266
Šolske stvari.
Nadzorniki ljudskih šol na Kranjskem.
Kolikokrat smo Slovenci razne avstrijske vladne in nevladne nasprotnike naše zagotovljevali, da mi nismo nasprotniki nemškega jezika , da ga niti ne sovražimo niti ne preganjamo. Mi le to zahtevamo, da se rabi naš ljudski jezik slovenski povsod ondi, kjer gre za izobraženje našega naroda.
Najvažnejši narodi za ljudsko izobraženje pa so gotovo male šole, to je, ljudske ali narodne učilnice. V teh šolah ni pri nobenem narodu vpeljan drug jezik nego materinski, le pri Slovencih ovira nemščina napredovanje teh velevažnih učilnic, dočim so se vsi drugi slovanski narodi v Avstriji tega jezika v ljudskih šolah skoro popolnem znebili. Le Slovenci se ga ne moremo otresti.
Na Kranjskem se je vsaj letos uČiteljstvo in ljudstvo nadejalo, da se bode vkrenilo tudi zastran ljudskih šol kaj, ko se je zastran gimnazij vendar začelo prena-
rejati marsikaj slovenščini na korist. Na Kranjskem so namreč učni načrti deželnega šolskega sveta od leta 1875. in 1879. prav veliko nemščine vpeljali v dvo-, tri- čveterorazredne šole, toliko namreč, da se mora več ur porabiti za nemščino, nego za slovenščino.
Utegnilo se je zgoditi, kar je naravno, da so bili učenci v nemščini, zlasti v slovnici, prestopivši v srednje šole boljše podkovani , nego v svojem materinskem jeziku.    To so tudi nemške sređuje šole zahtevale.
Slovenske gimnazije bodo pa morda zdaj več slovenščine tirjale. Zato bi bilo pač primerno, da bi nadzorniki učitelje opozorili na veče gojenje tega predmeta. A od takih okrajnih šolskih nadzornikov, ka-koršne imamo sedaj, tega nihče pričakoval ne bo, kajti vsi so zaljubljeni v zveličavno nemščino. Sliši se, da dobimo nove nadzornike; nekateri pravijo pa, da so ministerstvu predloženi zopet sami nemskutarji. To vendar ni mogoče, in tega se vendar nismo nadejali, da bi se napredovanje naših šol zopet motilo z nemškutarskimi nadzorniki, kateri imajo navadno le nemščino pred očmi. Oni gledajo v prvi vrsti na to, da učitelj le v nemškem jeziku uraduje, da prebira le nemške časopise in knjige, da se ne briga za slovenske zadeve. V šoli zahtevajo ti možje, da učitelj veliko časa potrati za nemščino, da še cel6 z otroci slovenskih kmetov po nemški se pogovarjati poskuša, da morebiti celo po nemški ž njimi moli in poje. Zunaj šole zahtevajo taki nemškutarski nadzorniki, da učitelj ne zahaja v narodne kroge, da se peča le z nemško mislečimi in nemško govorečimi ljudmi, da se ne udeležuje narodnih veselic in svečanosti, s kratka, nemškutarski nadzorniki ne marajo za narodne učitelje, oni so na kvar narodnemu značaju slovenskih šol. Imenovanje nemškutarskih nadzornikov bi bila velika klofuta Slovencem na Kranjskem in bi oplašilo in neprijetno zadelo narodne učitelje ravno zdaj, ko so se tako za gotovo uže nadejali rešitve nesrečnih Simovcev.