DO KONCA LETA ŠE IZBOLJŠATI!
Gospodarska gibanja v letošnjemletu kažejo v občini približno iste značilnoisti, kot jih zasledimo v celotnem slovenskem in ju-goslovanskem gospodarstvu. Značilno je zaostajanje gospodar-ske aktivnosti v prvem polletju ter poslopno oživljanje v dru-gem polletju, tako da bo po prvih ocenah dosežena občutno nižja rast od predvidene.
Pri ocenjevanju gospodarskih gibanj v letošnjem letu mofamo upoštevati specificne možnosti gospodarjenja. Poleg tržnih de-javnikov, ki so se zlasti v prvih mesecrh fefošnjega leta odražaii v upadanju povpraševanja. na-raščanju zalog, uvo7?nih restrikci-jah itd., je na prik:az rezultatov gospodarjenja vplivala tudi uvel-javitev novih zakomskih predpi-sov, predvsem zak;ona o zago-tavljanju plačil mecd uporabniki » družbenih sredstev ter zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka.. Z uveljavi-tvi jo teh zakonskih predpiscv naj bi dosegli usklajevanje proi-zvodnje s plačilno sposobnostjo kupcev ter omejili vse oblike po-rabe v realni obseg, kar sistem obračuna po fakturirani realiza-ciji ni omogočal.
Omenjeni zakonski predpisi so bili uvel javljeni šele v drugem trimesečju 1.1., zato je obdobje . nekaj mesecev prekratko, da bi se pokazali kvantitiativni rezul-tati sprejetih ukrep<ov. Te lahko pričakujemo šele w naslednjih letih.
Ob teh okoliščinaih smo že ob zaključku prvega polletja ugo-tavljali v gospodarstvu nasploh i dokaj neugodne poslovne rezul-tate, ki so se odražafi predvsem v stagnaciji     industrijske     proi-
zvodnje ter v velikih poslovnih izgubah.
Po zaključku devetih i.iesecev poslovanja je predvsem po-membno, kakšne prcmike smo dosegli v zadnjem trimesečju. Na ravni občine ugotavljamo, da so bili v poslovanju zadnjih treh mesecev doseženi pozitivni pre-miki, oziroma da se stanje počasi normalizira in so tudi osnovni kazalci gospodarjenja znatno boljši kot v prvem polletju.
Fi/ični obseg proizvodnje v in-duslriji je dosegel raven istega obdobja lani, le v gradbeništvu je še vedno nižji za okoli 20%. V polletju je imela skoraj polovica TOZD s pudročja industrije manjši fizični obseg proizvodnje kot v lanskem polletju, po zakl-jučku devetih mesecev pa je takih le še tretjina TOZD.
Tudi finančni kazalci kažejo v zadnjem trimesečju pozitivne premike.
Celotni dohodek občinskega gospodarstva je približno za pet indeksnih točk višji kot v prvem polletju.
Ob zaključku polletja je bil ce-lotni dohodek le za 7 CA višji kot v polletju lani, v industriji pa celo za 3 % nižji. Po zaključku deve-tih mesecev je v celotnem gospo-darstvu višji za 12 %, v industriji pa se je povečal za 4 %, kar kaže
na oživljanje predvsem industrij-ske dejavnosti.
Doseženi dohodek, ki je bil v prvem polletju kar za 20% nižji, v industriji pa celo za 33 % v pri-merjavi z lanskim polletjem, je po devetih mesecih poslovanja enak kot v istem obdobju lani. Seveda je treba tu le upoštevati, da so v prvem polletju vključeni celotni stroški amortizacije, ki je bila zaradi rcvalorizacije osnov-nih sredstev povečana kar za 76 %.
Sredstva za enostavno in raz-širjeno reprodukcijo so bila v prvem polletju manjša za 16%, po devetih mesecih poslovanja pa so nominalno na isti višini. Se-veda to še vedno pomeni nižjo realno vrednost sredstev za re-produkcijo, kot smo jo imeli v istem obdobju lani, oziroma zmanjševanje lastne materialne osnove za nadaljnji razvoj.
Glede delitve ustvarjenega dohndka ugotavljamo še vedno dokaj neracionalno obnašanje. Osebna poraba ni sledila gibanju produktivnosti dela, temveč se je prilagajala porastu življcnjskih stroškov, s tem pa se avtoma-tično prekomerno povečuje tisti del skupne porabe, ki se napaja iz osebnih dohodkov. Produk-tivnost dela se v občinskem go-spodarstvu ni povečala in je enaka kot v istem obdobju lani, osebni dohodki na zaposlenega pa so se povečali za 19%. Seveda se tu srečujemo na eni strani s problemom porasta življenjskih stroškov. na drugi strani pa z nizko družbeno produktivnostjo
dela. Pri tem ne more biti cilj zni-ževanje osebnih dohodkov (saj realni OD že nekaj let stagnira-jo), temveč doseči višjo stopnjo družbene   produktivnosti   dela.
Poslovne izgube so po zakl-jučku devetih mesecev znatno nižje, kot so bile v polletju. Na območju občine je v polletju zaključilo poslovanje s poslovno * izgubo 33 TOZD v skupni višini 227 milijonov din, po 9-meseč-nem poslovanju pa izkazuje iz-gubo le še 13 TOZD v skupni yi-šini okoli 100 mili jonov dinarjev. Če od skupnih izgub odštejemo izgubo v železniškem gospodar-stvu, kjer imajo 2 TOZD, potem je na ravni občine okoli 50 milijonov dinarjev poslovnih izgub ali za 70 % manj kot v pol-letju.
Kot smo ugotavljali že ob pol-letju, je bil osnovni vzrok izgub predvsem v novem sistemu obra-čuna. Pri tem je upoštevati, da novi sistem obračuna ne pomeni spremembe v tem po.menu, da postavlja TOZD v težji položaj, ampak razkriva le slabosti sta-rega sistema obračunavanja po fakturirani realizaciji. Take iz-gube so namreč obstajale tudi doslej, samo da so bile prikrite v nedospelih plačilih, kar je bil stalni vir nelikvidnosti. Take iz-gube niso poslovnega značaja in lahko izostanejo z boljiini izter-javan jem in zavarovanjem plačil. Velik del takih izgub so delovne organizacije v tem trimesečju že . odpravile. lzgube, ki se pojavl-jajo po zaključku 9-mesečnega (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanie s J. strani) poslovanja, so poleg vpliva no-vega sistema obraeuna povezane tudi z vsebino gospodarskih gi-banj, še posebej z nedosled-nostmi v sistemu cen ter dohod-kovnem položaju izvoznikov, pa končno tudi s slabostmi v delov-nih organizacijah samih.
Poslovne izgube po zaključku devetmesečnega poslovanja iz-kazujejo: Kolinska tovarna — TOZD Kemin (izpad dohodka zaradi izvoza); SAVA Kranj — STOZD Kemična — Protektor (problem oskrbe z reprodukcij-skim materialom in zavarovanja plačil v izvozu); Jugotekstil — TOZD Yulon (rekonstrukcija obrata) in TOZD ONA-ON (problemi asortimenta proi-zvodnje); Emona — TOZD Mesna industrija Zalog (pro-blem cen); Obrtno podjetje Moste (trenutno pomanjkanje dela in zmanjšanje realizacije); SAP — TOZD Ceprom in Glo-bus ter Poslovno združenje Vek-tor, kjer gre predvsem za vpliv novega sistema obračuna in po-večanja amortizacije; v Totri — TOZD Pozamenterija je izguba prehodnega značaja zaradi zaka-
snitve pri gradnji nove tovarne, ki bo začela obratovati konec tega meseca; ter končno po-slovne izgube, ki se pojavljajo v ŽG — Prometna sekcija Moste in Zalog.
Večina TOZD, ki izkazuje po-slovno izgubo, ocenjuje, da bo poslovanje v letošnjem letu zakl-jučila pozitivno. Možnost izgube ob koncu leta ocenjujejo le v Ko-linski tovarni — TOZD Kemin , ter v prometnem podjetju SAP — TOZD Ceprom, kjer pa imajo v okviru OZD zagotovljeno soli-darnostno pokrivanje izgube — nadalje ŽG — Prometna sekcija
Moste in Zalog, kjer gre za izpad transportnih dohodkov — pro-blem izgub rešujejo v sklopu ce-lotnega železniškega gospodar-stva. Možnost izgube ob zakl-jučku leta ocenjuje tudi Obrtno podjetje Moste.
Če strnemo gospodarska gi-banja v občini, potem lahko re-čemo, da na osnovi gospodarskih gibanj v 7'adnjem trimesečju ter na osnovi ocen, ki so jih dale de-lovne organizacije ob koncu po-slovnega leta, ne pričakujemo kakega kritičnega primera po-
slovne izgube. Ne bomo pa dose-gli tiste stopnje gospodarske rasti ob višji produktivnosti dela ter tiste akumulativne sposobnosti, ki smo jo začrtali s programom razvoja za letošnje leto kot prvo leto srednjeročnega obdobja.
Višje stopnje rasti v občin-skem gospodarstvu smo načrto-vali tudi na osnovi predvidenega aktiviranja večjih kapitalno in-tenzivnih investicij oziroma re-konstrukcij. Res so bili letos do-grajeni večji investicijski objekti, kot npr. Saturnus — tovarna av-toopreme; v Papirnici Vevče — papirni stroj; tiskarna Jožeta Moškriča; Totra — tovarna po-zamenterije; Velana — zadnja faza gradnje tovarne; razširitev kapacitet v Javnih skladiščih itd. Vendar računamo, da bodo te investicije dale večje priraste družbenemu proizvodu v občin-skem gospodarstvu šele v na-slednjih letih.
Gledano z vidika narodnega gospodarstva kot celote pa v tem trenutku ni osnovni problem, ali bomo v letošnjem letu dosegli tak ali drugačen obseg proi-zvodnje oziroma stopnje rasti; osnovnega   pomena  je,   ali   se
uveljavljajo tisti kvalitetni dejav-niki razvoja, ki bodo postopoma pripeljali tudi do oživljanja proi-zvodnje in do zdrave gospodar-ske ekspanzije.
Tu pa lahko rečemo, da smo vendarle uspeli uresničiti neka-tera izmed načel, za katera smo si že dolgo prizadevali. Dosežena je hitra rast izvoza (v občini 29%, v SRS 21%) ob zmanjša-nem uvozu (v SRS 19%). Prehi-tro zaposlovanje, značilno za pretekla obdobja, se je umirilo. Stevilo zaposlenih se v devetih mesecih v gospodarstvu občine ni povečalo, v SRS pa za okoli 2 %. Spremetnbe se kažejo tudi v strukturi investicij v celotnem slovenskem           gospodarstvu.
Gradnja številnih objektov go-spodarske infraslruklure in pri-marne proizvodnje, ki jih začen-jamo v letošnjem letu kot prvem letu srednjeročnega obdobja. le predstavljaosnovo za bodoči holj usklajen in stabilnejši gospodar-ski razvoj. Seveda pa je lo dolgo-ročni proces, ki ne mnre dati že v začetku pomembnejših re/ulla-tov tako na področju gospodar-ske rasti kol osebncga standurda. SLAVKA KERŽAN