332 FERDO GESTRIN - OSEMDESETLETNIK bralcev Zgodovinskega časopisa - zaželim kot voščilo? Še več dragocenih razprav? Saj vemo, da jih je trdno odločen še naprej pisati, in prepričan sem, da v tem trenutku, ko pišem zadnje vrstice sestavka, gori tudi računalnik v njegovi sobi, v stanovanju na poljanski (po naključju!) Gestrinovi 1. Še raje pa mu želim še veliko srečnih dni in optimizma. Morda ga še več kot on potrebujemo tisti, ki nam ga vsakodnevno izpoveduje. Še veliko prijaznih srečanj in pogovorov, hudomušnih dovtipov in smeha ter nenazadnje, še veliko porabljenega tiskalniškega papirja in računalniških disket in še mnogo ... vsega! Vse najboljše, profesor! Dušan Kos Nagovor ob počastitvi jubileja prof. dr. Ferda Gestrina v krogu slovenskih zgodovinarjev Spoštovani akademik prof. dr. Ferdo Gestrin! Gospe in gospodje, cenjeni kolegi, dragi prijatelji! Zveza zgodovinskih društev Slovenije goji običaj, da se ob visokih življenjskih jubilejih svojih nekdanjih predsednikov skupaj s člani poveseli s slavljencem. Danes je v tej vlogi med nami naš spoštovani profesor in prijatelj Ferdo Gestrin. Ker je bil ob rojstvu obdan z mnogimi duhovnimi, ne zlatimi talenti, si teh nismo mogli ekskluzivno polastiti, kajti pomoč in nasvete našega jubilanta so potrebovali tudi drugi. Zato so soorganizatorji nocojšnjega srečanja tudi Zgodovinsko društvo Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Inštitut za novejšo zgodovino, ki nam je dal na razpolago tudi svoje prostore. Ob takih prireditvah je običaj, da opišemo vse delo in naštejemo vse funkcije slavljenca. Glede na nocojšnje okolje, dobrote na mizi in v kozarcih, pa bi bilo to neprimerno, še zlasti, ker želimo biti pozorni do živega človeka med nami, ki mu do pretiranih laudacij ni nikoli bilo. V takih trenutkih, kot je današnji, je težko najti izbrane in originalne besede, ki naj bi nadomestile in okrasile zelo enostavno in odkrito misel: Srečni smo, da te imamo, hvala ti za vse, kar si nam dal, ostani še dolgo z nami in med nami. Oprosti nam, če smo te kdaj prizadeli. Bilo smo nerodni in nepremišljeni, ne pa hudobni. Dragi Ferdo, veliko si storil za nas in nikoli ne boš za to poplačan. Vem, da v življenju velike večine stvari, zlasti v našo skupno korist, nisi delal zaradi časti in denarja, vem da si bil mnogokrat razočaran in da mnogih napak in nesporazumov, ki smo jih povzročili, ni mogoče popraviti. Dobro veš, da si bil vedno zaprošen za pomoč, ko je bilo najtežje, ko so bile krize v našem delovanju, pa naj bo to pri Zgodovinskem društvu, urednikovanju Zgodovinskega časopisa ali Kronike, bil si med reševalci Slovenske matice, član v svetih naših inštitutov, arhivov, muzejev, pomagal si organizirati domača in mednarodna strokovna posvetovanja, vselej si moral pomagati tam, kjer so drugi že dvignili roke. Naj navzoče samo spomnim, da je pod tvojim vodstvom Zgodovinski časopis prvikrat v letih svojega izhajanja izšel v tekočem letu. Takih primerov je še veliko. Mnogokrat si moral nastopati, pa ne samo v Sloveniji, ampak še tudi v nekdanji Jugoslaviji, kot sanator v povsem zavoženih situacijah. Bil si resnično nesebičen in nikoli se nisi bal v takih primerih zastaviti tudi svojega osebnega ugleda. Po bitki je veliko generalov in mnogi so si lastili zasluge za dela, ki si jih opravil. Nikogar ne bom žalil, vedi le, da mnogi to vemo in silno cenimo. Predstavljam si, kako bi bilo nocoj v tej lepi dvorani lepo, ko bi imeli med seboj neko majhno deklico v belem, ki bi ti odrecitirala prigodno pesmico in ti z vso nežnostjo in čistostjo in ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 3 (104) 333 nedolžnostjo in nepokvarjenostjo otroške duše rekla na koncu v imenu vseh: hvala! Tega ne govorim zaradi patetike, ampak zgolj iz želje, da bi resnično bilo povedano tisto, kar tukaj zbrani in tisti, ki so se opravičili ali pa so bili nenadno zadržani, čutimo osebno do tebe. Spoštovani akademik prof. dr. Ferdo Gestrin, bodi še dolgo naš dragi in nepogrešljivi Ferdo! Stane Granda Bibliografija akademika prof dr. Ferda Gestrina za leta 1977-1996 Bibliografijo akad. prof. dr. Ferda Gestrina do leta 1976 je objavila Olga Janša-Zorn v Zgodovinskem časopisu 30, 1976, št. 3^, str. 263-268. Delne bibliografije za zadnji dve desetletji so izšle v publikaciji Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, Ljubljana 1995, str. 22-24, v Letopisih SAZU in v letnih Poročilih o delu Filozofske fakultete. Bibliografija za leta 1977-1996 je urejena kronološko; najprej so v okviru enega leta razvrščene samostojne publikacije, razprave, članki in enciklopedična gesla, temu sledijo v svetlem tisku uredništva, diskusije, spremne besede in ocene. Kratice, ki sem jih uporabila, pa so uveljavljene v Slovenskem biografskem leksikonu in v Enciklopediji Slovenije. 1976 Zahodnojugoslovanske dežele od 15. do srede 17. stoletja. - JIČ 15 (Beograd), 1976, str. 21-39. 1977 II. mednarodni kongres o povezavi med obema jadranskima obalama. Le relazioni re­ ligiose e chiesastico-giurisdizionali (Bari 29.-31. oktobra 1976). - ZČ 31, 1977, št. 1-2, str. 226-228. Franjo Veselko (1905-1977). - ZČ 31, 1977, št. 4, str. 535. Migracije iz Dalmacije u Marke u XV i XVI stoljeću. - Radovi 10 (Zagreb) 1977, str. 227-285. Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku. - Kronika 25, 1977, št. 3, str. 149-156. Prispevek k poznavanju povezav Pirana s slovenskim zaledjem. Oskrba Pirana z mesom v desetletjih okoli srede 15. stoletja. - Slovensko morje in zaledje 1, 1977, št. 1, str. 13-19. Srečko Vilhar (1907-1976). - ZČ 31, 1977, št. 3, str. 375-376. Trgovanje mornarjev iz jugoslovanskih dežel v Angliji leta 1504. - ZČ 31, 1977, št. 4, str. 477- 490. Versko življenje in institucije Slovanov v Markah od 15. do 17. stoletja. - ZČ 31, 1977, št. 3, str. 277-285. Vprašanje o konceptu stroke. Podlaga za razpravo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. - An- thropos 1977, str. 171-180. (soavtorji T. Ferenc, B. Grafenauer, J. Pleterski et al.) Zgodovinska čitanka za sedmi razred os­ novnih šol. Ljubljana 1976. 121 str. (soavtor V. Melik) Ocena: Ignacij Voje, Kreditna trgovina u srednjevekovnom Dubrovniku, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Djela, Knjiga XLIX, odjelenje društvenih nauka, knjiga 29, Sara­ jevo 1976, str. 390 + 24 tabel v prilogah + 1 grafikon. - ZČ 31, 1977, št. 1-2, str. 229-230. 1978 Ein Beitrag zur Quantifizierung der bäuer­ lichen Handelstätigkeit im späten Mittelalter und im 16. Jahrhundert in Slowenien. - V: Wirt­ schaftskräfte und Wirtschaftswege (Nürnberg) 1978, str. 481-492. П commercio dei pellami nelle Marche del XV e della prima metà del XVi secolo. - Atti e memorie, N.S. - anno 82° (Ancona) 1978, str. 255- 275. Le migrazioni degli Slavi in Italia. Risultati della storiografia jugoslava. - V: Zbornik 7. zase­ danja jugoslovansko-italijanske zgodovinske komi­ sije. Ljubljana 1978, str. 7-38.