 6000 prošeni za kredite za skupno vsoto 88 milijonov Din (od 6650 vloženih prošenj za 117 milijonov dinarjev). ' 'Celokupni plasiman je ob koncu preteklega leta znašal 104.4 milijona Din nasproti 86.6 milijona Din ob koncu zadnjega leta. Potom centrale je bilo plasiranih 84 milijonov, poitoim zagrebške podružnice pa 20.4 milijona Din. Največji del tega plasmama odpade na menične kredite (80 milijonov Din), in na zadružne kredite (17 milijonov Din). V teku preteklega leta pa je banka vsega eskomptirala okrog 44.000 menic za skupno vsoto 318 milijonov Din. Boniteta meničnega materijah (je nepričakovano dobra. iNavzlic ogromnemu obsegu poslovanja je imela banka pri centrali lani le 8% protestov '(predlanskim 14.5%) in pri .zagrebški podružnici 2.75V2 (predlanskim 3.8%). Večina iprotestiranih menic pa ije bila seveda likvidirana. To je razvidno .tudi iz dejstva, da je imela banka lani pri plasmanu od 104 milijone Din le 205 neplačanih menic za 890.000 Din ali 0.8% nasproti 1.1 milijona Din ali 1j2% v iletu 1929. Hranilne vloge so se lani povečale za 4.8 milijona Din in so znašale ob konou leta 32.5 milijona Din, od tega 25.3 pri centrali in 72 pri zagrebški podružnici. Bančni fondi pa so doslej narasli na 1.6 milijona 'Din. iNavzlic težkim gospodairsikim razmeram tje za lansko leto bilančni zaključek prav ugoden. Cisti dobiček je znašal v preteklem letu 3,975.000 Din nasproti 2,476.000 Din v letu 1929 in 1,235.000 Din v letu 1928. Lanski dobiček centrale znaša 33 milijona Din (predlanski 22), lanski dobiček podružnice v Zagrebu pa 0.7 milijona Din (predlanskim 0.4). Po odbitku tantiem in dotacij za fonde ostane za razdelitev med delničarje 3,155.000 Din (po zadnji bilanci 2,038.000 Din) in bo uprava predlagala glavni skupščini izplačilo dividende od 14 Din, kar predstavlja nad 8% od vplačanega kapitala. Lani je znašala dividenda 9 Din na delnico. Podružnični odbor. Pred volitvami podružničnega odbora je povzel besedo predsednik Zveze Obrtnih zadrug g. Josip Rebek. Izrazil je zadovoljstvo in veselje slovenskega obrtništva, da dobi svojo podružnico Drž. obrtne banke v Ljubljani. Na slabi udeležbi pri svoječasnem vpisu delnic je bila kriva težka gospodarska depresija. Oddaljenost centrale 'in težki pogoji so odvračali naše obrtnike, da bi se posluževali kreditov neposredno pri centrali. Priznava naklonjenost centralne uprave, da je dala delničarjem priliko, da stavijo predloge za imenovanje podružnične uprave. Po pojasnilih g. Stojanoviča o nekaterih formalnostih so se izvršile volitve ih so ibili z vzklikom izvoljeni v odbor gg.: Bajcar Ivan, sedlar v Zagorju ob Savi; Baraga Ludvik, mehanik; Franchetti Engeibert, brivski mojster; Pičman Lovro, kleparski in inštalaterski'mojster; 'Ravnihar iFran, tesarski mojster; Rebek Josip, ključavničarski mojster; Uirbas Miroslav, tovarnar; Vidmar 'Karol, pekovski mojster, vsi v Ljubljani. ___________ Nase zbornice k načrtu novega zakona o socijainem zavarovanju Kakor smo v našem listu na kratko že poročali, se 'je vršila v Beogradu anketa zastopnikov vseh zbornic, ki je imela namen, da razpravlja o stališču gospodarjev ik načrtu za nov zakon o socijainem zavarovanju, katerega je izdelala komisija uradnikov okrožnih uradov in Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 'Spomenico, sprejeto na anketi, je 9. t. m. predala posebna deputacija zbornic g. ministru za socijalno politiko g. Nikoli Preku. Deputacija je obrazložila g. ministru vse najtehtnejše argumente, radi katerih je načrt za naše gospodarstvo nesprejemljiv, pa je g. minister deputaciji izjavil, da bo imenoval posebno komisijo, ki bo načrt pregledala in v kateri bodo tudi predstavniki gospodarjev in delavcev. Spomenico, ki je bila vročena g. ministru, prinašamo v dobesednem prevodu: Gospod minister! iZ ozirom na Valš akt št. 47.020 od 6. decembra p. 1., s katerim je bil vsem gospodarskim zbornicam v državi poslan »Načrt projekta« zakona o socijainem 'zavarovanju, je gospodarskim zbornicam čast obvestiti Vas, da so po podrobni in najvestnejši proučitvi načrta, tako vsaka posebe, kakor tudi v skupni konferenci, ki se je vršila v Beogradu 2., 3., 4. in 5. t. m. prišle do prepričanja, da gospodarsike zbornice zakonskega načrta s takšno vsebino iz sledečih razlogov ne morejo sprejeti: Predvsem podčrtavajo gospodarske zbornice, da je kraljevska vlada v delovnem programu, objavljenem 31. marca 1929, zavzela glede vpra&anja socijalne-ga zavarovanja sledeče osnovno načelo: ^Ustanove, osnovane na podlagi zakona o zaščiti delavcev se bodo poenostavile in upravni stroški znižali tako, da se bo moglo pristopiti k zavarovanju delavcev za primer onemoglosti in starosti, kaikor tudi k zgradbi manjših bolnic širom države, kjer so večja industrijska podjetja.* Po proučitvi projekta zaikona o socijainem zavarovanju ugotavljajo gospodarske zbornice, da v zakonu d principi in intencije, podčrtane od kraljevske vlade, niso 'izvedeni. Nasprotno se ni izvedlo nikake poenostavitve ustanov, osnovanih po zakonu o zavarovanju delavcev, ampak je vse ostalo pri sedanjem sistemu in so se poleg tega bremena še povečala. 'Vse dosedanje zahteve gospodarskih zbornic po reviziji zaikona o zavarovanju delavcev, so stremele za tem, da se predvsem znižajo bremena zavarovanja, z znižanjem prispevkov in nato, da se eliminirajo birokratske formalnosti, kar končno pomeni tudi zmanjšanje izdatkov. Naš zakon o socijainem zavarovanju bazira v glavnem na sistemu, ki je bil najprej uveden v (Nemčiji, nato v Avstriji in na (Madžarskem. Ta sistem ni radi svoje kompliciranosti nikdaT in tudi ne sedaj zadovoljil zainteresirane stranke. Delodaijalci se pritožujejo proti velikim bremenom tega sistema, a zavarovani člarti radi neznatnih ali manjših podpor in radi mnogih formalnosti, ki se zahtevajo od članov, preden pridejo do teh podpor. V glavnem torej ni bila nobena od zainteresiranih strank zadovoljna. Stališče delodajalcev je bilo vedno, da se s čim manjšimi prispevki, torej s čim manjšo obremenitvijo gospodarstva, dajo zavarovanim članom čim izdatnejše podpore. Delodajalci trdijo že od nekdaj, da ogromna bremena, ki jth zahteva socijalno zavarovanje, niso v razmerju s koristmi, ki jih imajo zavarovani člani. To je bila izhodna točka gospodarskih zbornic, ko so lansko leto predložile svoje zahteve glede revizije zakona o socijainem zavarovanju. V teh predlogih se je zahtevalo v prvi vrsti znižanje prispevkov, ker se je naglalšalo, da je današnja obremenitev previsoka in da domače gospodarstvo v svojem današnjem razvoju ne mor^ prenašati takšnih bremen. iV tem smislu so se stavili predlogi, kako naj bi se moglo priti do znižanja prispevkov. Zahtevalo se je predvsem, da se črtajo razne podpore, ki absolutno niso osnovane. Pri gotovem številu podpor se je zahtevalo, da se vežejo na karenčne roke, da bi se teh podpor namenoma ne izkoriščalo v škodo zavarovanja samega. Zahtevalo se je nadalje, da se pri zavarovanju za nesrečne primere preide od sistema glav-ničnega 'kritja k nakladalnemu sistemu. Ta predlog je imel tudi namen, da se znižajo bremena. Ker zahteva zakon brezštevilne formalnosti pri izvajanju zavarovanja, se je zahtevalo, da se nepotrebne formalnosti odpravijo, da bi se delodajalci oprostili raznih poslov, ki se jim nalagajo pri zavarovanju njihovih nameščencev. To so bile osnovne zahteve gospodarskih zbornic in vse detajlne zaibteve so šle samo za tem, da se te podkrepijo. Pri proučavanju načrta zakona za socijalno zavarovanje pade takoj v oči, da so od zgoraj navedenih zahtev upoštevane samo nekatere, ki se nanašajo na znižanje gotovih vrst podpoT in vezanje nekih podpor na karenčne roke. Temu nasproti vidimo ogromno zvišanje prispevkov in bremen, ki nikakor niso v skladu z znižanjem podpor. O poenostavitvi administracije ni niti govora, vsaj ne glede tega, kar so pričakovale gospodarske zbornice.' Tak načrt je Iznenadil vse, v prvi vrsti gospodarske zbornice, ki so po pravici pričakovale drugih reform, v prvem redu znižanje bremen. (Poglejmo prvo vprašanje, ki je žia gospodarstvo (najvažnejše, in to je povišanje bremen. Prispevek za bolniško zavarovanje je znašal dosedaj 6% zavarovane mezde z izjemo enega urada, kjer je znašal 7%, Novi zakon predvideva prispevek od 5 do 7 %. iNa prvi pogled bi ipomenilo to eventualno znizanje prispevkov. Ker pa predvideva načrt zakona v svojem § 28. obvezno osnovanje rezerv, kar doslej ni bilo, je le težko pričakovati, da bodo imeli uradi prihranke ali poviške. Poleg tega razširja nalčrt naloge zavarovanja v veliki meri s tem, da uvaja kot novo nalogo preventivne mere proti boleznim. Z ozirom na tako uTedbo je jasno, da ne bodo imeli posamezni uradi nikdar suficita in da bo prispevek vedno 7 %. Poleg tega popolnoma gotovega povišanja prispevka je povečana tudi baza, po kateri se računajo prispevki. (Nadaljevanje sledi). Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Stro/covni del Ivan IM ral, etektroteboik. Oslabi jen je betona Pred kratkim je predaval v Udruže-njiu iniženjefljev in arhitektov, sekcija Ljubljana, miv. .pref. g. dr. mg. Kasal o vzrokih stavbnih katastrof. Predavanje je obravnavala železo-beton, njega .razvoj in nesreče, odnosno stavbne katastrofe, ki so .se zgodite v zadnjih letih. iG predavatelj je navedel vzroke teh pogostih nesreč. Kdo nosi odgovornost pri teh nesrečah, ie g. dr. prav dobro raztolmačil in utemeljil. Pri debati, ki se je vršila po predavanju, je bilo izvršenih več predlogov in izmenjanih misli z ozirom na vzroke in omejitve teh 'katastrof s stališča vsestranske varnosti. Oisobfto nasjem prisostvoval temu predavanju, kar mi je prav žal. To vsted tega, ker se je po predavanju razbila živahna debata in se je v tej debati imenovalo tudi elektromonterje škodljivce betona. Dolžilo, se jih je, da pri teisekanju reg, pjedor-ov in, utorov ne pazijo, prav nič na to,, do bi se ne poškodovale žetezobetonske konstrukcije, temveč kar presekajo večkrat na najbolj obremenjenih mestih betonske .preklade, nosilce in stično. S tem pa oslabijo .nosilnost ali koaistrukojljo gotovih betonskih nosilnih delov, pa bi se to kvarno 'postopanje odpravile, je bilo mnenje, da naj se po možnosti pouči el. monterje primerno o nosilnosti železobetonskih nosilcev, preklad stebrov, reber itd. z ozirom, na niih ‘iasek. lElektromontenjem samjm nji ljubo, če preveč rzsekavajo žeteaobeton in to ne samo, zato, da ne bi poškodovali raznovrstnih, mostlnih arnatur, ampak tudi vsled tega, ker je to delo skrajno zamudno in napocno. iResmica pa je, da monterju, večkrat ni mogoče izpeljati voda drugače km da dd izsekati primerne rege .in prehode za električne napajalne vode in ostale vode,, za signalizacijo in teletom, brez katerih ni danes skoraj nobena nova stavba. Krivda,, da da monter, izsekati potrebne rege za te vode,, pa niti najmanj ne zadene njega, temveč projektanta, Ker ni upošteval, da bo treba uvesti v stavbo elektriko, telefon in drugo, kar je v zvezi; z električnimi vodi. Projektant bi moral natančno določiti že pred pričetkom grajenja, poslopja, potom viiisa vjseh <^ektričn»h in. signalnih, naprav, kje ii$j, tgčgto tj. vodt, *p na. kakšen način se bodo vložili v zid. Izvršitev bi 'morala biti od strani projektanta ta, da .ima ob, pričetku gradnje stavbe že točno vrisane vse glavne napajalne v.ode. 'Navedeno, poudarjam radi tega, ker mi je dobro znano iz prakse, ob prilila instalacije različnih železobetonskih zgradb, da se pri. nas premalo, upošteva, ravno, pri projektih im proračunih vris vseh glavnih napajalnih, vodov za elektriko z ozirom na tozadevne utore, prehode in roge. To slednje se pri nas z malo mmmmmmmmm ',<»xitc .»inrnwui«w<»i n ircmsia Načrt galtniia o socijalnem zavarovanju (Poročilo predsednika g. Josipa Ref beka na občnem zboru Zveze obrtnik zadrug v Ljubljani dne 25. L 1931) (Nadaljevanje.) Novo je tudi določilo v zakonu, da mora okrožni urad nuditi poškodovancu, ako na to pristane, na račun njegOr ve rente potrebno strokovno izobrazbo v svrho izboljšanja njegove delovne sposobnosti, odnosno nudi možnost, da se nauči nove obrti. 8edaj, veljavni zakon vsebuje določila glede zavarovanja za opemogr lost. starost in smrt, vendar je bijo uveljavljenje s finančnim zakonom teh določil odgodeno za nedoločen čas. Tako ni prišlo doslej še do izvajanja sta: rostnega zavarovanja Novi' zakon pa hoče obenem z uveljavljenjem bolni1-škega in nezgodnega zavarovanja uveljaviti tudi zavarovanje za onemoglosti starost in smrt. Za dosego pravice do rentnih podpor po določilih načrta je predvidena za onemoglostne in dečje rente karenč-na doba 5 let, za starostno rento 10 let, za pogrebnino in posmrtno podporo pa 2 leti, Renta za začasno onemoglost znaša ponvice, hranprinp, do katere bi imel zavarovanec pravico po svojem aad-njem, zavarovanju. Renta za trajno onemoglost in starostna renta je v svojem iznosu odvisna od dobe zavarovanja in od povprečne zavarovane izjemo, do danes sploh še ne upošteva, da bi se vložile za šibke cevi na stropih letve, ki se jih po izsušetriu betona in odstranitvi betonskih opažev odstrani in na njih mesto, to je v nastale utore, namestijo odgovarjajoče el cevi, V prehodih skoai betonske stebre se pa morajo predvideti močne žetezAe cevi, tako da se morejo pozneje brez vseh posebnosti namestiti skozi te ce- vi električne cevi. Seveda morajo biti te cevi v odgovarjajočih 'dimenzijah, da je profil železne cevi vedno v skladu s profilom izolime ali druge cevi za električno instalacijo. Enako se more izvršiti električna instalacija na žele-zobetonskih zgradbah po vrhu betonskih plošč v jeklenih oklopnih ceveh, ne da bi se pri tem poškodovala plošča. Način, kako izvesti instalacijo na že zgrajeni stavbi, večkrat povzroča skrbi 'in beli glave projektantom kakor oferamtom, ker je to v zelo. otzki :zvezi s ceno instalacije ravno radi tega, ker se mora v prvi vrsti paziti ha čim krajšo izpeljavo, da ni nepotrebnih uporov in nepotrebne porabe materi-jala, kar vsekakor podraži izpeljave. Visak elektrotehnik se sam dobro zaveda, da škoduje trdnoti .betonskih plošč in nosilnosti če da sekati beton na obremenjenih krajih. Primoran pa je to Cesto vendarie storiti, ker nima možnosti, da bi izpeljal vode drugod. Zato mora n. pr. pri prekladah izsekate ostri rob ter nato preko njega .polo-j, \ z.adostnem loku cev. če pa ,cev vsebuje potrebnega loka, ima- vsekakor preostrega, kug zopet ne odgovarja, ker je. težko vpeljati žico v te cevi. Gdpomoč je v tem oziru vsekakor potrebna, da se ne bo kvarilo in slabilo 'betona radi električnih napeljav. Da pa je mogoče to doseči, je v prvi vrsti' naloga in* pa tudi dolžnost projektantov stavb, da predvidi k> že v .projektu vriše električne inštalacije, telefonov in signalnih naprav ter označijo prehode skozi zidove, rege in utore v vodoravnih in pokončnih smereh. Velike važnosti so, predvsem letve, ki se naj uporabljajo povsod za izpeljave na stropih. Ge se tega ne predvidi, mora biti položena jeklena etektrovod-na oklopna cev po vrhu, ali pa se mora sekati (plošča spodaj za namestitev izolime cevfi. Poteg tega se morajo predvideti v sredini prostorov na stropu buidf utori za zidne deščice za pritrditev svetil, kakor tudi luknje, ako se bodo vodi speljala po plošči od vrha navzdol, da pozneje ml potreba okrniti ali oslabiti 'betona. Ako ise .to izgoidi in se upoštevajo pri projektih moji nasveti, ki imi jih je narekovala izkušnja iz .prakse, sem uverjen, da ne bo več nepotrebnih pritožb proti; etekteo-manterjem, Tem bo le ustreženo, če se tako zgodi, ker (bodo svoje delo lažje- im hitrejše izvršili 'in bo ta iracijonalna ureditev dobro vplivala i na ceno 4- solidnost zgradbe. mezde v zadnjih 5 letih. Tako znaša renta pri najnižji zavarovani mezdi od 6-—8 Din, pri zavarovanju 260 do 510 tednov, letno Din 870;—. Najvišja starostna renta, ki se dovoljuje pri najdaljšem trajanju zavarovanja, to je po. 45- letih, in v največjem mezdnem razredu, to je pri zavarovani- mezdi od 70i—80 Din, znaša 7800.— Din letno. Starostna renta pripada, zavarovancu po dovršit vi 65 lota starosti’ tudi brez'dokaza onemoglosti, ako ni več v službi ali če je v službi, toda njegov zaslužek ne presega višine rente, ki mu po tem zakonu pripada za primer onemoglosti. $ij-še Pravice nudi. nnč.rt za primer smrti tajcega za.v.arpvaftea, ki je že dosegel pravipo dp rente za onemoglost, starosta ip spart, ali. ki to rento že uživa- V takih, primerih dovoljuje načrt poleg pogrebnine in posmrtne podpore pokojnikovi rodbini, tudi, še do 16 let starim otrokom umrlega zavarovanca dečje rente, ki so tudi odvisne od- dobe zavarovanja in od povprečne zavarovane mezde umrlega roditelja. Najnižja taka renta znaša 420.— Din, najvišja pa 1740;— Din letno. Prispevek, za starostno zavarovanje znaša po načrtu 3% zavarovane mezde. Nas. naravno najbolji interesira to, koliko bo znašal celotni novi prispevek na podlagi tega 3%: odstotka. Ge vzamemo za, podlogo predpis prispeyr ka za bolniniškp zavarovanje v letu 1029 v iznosu. Din 4&,48k597^- bo znašal pri, istem ateležu zavarovancev 3% prispevek 22,743.283 Din, To bi bila vsota, ki se bi ubrala na podlagi .Nekaa nerno-gočega pa -se zahteva od etektroiastalaiterjev, če se jim brani sekati* beton, pri tem pa naj hi 'Skrili profile takovodnih cevi različnih dimenzij v par milimetrov grobega in finega ometu ter obiti ostre robove preklad in stebrov. č patnifi pečefi Za (racionalizacijo in tehnično izpopolnitev imlzarske delavnice so važne parne peči. V naslednjem hočemo nekaj malega izpregovoriti o teh napravah. Mizarske parne peči imajo obliko pročeVinatega štedilnika, ki 'se kuri in ki- ima v zvezi z vodnim kotlom in parno napeljavo na vrhu ogrevalno ploščo. Peč obstoji iz ž.eleztjapločev-ijnaste parne ponve (kotila), v kateri 'se nahaja voda. Voda razgreva ogenj, ki se nahaja pod ponve. Ponvo pokriva železna plošča, ob strani ipa so pritrjene posode za klej (Jim). Para, ki se tvori in ki obkroža (tudi poisode z limom, razgreva ploščo in posode enakomerno in tako, da ostanejo vroče še cele ure poitem, ko je ogenj že ugasnil. Enakomerna toplota plošče in posod z limom ima ito dobro ,poisiledico, da se les pri raizgrevanju ne raztegne ali celo osmodi, da se. ne tzgubančiiio dodatki cinka in da se lim hitro razgreje, n.e .da bi se delali mehurčki. Ker predstavlja parna peč nekak .parati kotel, 'se da uporabljati pozimi tudi za 'razgre vanje delavnice na ta način, da se napelje paira» ki odhaja pod prijtiskom (iz ponve, v parna kurilna telesa, ki ogrevajo prostore. Nadalje se more iz 'take peči dobiti ihidi poitrebna paira za sušilnico lesa. Kuri se tako, da se deva les, žaganje itd. v peč skozi vratca na sprednjem koncu v kurilno omarico, pri čemer se vratca odpirajo navzgor. Seveda je samo ob sebi umevno, da imo-ira biti parni kotel, kii ga- tvorita ponva in ogrevalna plošča, opremljen z manometrom in 'varnostnim ventilom, da se more meriti an po potrebi razbremeniti pritisk pare, 'ki raste hitro od li do 2 atmosfer. 'Parne pečS so velike ali; male. Pri velikih gre ognjišče pod celotnim kotlom, dočim pri malih samo do ene tretjine. iMale se napravijo tudi Itako, da neposredno razgrevajo ogrevalno ploščo. Končno nam je 'omeniti, še parne ogrevalne plošče, ki se uporabljajo lalhko ondi, kjer je na 'razpolago para z visokim ali nizkim pritiskom, Taka plošča je opremljena s, cevmi, iskozi katere gre; para in jo razgreva. Toidi 'tem se dajo -pritrditi posode za tim, Članek »O. mehaničnem popravljanju čevljev«, ki je jako važen za čevljarje, moramo radi pomanjkanja prostora priobčiti 'V prihodnji številki. — Uredništvo. 3% prispevka pri, staležu zavarovancev v, letu 1929- _______ Ako se uveljavi najnižji (5 %)" pri-spevek za bolniško, zavarovanje, se bodo pri bolniškem zavarovanju znižali celokupni prispevki za 7,580.761 Din,, tako, da bi razlika na prispevkih pri istem stanju članstva z uvedbo starostnega zavarovanja Znašala za 15,161.522.'— Din več. 0d tega prispevka bi pripadala polovica na delavce, polovica na gospodarja. Naravno, da predstavlja to samo minimalni- porast pri najbolj optimističnem, računanju, kajti sitoro ni verjetno, da bo pri bolniškem zavarovanju ostalo pri najniž-jem (6%) prispevku, Tudi, smo že- zgoraj omenili, da so se mezdni razredi v prav znatni meri zvišali, vsled česar se bo znatno zvišal tudi končni finančni efekt bolniškega, nezgodnega in starostnega zayarovanja. Glede ustroja zavarovanja nam ne prinaša načrt nobenih novosti, razen, da je predvidena sestava samoupravnih organov, namesto potom direktnih volitev, potom imenovanja članov po delavskih- in gospodarskih zbornicah. V samoupravne organe imenuje svoje zastopnike tudi ministrstvo za socijal-no politiko in; sicer v enakem; številu iz vrst gospodarjev in delavoev. V ostalem ostane, torej Osrednji urad kot edini; nosilec zavarovanja v vsej državi ter okrožni uradi kot njegovi izvršilci z minimalnim delokrogom, Zahteva, ki so jih stavile vse; naše organizacije brez- izjeme za reorganizacijo zavarovanja, na podlagi popolne stvarne in teritorijalne avtonomije okrožnih uradov, se niso upoštevale in zato ne mo- Ha} }o novega? Borzno poročilo: V proštem tednu sp istate 'tuje valute v dinarjih 'in, ateer: Berka '(-nemška marka) la&ft, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7.97, London (angleški funt) 275.85, iNewyork (dolar) 56.62, Pariz (francoski frank) 202, Praga (češkoslovaška krona) .1.68, Budimpešta (madžarski peng<5) 9.90, Trst (lira) 2.97,. Poostritev gospodarske krize v Dravski banovini kaže jako vidna statistični izkaz lOUZD, po katerem število zavarovanega delavstva stalno pada, taiko da ije znašalo napram 108,218 v juniju 93326, v decembru 1930, v januarju il981 pa komaj še 87j635. Zveza avtobusnih podjetij za celo kraljevino 'se je ustanovila na sestanku delegatov iz vse države ter je bil izvoljen za predsednika g. iM. Vrbanič, predsednik zagrebške Zbornice TOL Uvozne carine na žito je povišala vlada, da 'S tem zaščiti cene v državi, ki že .za toliko presegajo cene v inozemstvu, da ise je bati tujega uvoza. Zakon o občein postopku upravnih oblasti stopi v veljavo 06. februarja ter je predsednik, vlade general Živkovi«; radii njegovi izvedbe v praksi 'izdal oblastveni potrebna navodila. Nazadovanje dohodkov iz osebnega prometa izkazujejo naše 'železnice v 'zadnjem časiu, ikar je znamenje, da bi bito. treba iskrbeti z olajšavami za turiste in boljšo ureditvijo, zvez za boljšo frekvenco železnice. 3900 rudarjev zasutih je bito pred kratkim v nekem rudniku v Mandžuriji, ne da bi se bilo posrečilo pravočasno prodreti do ©jih, kar 'bo seveda imelo za posledico, da jih ne bo ostalo doeti živih. Ladjedelnico v Splitu gradi meka francoska družba, M je v ta namen kupila splitsko ladjedetoieo Marian d. d. Bafa zgradi v resnici tovarno za čevlje v. Borova pri Vukovaru, kjer je že dobil dovoljenje za zgradbo in je treba, isamo še odobritve kmetijskega ministrstva za. kupljeno zemljišče, ki spada pod agrarno reformo: izdeloval bo tudi ža eksport. Nov del jadranske železnice, iu sicer proga Kosovska Mitravica-Baška, ki je dolga 65 km, se otvoirii te dni ter ho tar ko, čim se otvori še proga Kraljevo-iBaška, dogotovljen cel del jadranske železnice od (Mitroviče do Beograda. Nemški parlament je zadnje čase po-zorišče hude borbe med Briiningovo vlado in tnemškonacijoinalmmi ifiittteriev-ci ter je prišlo prošto sredo do ostenta-tavnega eksodusa narodnih socijahstov iz parlamenta. Sela ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o. tekočih zadevah, se |e vršila ©rošU torek v Beogradu pod predsedstvom ministr. predsednika generala Zivkoviča. ’ " -f11 -------- remo od! takih reform pričakovevti pzav noebenega haska, niti v gmotnem ozir ru, to. je, da bi se bremena zmanjšala, niti glede na zdrav razvoj in poglobitev socijalnega zavarovanja. Prepričanje naše je bilo in. bo, da bi se z zahtevano decentralizacije zavarovanja moglo uštpditi pri nezgodnem in bolniškem zavarovanju toliko, da bi se dalo uvesti starostno zavarovanje brea novih dajatev. Načrt dokazuje, da se ni niti v najmanjši meri poskusilo- upoštevati naše, v najboljši nameri stavljeno predloge. Zato naj se-nam tudi ne zameri, ako z načrtom, od katerega si ne moremo obetati prav nobenih, pozitivnih rezultatov, ne moremo soglašati in zlasti, da ne moremo v današnjih Časih najtežje gospodarske: krize soglašati z uvedbo, novih, bremen za star rostno zavarovanje, ki bi se po našem trdnem prepričanju lahko izvedlo že.na ppdlagi dosodanjjh prispevkov. Zato naj se predvsem socijalno zavarovanje po banovinah popolnoma decentralizira. Nosilci zavarovanja., naj bodo popolnoma samostojni, okrožni uradi. Ko se bolniška in nezgodna, panoga na podlagi, te reforme sanira, v toliko, da postanejo bremena znosnejša, ne bo od naše strani, prav gotovo nikake zapreke za. uvedbo stejostnega zavarovanja. Dotlej moramo pa odločno odkloniti vsako povišanje bremen. Prosimo,, da sprejmete, naše poročilo na znanje in da soglašate, s tem, da se v smislu gornjih izvajanj predloži spomenica, ministrstvu, socijalne j politike;. (Soglasno sprejeto), j (Konec) Priprave za novi obrtni zakon P tem je poročil na zadnji zbornični $Qji tajnik g. dr. Josip Pritnar. Kar bo gotovo interesiralo našo obrtni* -iko Javnost, kako so se vršile priprave in v kakšnem štadiju se nahaja vprašanje načrta novega obrtnega zakona, priobčit* jemo v naslednjem to poročilo: (Nadaljevanje). Temelj načrtu novega obrtnega zakona je postavila konferenca go* ^podarskih zbornic 1. 1926. v Splitu. Tam se je dosegel med zborni* ■eami sporazum glede mnogih na* čelnih vprašanj. To je ministrstvu trgovine in industrije olajšalo delo, tako da je moglo v naslednjih letih izdelati nažrt obrtnega zakona. Po* spešeno delo nove vlade na izena* ienj# gospodarske zakonodaje je hilo vzrok, da je dalo ministrstvo *a izjavo tako kratek rok, da širša razprava v odsekih in plenumu na* s® zbornice ni bila mogoča. Pred* sedstvo se je moglo opirati samo na svoje že ponovno zavzeto stališče glede načelnih vprašanj in na po* datke anket, ki jfli je zbomiea pri* redila s /poedinimi organizacijami Kljub temu, da je zakonski na* črt, ki ga je izdelalo ministrstvo tr* jjovine in industrije, v glavnem osvojil sistem in načela preizkuse* nega in večkrat noveliranega sv* strijskega obrtnega reda, da so bila vanj sprejeta mnoga nova določila v smislu zborničnih predlogov in da je načrt v glavnem dober, je zbornica vendarle morala staviti še u^noge izpreminjevalne in dopolnil* ne predloge. Pri opravilih, ki so bi* la izvzeta od določb obrtnega za* kona, so ostala odprta vrata izigra* vanju obrtnih predpisov, konkuren* ci raznih državnih podjetij, kaznil* nic in tako zvanih humanitarnih za* vodov rokodelski in industrijski produkciji, konkurenci raznih kon* zumnih zadružnih trgovin legalni profesionalni trgovini. Potrebne so bile izpremembe in poostritve do* ločb glede strokovne vzgoje obrt* nega naraščaja, glede prehoda na drug obrt in glede usposobljenost* nega dokaza za trgovino, Glede in* dustrije se je. sicer dosegla odprava nevzdržnega, koncesijskega siste* ma, vendar^ pa j;e dobila v načrtu premalo točno izraza opredelitev industrij« (tovarniške proizvodnje) od rokodelske proizvodnje, kar bi pri uvedbi usposobljenosti za roko* delske obrtne, povzročalo pogoste spoc*. Ureditev strokovne organi* gači j e trgovine, obrta in industrije Je prezrla dati’ možnost razvoja v Strokovni smeri in udruženja v tr* govskih in obrtniških zveznih orga* nizacijah, ki naj bi bile vsaj ob pri* stanku večine prizadetih organiza* «ij obligatorne. Zbornica nadalje nikakor ni mogla pristati na določ* be socialnopolitičnega značaja gle* de odpravnin, odpovednih pogojev, dopustov, kolektivnih pogodb in nekaterih drugih socialnopolitičnih določb, ki se nanašajo na obrtno, trgovsko in industrijsko osobje. Določbe o delokrogu stavbnih in elektrotehničnih obrtov so* bile po*-trebne znatne poprave v korist teh strok. Poq*tritr je bite treba tudi določbe v? zaščito osobito malega obrtnika pred konkurenco nefegal* nega obrtovanja. Nerešeno je bilo vprašanje zavarovanja samostojnih mojstrov in trgovcev; V smeri teh dopolnitev in še dru* gih isprememb so- šli- predlogi- na* še zbornice, ki so se v bistvu krili a stališčem, ki so ga napram načrtu-zavzele organizacije našega, trgov* stva, obrtništva in industrije. Izgledalo je, dft bo zaradi končne obravnave- zakonskega načrta mi* nistestvo trgovine ki industrije sklicalo v Beograd anketo predstavni* kov. gospodarskih; zbornic in večjihi gospodarskih organizacij vse drža* ve. Do tega ni prišlo; ker je bilo pač preočividno, da bi. taka konferenca ne rodila pozitivnih uspehov. Zna* čilno je bilo, da se- je od' gotovih strani dala. inicijgtiva. za. velike obrtniške zbore v Beogradu in dru* god, v katerih se je vehementno napadal načrt novega obrtnega za* kona. Argumenti, ki so se navaja* li, niso bili stvarni Preočitno se je pokazalo, da stoji za temi napadi v glavnem le akcija za ločene zbor* nice in obrtno oblast zbornic kakor jo imajo sedaj v Srbiji, in tenden* ca, uveljaviti v novem obrtnem za* konu načela, kakršna niso v skladu z razmerami. Ta borba je povsem razumljiva, ker je z načrtom nove* ga obrtnega zakona implieite odlo* čeno tudi vprašanje sistema zbor* nic v korist skupnih zbornic in vsi posli obrtne oblasti pridržani iz« ključno le državnim upravnim ob* lastvom. (Konec pritoo. Vecai* in predavani*** Ljudska univerza n obrtniške vajence. .Zveza obrtnih /zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, do« 16. februarja t. 1. ob y27. uri zvečer v veliki- dvorani Mestnega doma v Ljubljani Krekov /trg 12, vajensko predavanje. Predava g. dr. Miss o temi: »tiigjjena diuše«. — Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri iih pomočniki. ' Vajensko predavanje v Kranju. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi s sodelovanjem Zadruge rokodelskih ta dopt obrtov v Kranju v nedeljo dne 15. februarja ob .Ml. uri dopoldne poafčno predavanje iza vajence v osnpvni šol v Kranju. >— Ufaetamad bo g. Puhar, uradnik Fligijenskega zavoda v Ljubljani o -temi: '»Alkoholizem ta srčna kultura«. K Itema lepemu predavanju. se vajbliemi /tudi starišd ta moj stri vajencev kakor tudi' pomočniki. — Vstop ta brezplačen. Obrtno iraško v Zagorju je priredilo svoje drugo izobraževalno vajensko predavanje, kii ga je imel upravitelj zagorske šole in častni član Obrtnega dru štva gosp. Levstik Janko. Govoril je o disciplinarnem redu in o preizkušnjah vajencev. Predavanje se je vršilo v to-pliiki šoli ob udeležbi velikega števila vajencev, pomočnikov in mojstrov. — Obrtno društvo naznanja svojim članom, da bo društvo priredilo družabni večer dne i. februarja '1931 pri tovarišu Grčarju. Začetek ob 6. uri zvečer. Ta družabni veče* se vrši mesto običajne predpustne veselice. Vabimo vse tovariš« z družinami in prijatelje obrtništva. /Fuchs, Fligl, Dudek, Mihelič, Agnrč in Bocak, za namestnike gg. Kezele in Kom, 'za revizorje gg. Cotič ta Puc. Podrobnejše poročilo o tem zanimivem zboru priobčimo prihodnjič. Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. februarja točno ob 1. uri popoldne v posebni sobi hotela »Slovan« na Vranskem s sledačičm dnevnim redom: 1.) Pozdrav navzočih članov ta otvoritev občnega /zbora. 2.) Ci tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. «.) Poročilo o delovanju zadruge v letu 1930. 4.) Poročilo o zaključku zadružnih računov za leto 19301 '5.) Predlog zadružnega proračuna za leto 1931. ifx) Pobiranje članarine od navzočih članov. 7.) Slučajnosti. lObčni zbor se vrši ob vsaki udeležbi čteaov. (V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. V smislu zadružnih pravil je obveznost, da se vsalk občnega zbora udeleži. IRadi neudeležbe se sicer ne bo kazensko postopalo, pač pa imajo oni člani, ki se ne udeležijo, pričakovati plačilo zadružne doklade v taki višini, katero jim bo odmeril občni zbor, proti čemur ne bo potem veljaven noben izgovor ali ugovor. -1 “ Občni zbor Zadruge rokodelskih te v Kranju Raketa na Mars se izstreli ob priliki Obrtniške maškarade na pustni torek zvečer v Narodnem domu v Brežicah. Za to prireditev se posebnih vabil ne bo pošiljalo. <9% organizacij. Občni zbor imajo te-Ie zadruge: 'Dne 13. februarja: Zadruge «bo-čnkoslikanjev, pleskarjev tar ličarjev v Ljubljani ob 14. uri v gostilni pri? Mraku na Rimski -cesti št. 4; dne 16. februarja: Strokovne -zadruge čevljarjev v Zagorju ob Savi, ob 9: wii dopoldne v oUkuhi dvorani:; dne 22. februarja: Zadruge čeVljap-jev v Tribovijahi ob, y&l\ uri popoldne/ v go-stata i Počivavielt; dne 22. februarja: Zadruge Konjačev v Ljubljani ob lOi uri/ dopoldne v gis-stfliii pri »Jelenu« na Kralja Petra ca--afi- v Galiju; dne 2. marca: Zadruge krojačev ta . kroiačic. v Zagorju, ob Savi. ob. L. uri. /popoldne v gostilni g, Boriška v Litiji. v M)Mite dne 2£ tebruarf* Zadriige ;čevjjariev v-Trbovljah-ob- Mrl*, uri v go-'Stilni Jtačivavšek. Ohevni red: (pitanje zapisnika. Poročilo mačetaika. Obračun in proračun. Volitve. Slučajnosti. Strokovna zadruga čevljarjev v Zagorju ob Savi v ponedeljek, dne 16. (svečana L.h.oh,9. uri dop. v občanski ' dVoraai v? Zagorju ob Savi. Zadruga kleparskih, Inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani -je imela v nedeljo, 8) februarja svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni ta sicer za načelnika g: (Lovro ■ Pičraan, za, pod/načelnika g, Ecker, za. odbornike gg. Otorepec, Wostner, •se je vršil v ttfcddtfo dne & februarja t <1. 'Udeležite m *» je nad 200 članov, kar je jasen dokaz, da se člani zavedajo svojih dolžnosti. — Zborovanja se -je udeležil tudi zvezni načelnik g. Rebek in zvezni tajnik ar. Kramaršič u Ljubljane. Zadružni načelnik g. Rebolj je otvoril (zborovanje ob V210. uri dopoldne, pozdravil vstanje._ Za njegovo dolgoletno vzorno ta požntvoval-no delovanje kot 'zadružni načetafle je bil g. Rebolj soglasno -izvoljen) za častnega načelnika. Viharne ovacije; Bfe to /je bil izvoljen načelnikom: Bitenc Josip; podnačelnikom Šiška Josip; odbornikom: Ribič, Franc Konjar, Franc Ster, Jernej Legat, Lovro Sajovic, Franc /Gameračk, JLoviro Rebolj, AdblF Kern, Frančiška. Serajnik; namestnikom; Anion. Soklič,. Janko Zupan, Janez Rogelj- ta' Rudolf Hlebš; zaupnikom: Josip Rajgelj, Franc Stefe, Josip Zavrl, Alojzij (Blaznik, Ivan Grašič, — Amalija Vovk, — Goril. Jelenc, — Franc (Bohorič ta Ornbenger;, iza revizor /Hribar Ancfrej ta Jus/tiha Jakofčtčl — Zvezni' načelnik g; Rebek -poda nat tu obširno poročilo o obrtniškem gštoanm ter. obrazloži smernice ta delo var,; e zveze v preteklem letu. Omenja nekatere za obrtništvo važne zadeve kakor nota obrtni zakon ta1 nova važnejša določilih tega- zakona n: pr. gledfe šušm ar/siva, strokovne /nao/brazbe, mojstrskega- izpita,, obrtniških organi- zacij dtd. Dalje se 'je dotaknil vprašanja socijataega zavarovana za obrtnika ta /revizije sooijataega zakona za delavce, vajenske vzgoje ta maobraz-be, itebire /poklicev j. dr. Zlasti pa je poudarjal neobhodno potrebo po močni ta solidarni obrtniški organizaciji, ki je prvi pa-edpogoti za napredek obrtniškega stanu. — Viharen aplavz je -bila za/hvala za njegovo res 'krasno ta strokovnjaško izvajanje. — Proračun, ki .predvideva dohodkov Din 28.000.—, iadatkov pa Din 26.750.—, je bil soglasno sprejet. — Zadruga ostane še nadalje članica Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani ta se sprejme predlog, da se o -tem na prihodnjih občnih zborih sploh ne bo več sklepalo ta obravnavalo. — /Pri slučajnostih se določi prireditev vajenskega predavanja dne 15. februarja v Kranju, ki ga bo preskrbela Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani — G. Rebolj poroča, da ima zadrug* poseben /fond za zgradbo /Obrtniškega doma. Fond ima že Din 20.000.—. Dohodki v ta namen pa še vedno dora-/ščajo. Sprejme se predlog, da se prihodnje leto vabila za občni zbor ne bodo razpošiljala, marveč bo to razglašeno v /posameznih občinah. — Končno izreče občni zbor še enkrat zahvalo častnemu načelniku g, Rebu-liu za njegovo požrtvovalno ta nesebično dolgoletno delovanje kot zat-družni načelnik. —- Agi/lni -zadrugi ž-o Hmo tudi pod vodstvom1 novega -marljivega načelnika g. Bitenca /mnog« uspehov ta napredka v dobrobit celokupnega obrtništva. tftaasno* Primerno službo kot urarski pomrifr nik išče Joško Vodopija. Ima 'kompleta* urarsko orodje. 'Dopisi naj se pošljfefa /zarinite urarjev, zlata/rjev, /optikov M v DJubijanr, Jurčičev trg 3. Trgovska pogajanja s Češkoslovaško, ki -so velike važnosti za naš te voz, pa tudi za vprašuje zaščite nate* ga obrta in industrije pred nepotrebnim uvozom iz Cehoslovaške, so v /polnem teka, a utegne/jo trajati še več tednov. Reforma koledarjev in izenačenji /praznikov, dri je nujno potrebna v interesu odstranitve ovir, ki jih povzroča Mr enotnost v tem pogledu gospodarskem poslovanju, 'je postala jako aktualna tat je došel zato v 'Beograd poseben odposlanec Društva narodov, da posreduj« na merodajnih, mestih. Laško. /Na svečnico dne 2. februarja L L 'se 'je vmšil v vseh. prostorih hotela »Savinje« v Laškem Vlil. obrtntiflfci ples,, ki te bil prav dobro obiskan ta M ie /tudi moraJRSho tako lepo uspel, da jise /ga mor« draeoovari aUtati ples«. /Pokroviteljica mn je bila gospa Mariji dr. 'Roševa, soproga /mestnega župana, ban-skega svetnika itd. Ples Se bfl od vseh slojev pnav dobro obiskan. Žad smo pogrešali Je 'še nekaj obr trnkov, W. gmvorilo vedno od; obrtniškega po* nosa, /prt* dtetianju ostanejo' pa dbmm Vkljub vdikim vesehčntar ta še dru» glm. taksam je čtatt dobiček lep. Pio* ta posedita /tudi depmacija zastopnikov Zveze obrtnih dsništer iz Celja. Tečaj za izobrazbo delovodij žetesta betonske stroke. Tečaj, ki ga bo vodil in v njem predaval g. univerzitetni/ pr»» fesor dr. inž. Ka/sal bo brezplačen in ta 'bodo predavanja, ki bodo trajala/ dva /meseca, vršila v večernih urah, ta|o> y=j i ,y\-g/1 vv=% i \ Vr /*nV^< *Nyf~ 1 vVt? * s V Tujec* Evgen Ljubljana, Smoletova ulica St. 3 se priporoča za prodajo elektrotehničnega luaterijala, žarnic, motorjev, železnih ogn|a in vloma varnih blagajn itu. 'Telefon «8-80 Telefon «6-8» Splošno ključavničarstvo Josip Rebek Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9 Telefon 31-92 izvrSuje vsa stavbena in konstrukcijska dela po priznano solidni in strokovni izvedbi Cene zmerne AVGUST AGNOLA Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostil* ne, restavracije* hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta St. 10 Telefon 2478 — — PILARNA Ljubljana Prešernoma ulica 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov; KREDIT LJUBLJANA — Telefon številka 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. itd. IVAN FIGAR UUBUANA Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 8« (v bližini restavracije »Novi svet*) Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo-se izvršuje strokovno po naj nižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust Plačam enostransko tovornino. OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA* KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon St. 2508 Račun pri poitni hranilnici V Ljubljani št. 12.051 Telefon St. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Urodnik Ivan 1^1,*,. _ Z* konzorcij *Obrtw«a Vestnik** hran Mihelčič. _ Tiska Narodna tiskan**. - Predstavnik Fran Jezeršek. - Vsi ▼ Ljubljani. 1. pa pri Komandi mesita v Murski Soboti. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.) — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe glede dobave papirja in lepenke. — 'PnometMHko-mercijelni oddelek Direkcije državnih žefleznic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3200 komadov nalučnikov, 15 železnih dvokolesnih vozličkov ter glede dobave 1 želeizne samokolnice. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo 65 komadov pljuvalnikov, 200 komadov ključavnic, cevi, maitic, pločevine, železa, žice, jekla, smirka v prahu, karbolineja, manometrov, vijakov, žebljev, delov plimskih cevi itd. — Direkcija državnega rudnika Kakanij sprejema do 18. februarja it. 1. ponudbe glede dobave 20 koma- dov pip m, medi. —Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave orodja, tračnikov, jermen iz usnja ter glede dobave jamskega lesa. — Dne 14. februarja' t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave materija! a za zapornice; dne 16. februarja t. J. pa glede dobave vijakov, žebljev 'in raznega drugega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem u vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam