DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—* — Uredništvo in uprav at Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0
Štev. 52	«	Maribor,	sobota,	tinm	11	junija	1938	•	Leto	XIII
Veličasten potek svečanih prireditev ob 60 letnici čehoslovaške socialne demokracije
150.000 socialnih demokratov v manileslacnem sprevodu skozi.
Navdušen sprejem naših sodrugov med vožnjo od čehoslovaške meje do Prage
P
rago
Ha 60-letnico svojega obstoja je organizirala čehoslovaška socialna demokracija v dneh 3. *lo 6. junija t. 1. ogromne manifestačne prireditve v Pragi.
Komaj 14 dni pred napovedanimi slavnostmi
So zakrili politično obzorje nad Evropo tmurni oblaki in izgledalo je, 'da bo zdaj pa zdaj prišla krvava vojna hira. Toda odločen nastop cehoslovaške demokracije je preprečil najhujše: ohranil je svobodo in samostojnost Čehoslovaške republike ter rešil svetovni mir, fašizmu pa zadal prvi težek udarec. \\«. tt-
• ’	%	fa	ottTaJji^u	*-	v-4'
r-i p-*;	v
V	teh kritičnih dneh se je zdelo marsikomu tvegano, hoditi iz Jugoslavije v Prago. Toda, ako je bil tak obisk 'kdaj na mestu in opravičen, potem tokrat. Kdaj tudi bi naj bilo bolj Potrebno izpričati solidarnost Socialistov Ju-
goslavije s socialno demokracijo tv ČSR in z vsem čehoslovaškim narodom, kot v tem zgodovinsko važnem trenutku, v trenutku težke preizkušnje, ko se kakor zlato v ognju loči pravo prijateljstvo od hlinjeriega.
Preko <10 sodrugov in sodružic iz Maribora, Celja, Ptuja, Črne, Ruš, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Ljubljane, Kranja, Jesenice, Banjaluke in Beograda je odpotovalo v zlato Prago, ki je srce resnične svobode, demokratične in v vsakem oziru vzorne republike, v kateri ima socialistično delavstvo vpliv in besedo.
Vsi, ki so imeli priliko biti v teh jubilejnih dneh kot gosti čehoslovaške socialne demokracije v Pragi, so si edini v tem, da je bilo to za nje največje doživetje, ki jim bo ostalo neizbrisno v spominu.
Sprejema, ki so ga bili deležni v deželi, nad katero bdi duh velikega Masaryka in ‘ki ji vlada demokratični prezident dr. Beneš, ne .bo pozabil nihče izmed njih.
Tisoii pozdravljajo naSe sodruge ...
V Znojmu
S težavo se prerine avtobus med zidnimi Pregrajami, ki zapirajo državno cesto proti »emški meji na čehoslovaškem ozemlju. Toda °nostran teh zidov nas čaka prvo prijetno presenečenje: Velika skupina sodrugov in sodružic nam maha v pozdrav. Obveš'čeni so bili
o	našem prihodu, pa so prihiteli iz skoro 8 fem oddaljenega Znojma, da nas sprejmejo na fileji.
Vsi izstopimo iz atobusa, predstavljamo se in Pozdravljamo. Radost in ginjenost se odraža na naših licih, pa tudi na licih čehoslovaških sodrugov in sodružic.
Socialno demokratični poslanec dr. Jos. Ma-pozdravi v prisrčnih besedah in želi dobrodošlico. Odgovarja mu s. Eržen, ki nazdravi iehoslovaški socialni demokraciji, republiki in njenemu prezidentu dt. Benešu.
V	imenu Delavskih telovadnih jednost pozdravi nato naraščajnica s. Miluša Brabanceva >n izroči lep šopek. Nato krenemo v Znojmo. Del naših scdrugov prisede v avtomobile znojmskih sodrugov, del Znojmčanov pa k nam v avtobus. Peljemo se v »Lidovy dutm« (»Delavski dom«), kjer nas že čakajo sodrugi in so-družice v velikem številu in pozdravljajo. Peljejo nas v veliko dvorano, kjer nas v imenu krajevne organizacije soc. dem. pozdravi s. Pokorny Felicijan v srbohrvaščini. Mala Alenka Fišereva izroči šopek. Za pozdrav pa se zahvali s. Petejan. Po enournem odmoru, ki smo fia uporabili za razgledanje doma, obisk v tajništvu strokovnih organizacij in uredništvu časopisa »Delnicke Listy«, krenemo, med živahnim pozdravljanjem in vzklikanjem ter spremljani od avtomobila znojmskih sodrugov dalje Proti Jihlavi.
V Jihlavi
so nas pričakovali bivši dolgoletni župan mesta s-dr. Veverka Rudolf, zastopnik češko-slovan-ske lige obč. uradnik Klauda Franc ter mnogoštevilni sodrugi. Hočeš nočeš smo morali izstopiti in kreniti v bližnjo restavracijo, kjer so kili izmenjani pozdravni nagovori. Dobrodošlico ,e želel s. dr. Veverka, odgovoril pa je s. Pe* ^eian. čas hiti in ker smo se namenili naravnost v Prago, smo morali požuriti ter se poslo-v*ti od gostoljubnih Jihlavčanov, ki so nas hoteli na vsak način zadržati
V	Nemfkem Brodu
nas čaka pravo presenečenje. Dospeli smo z
dveurno zamudo ob 9. uri zvečer. Na trgu, kamor privozi naš avtobus, je vse črno ljudstva. Čim nas spoznajo, zaori tisoče grl v pozdrav. Skozi gost špalir občinstva vozimo pred mestno hiišo, kjer izstopimo.
Pričakujejo nas okrajni glavar Viktor Zeti, župan Ludovik Mareš, predsednik prosvetne komisije mestne občine Pavel Soher ter tajnik krajevne organizacije socialne demokratične stranke s. Josef Nedved. Pred portalom mestne hiše stoji razmeščena šolska mladina.
Kdo bi popisal čustva, ki nas navdajajo.
Čim se poležejo pozdravni klici, zapoje šolska mladina čehoslovaško in nato jugoslovansko državno himno. Tri dijakinje izroče nato naši delegaciji tri krasne šopke. Potem nas nagovori predsednik prosvetne komisije g. Pavel Soher. V vznešenih besedah nazdravlja čehoslovaško - jugoslovanskemu prijateljstvu in omenja tragično fimrt kralja Aleksandra ter francoskega zunanjega ministra Barthujai ki sta padla v trenutku, ko je hotel pokojni kralj poglobiti zavezniško razmerje s Francijo, veliko zaveznico Čehoslovaške. S tem je bil tej politiki, ki naj bi služila utrditvi evropskega miru, zadan najtežji udarec. Čehoslovaki se radlujejo prihodu focialističnega delavstva iz Jugoslavije na jubilejne svečanosti čehoslovaške socialne demokracije, ker vidijo v tem nov živ dokaz bratskega čutenja Jugoslovanov do ČSR.
Za pozdrave se je zahvalil s. Petejan, ki je dejal, da je delavstvo v Jugoslaviji, pa tudi vse demokratično misleče ljudstvo s Čehoslovaško, v kateri vidi simbol svobode in demokracije. Kdor pravi, ali dela drugače, ne govori v imenu Jugoslovanov, ampak v svojem imenu in Jugoslovanom tujem interesu.
Po pozdravnem nagovoru pretresajo ozračje nazdar-klici Jugoslaviji in socialni demokraciji, naša delegacija pa kliče ČSR in dr. Benešu.
V	Nemškem Brodu so računali s tem, da bomo ostali preko noči, pa so nam pripravili prenočišča. Težko se je odreči povabilu, toda kaj ihočemo, ko pa. moramo čimprej dospeti na cilj.
Skozi gost špalir občinstva krene naš avto dalje po ulicah; od povsod nam mahajo in kličejo v slovo.
V	Kollnu
dospe naš avto okrog pol 12. ure. Pred mestno hišo stoji gruča ljudi. Tri ure nas že čakajo. Toda nismo še dobro izstopili, že prične na-
raščati množica na trgu. Od vseh strani se žu rijo ljudje, mlado in staro, da nas pozdravijo, Med pozdravniki je član odbora čehoslovaške socialno demokratične stranke František Kotlar, tajnik ČJL Jeh Trojan, član odbora ČJL s, Alojzij Novak in s, Marija Weisova, po rodu iz Jugoslavije.
Hoteli bi na vsak način, da ostanemo, toda ne gre. Za prisrčno dobrodošlico se zahvali s. Eržen. In že krene avtobus dalje, v slovo pa nam kličejo in mahajo sodrugi in sodružice ter ostali naši prijatelji iz Kolina in mnogi celo teko ob avtomobilu, dokler ne odbrzi s trga po glavni cesti.
V	radostnem razpoloženju, prevzeti globokih vtisov z našega potovanja, smo dosegli Prago po 22 urni vožnji, toda v silnem dežju. V »Lici o vem domu« so računali sodrugi, da nas bodo zadržali v Nemškem Brodu, ker so prejeli te-lefonično obvestilo. Sredi noči so poiskali vodjo gostiteljskega odseka, ki nas je spremnil v »Grand Pension« v Dostalovi ulici, nasproti
vojnemu ministrstvu, kjer so nam bile odkaza-
■ob' Po Pragi
V Pragi so naši delegaciji izkazovali sodrugi največjo pozornost. Ogledali smo si delavske domove »Odborovy dum« (dom strokovnih organizacij), »Lidovy dum« (»Ljudski dom«), strokovne organizacije, »Velenakupno zadrugo konzumnih društev, kjer nas je sprejel ravnatelj s. E. Lustig, razne social, politične u-stanove in Prago ter njene znamenitosti, kjer naj se vodil prijatelj Jugoslovanov, neumorni J. K. Strahaty.
Prvi pozdrav socialistom Iz Jugosiavlfe
V petek, dne 3. t. m. so nas čehoslovaške strokovne organizacije povabile na kosilo, katerega se je udeležil centralni tajnik s, Tayer-le, predsednik Zveze rudarjev s. Brožik in urednik osrednjega strokovnega glasila s. Arno Hais. Na pozdrave so odgovorili ss. Petejan« Šegula in dr. Reisman.
Pozdravni veter za inozemske dele gate
Za inozemske delegate so čehoslovaški sodrugi priredili večerjo v ogromni dvorani Slad-kovskega v »Obecnem domu« (»Občinski dom«), oije namen je bil seznaniti delegate med seboj.
Na večerjo je bilo vabljenih okroglo 200 delegatov in predstavnikov stranke. Med drugimi so ibili navzoči: predsednik stranke s. Hampl, minister s. dr. Derer, minister soc. pol. s. inž. Nečas, predsednik senata s. dr. Soukup, od ostalih pa: iz Anglije lord Sneli in poslanec Dallas (obenem predsednik Socialistične internacionale) in Walker; iz Francije: bivši minister za kolonije Moutet, iz Belgije: Block, iz Finske: Kilpi, za italijansko Švico: Pelegrini, za Švedsko: T. Nilson ,za Norveško: F. Moe, za Holandsko: Wandenberg, za Dansko:	Kri-
stensen; od Jugoslovanov pa: s. dr. Topalovič in Milica Topalovič, Belič, Petejan, Eržen in Murn.
Govoril je s. Hampl, ki je obrazložil položaj ČSR in povaril, da ČSR ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo mednarodni položaj, ne bo pa spremenila svoje zunanje politike. V imenu
Labor Party in Internacionale je zagotovil s. Dalles, da sme ČSR računati na podporo s strani angleškega delavstva in Internacionale. S. Moutet je izjavil, da je Francija solidarna s Čehoslovaško. S. Topalovič pa je povdaril, da je delavstvo in vse ljudstvo v Jugoslaviji s ČSR, ki je sprejela iboj s fašizmom, za ideale svobode, za katero se je sfbski narod boril s Turki polnih 500 let. Izrekel je upanje, da bo v kritičnem trenutku, ako pride do tega, tudi Jugoslavija s ČSR. Zaključil je večer s. Soukup z izjavo, da bo ČSR ostala zvesta svojim idealom.
Koncert 1500 delavskih pevcev In pevk
Veličasten je bil koncert 1500 delavskih pevcev in pevk v ogromni dvorani »Občnega doma« v soboto, dne 4. t. m. Tej prireditvi je prisostvovalo ogromno občinstva. Istočasno je bila v gledališču slavnostna predstava »Prodane neveste« in velik žaromet na Vltavi,
Bill smo In bomo!
Manifestacija, kakršne Praga Se ni videla
Višek manifestacijskih prireditev ob priliki proslave 60-letnice je bil pohod strankinih pristašev iz vseh krajev republike skozi Prago.
Nekaj tako ogromnega, kot je bil ta sprevod, si človek ne more misliti, niti predstavljati, ako ga ni videl na lastne oči, kajti ta sprevod ni bil impozanten samo radi števila udeležencev, ki jih je bilo gotovo nad 150.000, ampak tudi radi načina organizacije in pestrosti, ki jo je nudil pogled na gromne mase, ki so se polne štiri ure v dvanajstero stopih valile čez Karlav-ske namesti in Pfikope na razstavišče.
Na Vaclavskem namesti je bila zgrajena velika, rdeče drapirana tribuna, s katere so gledali sprevod prezident dr. Beneš, obdan od predstavnikov stranke ter inozemskih gostov. Pred tribuno pa je stala častna straža nemških socialno demokratičnih delavcev »Arbei-terwehr«.
Sprevod so otvorili avtomobilisti, katerim je sledilo par transparentov z napisi: 60 let čehoslovaške socialne demokracije, nato pa ogromna državna zastava, razpeta na okvirju in poševno ležeča na vozu, spremljena od 61 delav-
cev v modrih oblekah. Takoj za zastavo je ko>-rakalo strankino načelstvo s senatorjem s. Dun-drom na čelu. Za te.ni pa
socialisti Iz Jugoslavlfe
Jugoslovansko delegacijo so ljudje takoj prepoznali in občinstvo, ki je stalo v gostem špalirju na cestnih hodnikih, po katerih se je pomikal sprevod, ji je prirejalo živahne ovacije. Jugoslovanska delegacija je, korakajoč mimo prezidentove lože, vzklikala ČSR in dr. Benešu, ki je mahaje v roko odzdravljal.
Prvi del sprevoda je bil
v poiast republike
pod geslom: delavci republiki, republika delavcem po 60 letih iboja za demokracijo, socializem in ljudske pravice. Ta gesla so nosili napisana na velikih iz rdečega platna napravljenih transparentih, za katerimi so korakali de* lavski telovadci in kovinarji.
V	drugem delu sprevoda pa so nosili ogromne slike, ki so ponazorovale 40-letni boj socialne demokracije za svobodo in kruh: ustanovitev stranke 7. dubna 1878, na tajnem se-
Z
racno piratstvo v Španiji
Počasi bo vendar tudi Anglijo minula potrpežljivost
S
V Španiji izgleda, da se podpornikom generala Franca silno mudi, da bi zaključili vojno. Ker ne gre drugače, so se odločili da z brezobzirnim rušenjem in ubijanjem nedolžnih ljudi v zaledju, iz zraka, dosežejo svoj namen.
Ne mine dan, da se ne bi cele jate tujih letal spreletavale nad mesti in vasmi in jih bombardirale.
Število žrtev stahotno narašča v stotine in tisoče. Republikanci še vedno ne vračajo milo za drago. Še vedno se jim zdi, da se barbarstva ne da opravičiti z barbarstvom nasprotnika.
Toda bombardiranje po nacistih zahteva tudi žrtve med angleškimi mor-
narji in med francoskim prebivalstvom ob meji.
In zdi se, da je sedaj mera polna. Položaj se je zaostril. Anglija pravi, da ne more več prenašati napadov na svoje ladje in ljudi, Francija postavlja protiletalske topove ob meji. Iz Amerike pa govore državniki, da so v ukrepih solidarni z Anglijo in Francijo.
Izzivanje	je doseglo svoj vr-
hunec. S. Blum je dejal na kongresu francoske socialistične stranke: »Ako hočemo mir, moramo riskirati tudi vojno!«
Položaj na frontah
S tehnično premočjo napadajo nacisti na teruelski fronti do morja. Njihov
cilj je priti iz goratih predelov v nižino. Republikanci se hrabro bore in prizadevajo napadalcem hude izgube. Kakšen bo izid teh bojev je težko pro-rokovati. Vsekakor pa so zmagonosna poročila nacistov skrajno pretirana.
V nacistični Španiji vre
Med tem dozoreva odpor proti Francu zlasti v južni in severni Španiji. Nasprotniki republikanske vlade se upirajo Francu in tujcem, ki hočejo zagospodariti v deželi. Iz nacistične Španije beže ljudje v Gibraltar pred preganjanjem radi uporniškega gibanja.
Japonski imperialisti more in požigajo
, Kot v Španiji nacisti,' more in požigajo na Kitajskem japonski imperialisti. Vsak dan bombardirajo japonska letala odprta . mesta in povzročajo grozno razdejanje.
Na proteste cinično odgovarjajo, da bodo to delali dokler kitajski odpor ne bo strt.
Na fronti je položaj tak, da so_ cb lunghajski železnici prodrli Japonci do Kajfenga in ga zavzeli ter obvladajo sedaj vso to železniško progo. Seda] prodirajo Japonci ob železniški progi Peiping-Hankov, proti Hankovu s severa in od vzhoda, iz smeri Nankinga. Tu se pričakuje, da bo prišlo do velikih bitk.
stanku v Brenovem, tajno tiskamo iz letaj 1885, boj za osemurnik {1889) prva proslava I 1. maja (1890), prvo početko soc, dem, tiska (1893—1895), krvavo potlačeno stavko (1894), soc. -dem. poslance 5 kurije (1898), početek delavskih telovadnih enot (1898), nato pa so sledili napisi: ustanovili smo strokovne organizacije (1897) in konzumne (1908) ter slike: boji za splošne in tajne volitve (1905), Mas>aryk na soc. dem. taboru (1905), volilne zmage soc. dem'. (1507), proglasitev enotnosti s Slovaki (1910), boji proti Avstriji do osvobojenja.
Poklicne in HistorUne skupine v sprevodu
Spored je bil eno samo rdeče morje zastav, zastavic, tranparentov, katere so nosili ali pa jim sledili v svojih značilnih delovnih oblekah: kovinarji, livarji, mizarji, mesarji, peki, čevljarji, poljedelski delavci, poštarji železničarji učitelji, pTofesorjii itd. itd. Vmes ipa narodne noše, godbe, legijonarji, mladina, delavske telovadne enote, športniki vseh panog, žene, možje in otroci, babice, strežno bolniško osobje itd. Imponiral je mimohod par tisoč delavskih žen in gospodinjskih pomočnic s košarami na ro-
kah, v katerih so nosile izdelke delavskih kon-zuimnih tovarn za 'življenjske potrebščine ter | mladine z mavričnimi zastavicami, znakom med- ; narodnega zadružništva.
Pred vsako poklicno skupino so vozili v sprevodu simbolično sliko, ki je predstavljala razvoj tehnike v dotični panogi od' prvih po-četkov do danes; videli smo rudnik, kovinarsko delavnico nekdaj in danes, livarno, najstarejši železniški voz in najnovejši model aero-dinamične lokomotive, signalne naprave, prenašalce pošte v slikovitih nošah, stari poštni voz in moderni poštni avtobus, telegraf, telefon, radio, konjski tramvaj in modemi voz cestne železnice, rotacijski stroj, najrazličnejše proizvode .raznih strok v nadnaravni velikosti, kot: žemlje, kruh, rogličke; potem razne socialne ustanove itd. Sledili so tudi ogromni globusi z napisi: socializem je delo in kruib, vlada ljudstva je vlada miru.
V sprevodu je porakala tudi precejšnja skupina nemške mladine, ki je bila deležna viharnih ovacij.
Bodemo . . .
Spored je zaključila mladina, ki je korakala pod geslom: bodemo!
soc. dam. v ČSR Wenzel Jaksch.
S. Petejan je čestital v imenu jugoslovanskih socialistov soc. dem. stranki k njeni 60-letnici. Socialistično gibanje v Jugoslaviji je bilo vedno povezano s čehoslovaškim. Čehoslovaška soc. dem. je bila, ki se je borila za svobodo Srbije in Bosne. Nam Sfa stala ob strani zlasti prvo-bojevnik stranke pok. s. Nemec in naš stari prijatelj dr. Soukup. To pot smo se sestali v naši Pragi komaj nekai dni potem, ko je minula največja nevarnost in je bil oni, ki je dvignil svojo ipest, prisiljen, da se umakne ■pred silo naroda, kateri je rekel: raje v smrt, kot v sužnost. Preko ČSR vodi pot na Balkan, to pot straži ČSR. V teh dneh se je izkazala mednarodna solidarnost socialističnega gibanja. Vrnili se bomo in povedali doma, kar smlo videli, toda ne samo to, mi vas bomo tudi posnemali. Mogoče upravičujejo nekateri pojavi dvome v solidarnost Jugoslavije s ČSR, toda jugoslovansko delavstvo in ljudstvo je s ČSR, za svobodo, samostojnost in neodvisnost republike. Živela ČSR, njen prezident dr. Beneš in čehoslovaška socialna demokracija!
Slavnostno zborovanle
Spored je pričel ob 9.50 in končal ob 14. uri, na cilj so prišli poslednji udeleženci ob tričetrt na 15.
Ob 15. uri je pričelo zborovanje, na katerem je predsednik stranke s. Hampl prečital
pozdrav predsedniku republike
ki je izrekel stranki svoje čestitke k njenemu jubileju in se ji zahvalil za njeno 20-letno uspešno in požrtvovalno delo za demokracijo in pravico v državi ter .mir na zunaj.
Nato 'e govoril s, Hampl, ki je očrtal naloge socialne demokracije v svobodni državi, podal
pregled dela stranke v 60 letih in povdaril, da je stari gospodarski sistem dovršil svojo vlogo ter da ga ni več mogoče rešiti niti z odpravo svobode in zatiranjem delavskega razreda.
Minister s. dr. Derer je povdlaril solidarnost Slovakov v boju za republiko in socialno demokracijo.
O koncu- pa je moral, bi^no pozdravljen, govoriti zbranim desettisočem. še s. Topalovič, ki je sporočil pozdrave socialističnega delavstva Jugoslavije.
Po slavnostnem zborovanju je pričela
velika ljudska veselica
na ogromnem razstavišču.
Slavnostna sela stranke
Dne 7, junija se je vršila slavnostna sejal stranke v «Lidoverm domu« pod predsedstvom s. d*r. Soukupa ter so govorili:	Zastopnik	So-
cialistične internacionale s. Dalles, Block (Belgija), Kilpiz (Finska), Buchinger (Madžarska), Petejan (Jugoslavija) in predsednik nemške
Sirite naš list!
V nabito polni dvorani se dvignejo vsi ra* sedežev, ploskajo, s. dr. Soukup pa objame 10 poljubi s. Petejana.
Nemško delavstvo z republiko
Poslanec nemške soc. dem. s. Jaksch pa \e v svojem nemškem in češkem nagovoru, bul®0 pozdravljen, dejal, da je -nemška socialna ^e‘ .mokracija združena na življenje in smrt s čeho* slovaško v obrambi svobode in demokracij®' Zaveda se, da čehoslovaški narod ne bo kap1' tuliral pred zunanjimi silami in je to tudi do* kazal.
Slavnostna seja se je zaključila okoli 12. ure'
Predstavniki naše delegacije na Masarykovem grobu
Popoldne je odšla deputacija naših so drugod na čelu s. s. Topaiovičem in v spremstvu pred' sednika senata dr. Soukupa z avtomobili v Lane, kjer je položila venec na Masarykov grob.
Čehoslovaški sodrugi na našem
poslovilnem večeru
V pondeljek, dne-6. t. m. je naša delegacija! imela skupno večerjo v domu strokovnih organizacij. Na ta večer so prišli: v imenu stranke s. dr. Soukup, centralni tajnik strokovnih organizacij s. Tayerle, predsednik Zveze rudarjev s. Brožik, centralni tajnik privatnih nameščencev in poslanec s. Klein, centralni tajnik Zveze živilcev s. Prokš, pisatelj s. Karel Novy in redaktor J. K. Strakaty, ki so vsi spregovorili v slovo, nam zagotavljali svoje -prijateljstvo, nas vabili, da .pridemo zopet v Prago in obljubili, da bodo prišli tudi oni k nam-.
Zelo pomemben govor je imel s. dr. Topalovič, čehoslovaškim sodrugom pa je se zahvalil za gostoljubnost v češčini s. .-dr. Reisman. Govorili so tudi ss. Jelen, Belič, Murn in Eržen. Večer se je zaključil v najlepšem razpoloženju s slovensko in češko pesmijo.
Odhod
Naslednjega dne zjutraj se je naša delegaci-
ja odpeljala. Pred odhodom pa je bila še v ministrstvu socialne politike, kamor jo je -povabil minister s. inž. Nečas. Po odv.ozu iz Prage smo si spotoma ogledali še Hutno Horo, slavno mesto češke zgodovine.
poslednji pozdrav z meje
Na meji je naša delegacija poslala brzojaV na naslov predsednika stranka s. Hampla, v katerem se zahvaljuje za sprejem in gostoljubnost, ki jo je uživala in kliče socialni demokraciji, republiki in dr. Benešu.
Uvedba triletne vojaške službe. V čehoslovaški republiki bodo z ozirom na nastale raž' mere uvedli triletno vojaško službo.
Guatemsla (ameriška republika) je prenehala biti članica Zveze narodov, ker je min*' lo dve leti, odkar je naznanila izstop iz Društva narodov.
PMeife_______________________________________
m AKSIM GORKI
(Prevel Tone Maček.)	18
... Končno je prišla noč, ki nas je seznanila s Kuzinovimi ljudmi. Ves dan, že od jutra, je močno deževalo in prišli smo v določeno zemljanko*) do kože premočeni. Četvorica, ki jo je označil Kuzin, je že bila tam in še nekdo peti z njimi.
V tej podzemni črni luknji se je že brižno udejstvoval Milov in v zadregi drgnil svojo mokro, zakrpano in zamaščeno srajco, mežikal s svojimi medlimi očmi in je s tenkim glaskom, kakor komar brnel:
— Pozdravljeni, dragi gostje, — no, prosim, sedite, no!
Sesti pa ni bilo kam, — zemljanka je bila tako nabito polna ljudi, kakor vreča.
Gnjedoj se je tudi drl:
— Aha-a. so že tu!
Zamazal si je usta s sajami, divje obračal oči in je bil sličen pijanemu medvedu: razbil je pograd, z nogama drobil deske in vse okrog njega je treskalo in škripalo, — rad bi zakuril v kotu na ognjišču: tam je že poigraval ogenjček in nas prijazno pozdravljal z ljubkimi rumenimi jezički. V temi in v dimu je bilo slišati Saveljev kašelj in njegov zamolkli glas:
*) zemljanka je kleti podobno bivališče, enostavno izkopano v zemljo in od znotraj opaženo z deskami. Streho tvori nasuta zemlja.
— Pa se malo požuri s kurjavo, Gnjedoj!
Ko sem se malo razgledal, sem jih videl v kotu troje, — kakor da bi zasedalo okrožno sodišče; Kuz n je samozavestno raztegnil svoje dolgo telo po pogradu, poleg njega je čepel z razmršeno dolgo brado Danilo Kosjakov, človek, ki nam ga niso prijavili in ki ga, razen po imenu ni nihče izmed nas poznal, — vedeli smo o njem le toliko, — da je pred dobrim mesecem prišel od nekod stražiti Skornja-kov gozd.
— Glei jih vrage — se je natihem hudoval Aljoša. — Privlekli so seboj nekega tujca, ne da bi nas vprašali!
Jegor je bil tudi nezadovoljen in je pihal skozi nos. Molče smo sedli na zemljo in si podlagali deske pod sedala, a Milov je meznel, se cukal za srajco in brenčal:
— Vodica proniha ... porušila je zemljančko, že dve zimi ni nihče več bival v nji...
Prešerno je zaplapolal ogenj, tema se je zganila in se stisnila k črnim stenam in k vlažnemu stropu, kjer vztrepetava in izginja v zemeljsko gmoto.
— Ogenjček sveti, očka naš, posuši nas, pogrej nas! — je veselo govoril Kuzin.
Savelj je stresaje s pleči kašljal, a gozdar, mračen in kosmat, kakor z mahom obrasel panj, se je oziral okrog s svojimi malimi, ostrimi očesi.
— Ampak najprej bomo pili! — se je drl Gnjedoj in zvlekel od nekod nekaj steklenic vodke. — Da bomo bolj odkritosrčni!
— Da bomo bolj hrabri! — je pristavil Milov, ki je čepel pred ognjem in stegoval k njemu svoje sivkaste roke z razprtimi prsti.
Pili smo.
Ogenj je prasketal in pel a stene zemljanke so plesale in se majale pod sunki splašenih senc.
— No, zdaj pa vsak na svoje mesto! — je zapovedal Kuzin, ki se je čutil, kot sklicatelj sestanka, da je on gospodar in nekak predsednik. — Treba ie začeti, z božjim blagoslovom.
— Kar naravnost, po vojaški! — je kričal Gnjedoj. obrnjen s hrbtom proti ognju in se je tleskal z roko po prsih.
— Čakaj! — ga je skušal Savelj ustaviti, a vojak je bil kakor ogenj, na mah je vzplamtel. se zvrtinčil in zatreskctal.
— Zadosti dolgo že čakam! — Veste, fantie’ rad bi vam povedal, kako je prišlo do tega. da Je meni že blizu štirideset let, ra pridem k vam in Pr0' sim — učite me, bedaka! Da! Učite — in nič drugega! Jaz sem pripravljen! Časi so taki — vsi se moramo pokoriti, otroci morajo dandanes učiti svoj očete — zakaj? Zato — ker je na njih, na otrociu. manj grehov ...
Gozdar je tudi zakokodakal in kriči:
— Res je! Jaz imam sina. Vasilija...
  Glavno je,... je tiho zastokal Mil Milič in lTie
pocukal za rokav. — Dva lačna trebuha, brez skorjice kruha.
— Pustite naj vam povem! — se ie drl voja in divje krožil s svojimi, kakor oglje črnimi ocm . ki so se mu pordečile od solz, ki mu jih je lZvaDU
C^m'	(Dalie prihodnjič-)
^{2/ f%&$(/(&
TRBOVLJE Koga vse slavijo.
^'nedeljo, dne 5. junija je imela katoliška akcija v Trbovljah svoj pomp. Že v soboto se le vodstvo cementne tovarne čutilo s tem pompom tako počaščeno, da je razobesilo zastavo. V nedeljo so se pa izkazala tudi rudniška poslopja, Ne rečemo nič, če se je hotelo koga osebno počastiti, id*!!	Ven-
"ar Pa staivimo na TPD skromno vprašanje: Koliko premoga so nakopali
1	‘ ki so se tega pompa sicer v majhnem številu udeležili, za družbo, da je ta razobesila zastave? In zakaj TPD ni še nikoli na praznik onih tisočev delavcev, ki ustvarjajo TPD nje-no bajno bogastvo, razobesila zastave ter tudi *e na sam rudarski praznik Barbare. Tudi to le treba, da si trboveljski rudarji zapomnijo, kako pojmuje družba pravilo: Čast komur čast!
Na članskem zborovanju ZRJ delavstva y podjetju Dukič in drug, na katerem se le razpravljalo o vprašanju revizije kolektivne Pogodbe, je poročal predsednik s. Pliberšek 2elo izčrpno o tem, kako se izvaja kolektivna Pogodba od strani podjetja. Čim je bila sklenjena kolektivna	pogodba za	delavstvo pri
TPD, takoj se je	o doseženem izboljšanju ob-
vestilo podjetje. Podjetje je pristalo na to z Majhnimi spremembami, Pri zadfaji perijodični Plači se je pa izkazalo, da so nekateri delavci še na slabšem, kakor so bili pred 1. majem t. 1. Na pritožbe delavstva se je na licu mesta, z načelnikom II. skupine rudarske zadruge in zaupnikoma pregledalo knjige in u-■fiotovilo faktično	poslabšanje	pri nekaterih
delavcih. Podjetje je ponovno izjavilo, da ne »tore več izboljšati plač na ta način kakor pri rudniku. Zato se je na sestanku sklenilo, da se ponovno apelira na podjetje z zahtevo po izboljšanju, ker če je podjetje znalo v1 času Zniževanja mezd regulirati mezde vzporedho z rudnikom, mora	sedaj tudi izboljšati plače
Po lestvici, ki velja za rudnik. — Slišali smo tudi poročilo od strani prizadetih, kakršnemu šikaniranju in kazni so izpostavljeni. Ne upoštevajo se določbe kolektivne pogodbe in tudi ne rudarsko policijske odredbe od strani predpostavljenih. Dasi so delavci izpostavljeni raznim vremenskim neprilikam, se jim ne plačajo deževne ure, kakor to predvideva kolektivna pogodba. V slučaju, da bi podjetje ne ugodilo zahtevam, se bo moralo sklicati razpravo potom rudarske oblasti. — Delavci, če hočemo, da si izboljšamo položaj in da se bo kolektivna pogodba res izvajala, potem vsi v razredno strokovno organizacijo ZRJ, ker le v slogi je moč!	Poslušalec.
Člansko zborovanje Zveze rudarjev Jugoslavije v Trbovljah se na bo vršilo v nedeljo, dne
12.	junija, temveč v torek, dne 14. junija t. 1. ob
4. uri popoldne v dvorani Delavkega doma s sledečim dnevnim redom: Kongres in resolucije Strokovne komisije v Ljubljani. Poroča s. J. Arh iz Zagorja. Rudarji, udeležite se polnoštevilno. — Odbor.
HRASTNIK
Izleta v Kranj, dne 12. junija 1938 se udeleži večja skupina rudarjev in rudarskih žena s pevskim zborom »Vzajemnosti I«. Tem potom vabimo vse tiste rudarje, kateri se hočejo udeležiti izleta, da se javijo vodstvu Zveze rudarjev Jugoslavije. Vožnja z vlakom stane 32 Din. Zbirališče ob 3. uri zjutraj pri konzumu Zveze rudarjev.
Steklarji ne vemo ničesar o kakšnem povišanju mezd, pač pa o redukcijah. Z začudenjem smo čitali v »Delavski Politiki« vest, da ie podjetje Abel povišalo cene steklu in steklenim izdelkom, in sicer, kakor zatrjuje — deloma radi povišanja delavskih mezd. Steklarji sporočamo vsej javnosti, da nam o kakšnem povišanju plač ni ničesar znano, Ako so nekateri dobili po nekoliko par več, se je drugim zato mezdo reduciralo. Razen tega se nam skoro vsakih 14 dni reducira zaslužek za izdelavo te ali one vrste steklenih izdelkov, Pa tudi na drug način. Toliko v vednost vsem, ki bi utegnili misliti, da smo res doibili kakšne povišice, pa tudi v ipomirjenje žen, ki bi mogoče domnevale, da možje prikrivajo svoj zaslužek, med tem, ko rodbina težko živi.
LITIJA
Poročila sta se s. Kralj Edo z gdč. Brodarjevo. Sodrug Kralj je ibil med ustanovitelji prejšnje razpuščene »Svobode« in ^len izmed ustanoviteljev »Vzajemnosti« in strokovne organizacije lesnih delavcev. Obenem je že dolgo vrsto let reden naročnik »Delavske Politike« in »Cankarjeve družbe«, Zavednemu sodrugu in njegovi družici želimo v novem življenju obilo sreče.
Vsak lahko dobi delo samo, če hoče delati.
Tako se izraža neka nam prav dobro znana gospa, katere mož ima v javnem življenju nešteto funkcij. Ona pač misli, če so dobili njeni sorodniki delo po protekciji, da potem lahko dobi delo vsak. Brezposelni, ki jih je v našem okolišu več ko preveč, so torej ,po mnenju te gospe sami delamržneži. Delavec.
Klofute pred cerkvijo. Pretekli teden so bili ljudje priče, kako je oklofutal pred cerkvijo tukajšnji g. kaplan nekega učenca ljudske šole. Naj si je že učenec zakrivil karkoli, je to dejanje vredno vse obsodlbe in se nikakor ne strinja z naukom katoliške cerkve: pustite male k meni!
I. Delavsko kolesarsko društvo priredi v nedeljo, dne 12. junija, izlet v Kranj. Zbirališče ob
uri zjutraj pred lokalom (g. Lapu). Odvoz tQčno ob 4.30 uri. Ker slavi istega dne kranjska SDSZJ desetletnico obstoja, se udeležimo ■zleta v čim večjem številu. Prijatelji kolesarskega športa, vabljeni!
LJUBLJANA
Obisk velesejma je zelo močan in tudi v tr- ’
govskem oziru izgleda, da ibodo razstavljalci zadovoljni. Iz zamejstva prihajajo Italijani, j Nemci in Bolgari, tudi Francozov je bilo nekaj. | Ti hočejo predvsem dobiti pregledno sliko o jugoslovanskem gospodarstvu, ki jo letošnji ljubljanski velesejem tudi res podaja. Seveda sklepajo tudi kupčije v predmetih, ki jih naša država izvaža. Zares je lep in bogat letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Pridite vsi in si ga oglejte! Vsaka vstopnica ima kupon. Te kupone bodo zadnji dan velesejma v ponedeljek, dne 13. t. m. izžrebali. Darila presegajo vrednost Din 75.000.—. Na železnicah velja brezplačni povratek. Ko kupujete na postajni blaigajni vozno karto, povejte, da greste v Ljubljano na velesejem.
Ljubljana dolga vas. •	‘	"	**•
.A Ako se ne lotijo merodajni fatkorji dela,
in sicer na pravem koncu, še dolgo ne bomo resnično mesto, Inkorporirana Zg. Šiška ima preko 350 hiš, te imajo hišne številke ipo starosti, to se pravi najstarejša hiša ima najnižjo številko, so toraj bolj zmešane, kakor številke pri kaki tomboli. Pomilovanja vreden je vsak, kateri išče to ali ono hišo, ako ni poleg številke še označena geografska lega. Take nesrečneže lahko srečavaš v vsaki ulici. Mestna uprava bi ta nedostatek brez stroškov odpravila, ako hi vzdolž Celovške ceste, od policijske stražnice naprej, označila vse ceste in ulice z rimskimi številkami, kakor ima to Rožna dolina in ravno tako Vodnikova cesta, potem bi se ne pripetilo, da iščeš hišno številko v Dravljah, katere so pol ure oddaljene, na meji Sp. Šiške in obratno. I ? t K Mi '* <** <ltl	'a	t
,»>l . K.i”, . 'itiM !sil
M A RIB O K
di Tvojem
Ohf°n
»obe
Stanovanjska zaščita in stanovanjski najemniki. Leta 1928 je uspelo tedanjemu socialističnemu poslancu s. Petejanu, da je s spretnim nastopom v parlamentu dosegel podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov za eno leto. S
1.	majem leta 1929 je praktično prenehala sleherna zaščita. Nekateri ministri Živkovičevega režima (n. pr. Pucelj) so oblj.uibovali oživljenje zaščite najemnikov, toda samo obljubovali. Po- J zneje pa je vse utihnilo. Spominjamo se, kako ; je vodilno časopisje raznih strank pred leti napadalo socialiste radi njihovega boja za stanovanjsko zaščito in celo dopovedovalo najemnikom, da se bodo stanovanja takoj pocenila, čim bo prenehala zaščita. Mnogi najemniki so tedaj verjeli tej demagogiji, ker kot pristaši dotičnih strank niso mogli verjeti, da bi jih bil časopis, ki so ga imeli v hiši kot svoj »lajib-žurnal«, v tako važnem vprašanju enostavno nalagal. Pozneje so uvideli, da so socialisti imeli prav, ko so trdili, da ibo brez stanovanjske zaščite postalo za najemnike že huje. Toda, namesto, da bi se bili stanovanjski najemniki organizirali, so se v obupu raje lovili za praznimi nadami, da ji bo pomagal ta ali oni od njih oboževani in vplivni strankin gromovnik, ne zavedajoč se, da je vprašanje stanovanjske zaščite — razredno vprašanje. To se pravi: stranke, ki so zastopnice posedujočih, ne morejo biti zastopnice stanovanjskih najemnikov. Kljub vsem izkušnjam pa stanovanjski najemniki še vedno niso prišli do spoznania, da njihovo gibanje ne more biti »nevtralno«, ampak razredno opredeljeno in da morejo usipeti s svojo akcijo le, ako se odpovedo strankam, ki za nje niso in tudi ne morejo ničesar napraiviti. Ker pa tega nočejo storiti, ostaja vprašanje socialne zaščite nerešeno in se tudi upa vsakdo prezirati zahteve stanovanjskih najemnikov, Taka je resnica. Povedati smo jo morali na naslov nekih gotovih obrtniških ka-1 pacitet, ki se zadnje čase obregajo v socialiste, kakor da bi bilo od njih odvisno ali bo stano-, vanjska zaščita ali je ne bo.
V	Študijski knjižici se za dobo od 13. junija do 8. septembra uvedejo nedeljske poslovne ure. Čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8. dlo pol
13.	ure in vsako soboto od 8. d 12. ure. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj se javijo ravnateljstvu.
Člrnski izlet. Glasbeno društvo žel. del. in uslužb. priredi dne 24. julija t. 1. članski izlet v Slatino Radenci, pri katerem bo sodelovala društvena godba. Člane, svojce in prijatelje godbe vljudno vabimo. Prijave pri zaupnikih društva. Odhod z vlakom ob 5.32 uri, povratek ob 21.57 uri.
Nogavice, kombineže, vel. izbira pri Jakob Lah, Maribor
Restave umetnin so revnim ljudem nedostopne. Pisec, ki sem državni upokojenec, v • sem si želel ogledati mariborsko umetniško razstavo. Toda pri blagajni sem izvedel, da mora vsak, ibogat ali reven, plačati po enega kovača za vstopnino. To me je zabolelo. Mnogi, ki imajo denar, jim manjka zmisla, revni pa imajo zmisel, ne pa denarja. Posledica: razstava je slabo obiskana. Ako bi razstavljalci imeli dobro voljo, bi vendar lahko znižali vstopnino za revnejše, to je za tiste, ki nimajo niti 500 Din mesečnih dohodkov. Zato pa se človeku vsiljuje prepričanje, da na takih razstavah revni obiskovalci niso zaželieni.
Slovensko obrtno društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 15. uri prijateljski sestanek v svrlio počastitve častnih članov v restavraciji pri »Treh ribnikih« ter vabi vse obrtnike in njih prijatelje k udeležbi.
Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev priredi 12. junija ob 15. uri vrtni koncert s plesom, streljanjem za nagrade in prosto zabavo v gostilni VVeber na Pobrežju. Vabimo vse tekstilne delavce in prijatelje. Vstop prost.	Odbor.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU
Zanimivo predavanje. V nedeljo, dne 12. Junija s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v gostilni Josipa Basle, Latkova vas v Sv. Pavlu važno predavanje, in sicer: 1. Čehoslo-vaški obrambni zakon. 2. Čehoslovaška in naša socialna zakonodaja. Govorita ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora. Delavci in kmetje, udeležite se tega predavanja.
Razveljavljanje mandatov soglasno izvoljenih delavskih zaupnikov. Pred nekaj dnevi so prejeli obratni zaupniki v podjetju »Cosma-nos« obvestilo kr. banske uprave, da so njihovi mandati razrešeni. Razrešeni zaupniki, odnosno namestniki so bili predlagani od podružnice SDSZJ, UUi./n L-*.a.Vc a»« «' *. f L I >K i.e. m»»i»	'	---rvtr-a V podjetjui »Cos-
manos« smo postavili pri zadnjih volitvah enotno listo obeh podružnic SDS2 in NSZ in so predstavljali izvoljeni zaupniki soglasno voljo vsega delavstva. iProti volitvam ni bilo ugovora, vršile so se popolnoma v smislu zakona. Zaradi tega smatra delavstvo, dia ta akt banske uprave ni v skladu z obstoječimi predpisi zakona. Razrešeni zaupniki so vložili pritožbo na pristojno ministrstvo. *	‘—
ta?va	.r-r-rVv4 ' rO re-
zultatu bomo še poročali,
Hitlerjeve! se oglašajo tudi pri nas. So to ljudje brez vsake politične izobrazbe, ki bevskajo tja v en dan. Posebno eden se odlikuje, ki je pred kratkim dejal, da bi bilo lepo v Št. Pavlu, če bi bila vsaj ena kavarna, v katero ne bi hodili umazani delavci. Dotični gospod javno obožuje Hitlerja in si •	•
ir,- želi, da bi se uveljavile njegove metode. Je še par njemu podobnih, ki pa seveda tudi nimajo vpliva na javnost. Zanimivo je, da teh par hitlerjevcev zaseda dobro plačana mesta. Mi bi jim svetovali, ker so se očividno že preobjedli pri nas, naj gredio tja, kamor jih srce vleče, njih mesta bodo pa zasedli naši ljudje. Omenjeni hitlerjevski agitatorji so pri
nas do skrajnosti predrzni in bomo šentpavelski delavci odslej še budnejše zasledovali njih delovanje.
Obrat v tkalnici Mautner in oddelek tiskarne »Cosmanos« je ustavljen za 14 dni. Za ta čas dobi delavstvo miloščino po Din 50.— samci, oženjeni po Din 100.—. Že dozdaj je obrat ob sobotah dalje časa počival in smo s tem zgubili po dva šihta. Vest, da se obrat popolnoma ustavi, nas je strahovito prizadela. Zdaj bomo še bolj nategnili pasove, posebno odkar je draginja skokoma porasla. One, ki tako brezvestno postopajo z nami, ne briga, kako bomo odslej živeli. Breskrbno preštevajo milijončke, ki smo jim jih prigarali. Seveda bi bilo lahko marsikaj drugače kot je. Največ nas tepe lastna nezavednost. Spomnimo se, kako je še nedavno marsikatera delavka teptala po težko priborjenem 8-urniku. Ko je bila odpovedana služba naši sodelavki, so nekateri pričeli pobirati podpise za akcijo in dia se odpoved umakne. 'Pa so se mnoge hodile opravičevat v pisarno, da niso vedele za kaj se gre. Je še več takih stvari, katerih nas je lahko sram. Razmere nam jasno kažejo, da brez organiziranega nastopa delavstvo ničesar ne pomeni. Mi pa se otepamo organizacije in smo kot zbegana čreda, plahi in strahopetni! Delavke, delavci! Tako staaje je za nas sramotno in človeka nedostojno. Naša zakonita pravica je, da se organiziramo in kdor nas v tem ovira, ga razkrinkajmo kot škodljivca naših interesov. Naša organizacija je Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije.
Kino Dom - Celje
11.	in 12. junija: »Ešnapurskl tiger«. 13., 14. in 15. junija: »Na razkrlžju življenja«. 16. in 17. junija: »Indijski nagrobni spomenik« (II. del
»Ešnapurski tiger).
Delavstvo v Štorah prezldentu dr. BeneSu
Nedeljsko delo ob predavanju o ČSR na odredbo inozemcev.
Knjige »Cankarjeve družbe« Vam jjajejo razvedrila in znanja, vzpod-bude in poguma.
Ni res, da je inozemsko podjetje izdalo v soboto, dne 28. maja t. 1. odredbo za nedeljsko delo radi predavanja o ČSR. Res pa je, da je bilo nedeljsko delo dovoljeno na zahtevo, oziroma pobudo delavstva podjetja.
V tovarni je namreč običaj, da se v soboto pred velikimi prazniki vse delo ustavi ob 14. uri. Vsled tega so preddelavci valjarne in martinarne na to dejstvo opozorili obratnega inženirja v petek, dne 27. maja t. 1. zjutraj in ga prosili v imenu onih valjarjev in martinar-jev, kateri bi z ustavitvijo dela v isoboto, dne
4. junija izgubili osemurni šiht, ako bi smeli ta šiht nadomestiti v nedeljo, dne 29. maja.
Ravnateljstvo je tej umestni prošnji delavstva takoj ugodilo. Ker so se pa tudi delavci ostalih obratov odločili za nedeljsko delo, je ravnateljstvo odredilo delo v nedeljo, dne 29. maja za celo tovarno. Nikakor ni torej naša krivda, da se je po informacijah, katere smo včeraj prejeli udeležilo predavanja le malenkostno število delavcev našega podjetja, ker bi se ga po našem računu lahko udeležilo vsaj 200 delavcev, ki ob času predavanja niso
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
GUŠTANJ
Pridite na zborovanje! Opozarjamo vse člane SMRJ, kakor tudi naročnike »Delavske politike« v našem kraju, da se sigurno udeleže članskega sestanka, ki se bo vršil v nede-lio, dne 12. junija oib pol 9. uri dopoldne v društveni sobi pri Hdadeju. Referent bo od Strokovne komisije v Ljubljani. Ker je dnevni red zelo važen, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Družnost!
Na tombolo in veselico vabi »Vzajemnost« za v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. Tem potom prosimo vsa sorodna društva, da na ta dan ne prirejajo nikakršnih prireditev. Javnost in prijatelje delavskega gibanja pa prosimo, da nas podpro gmotno in moralno, da bo uspeh čim lepši. Čisti dobiček je namenjen za izobrazbo vsemu delavstvu, predvsem mladini, to je za prirejanje predavanj, izpopolnitev knjižice itd, — Družnost!
Tatvina in dvojna morala tukajšnje javnosti.
Prošli teden je v jeklarni zaposleni ključavničar okradel svojega sostanovalca za 300 Din. Dejanje je gotovo za obsodbo. Oškodovani je zadevo takoj prijavil orožnikom1, ki so osumljenca preiskali in našli pri njem še 200 Din. 100 Din je pa že manjkalo. Prizadeti je bil takoj odpuščen. Reklo se mu je, da zaradi podjetja sicer ne bi bil odpuščen, pač pa zaradi javnosti. Tako je pri delavcu! Ko pa si je pred leti blagajnik neke javne ustanove prisvojil 3000 Din, kakor je to ugotovila nenadna revizija, si je dotičnik takoj izposodil od tovariša denar, da ga je blagajni vrnil, in zadeva je bila v redu, za vso javnost in to tudi še potem, ko je bilo dejanje javno razglašeno po plotovih. Omenjeni še danes nemoteno opravlja službo blagajnika. Mi nikogar ne zagovarjamo, ki zagreši kakšno nepošteno dejanje .todta ne moremo si kaj, da ne bi te dvojne morale javno ožigosali. Delavska javnost zahteva, da je morala za vse, ali za nikogar, To bodi opomin!
Opazovalec.
MEŽICA
Izlet v naravo smo priredili sodhigi in so-družice iz Žerjava in Mežice na binkoštno nedeljo. V veseli družbi smo se spomnili tudi naše »Delavske politike« in smo zbrali za tiskovni sklad 22 Din. ISodrugi in sodružice, ki so tudi na izletu mislili na svoj list, zaslužijo priznanje in naj bi našli še več posnemalcev. Op. ur.)
RUŠE
Delavski kolesarski izlet. I. delavsko kolesarsko društvo, centrala Maribor, vplačilnica Ruše, priredi v nedeljo, dne 12. t. m. izlet v Sv. Lovrenc n. P. Vabljeni vsi, ki imate veselje do kolesarjenja, Odvoz točno ob 1. uri popoldne izpred gostilne Magdič. Za člane u-deležba obvezna. Pridite točno! Družnost!
Potem se seve ne čudimo, ako nas preganjajo. Ob neki priliki se je g. kaplan tukajšnje fare izrazil, da so v tovarni za dušik sami komunisti. Zelo bi nas zanimalo izvedeti, na kakšen način je g. kaplan prišel do tega spoznanja, ko pa vidimo ob nedeljah in praznikih, kako ljudje trumoma hodijo v cerkev. Ako bi bil slučajno prišel kak tujec v Ruše meseca majnika, zvečer, bi se čudil, koliko ljudi je vsak večer romalo v cerkev k šmarnicam. Gotovo bi smatral našo kolonijo za najbolj verno v celi fari. In Ig. kaplan vidi v nas delavcih komuniste! Kaj je g. kaplan res toliko med nami, da je spoznal naše prepričanje? Upamo, da nam g, kaplan razjasni in dokaže, kako je prišel do takšnega zaključka. Žalostno bi bilo, ako pastir ne bi poznal svoje črede in da čreda čuti, da jo pastir prezira.
Tiskovni sklad
Brezno: s. Šveiger Jernej din 10.—, Krištof Janez din 10.—, Škrubej Ignac din 2.—, Helbl Luka din 2.—, Gradišnik Lenart din 10.—. — Hrastnik: ss. Jerič din 2.—. Parfant din 2.—. — Iskrena hvala! Posnemajte!
bili na šihtu, to so popoldanska in večerna izmena in vsi prostorni delavci.
Obžalujemo pa, da ravnateljstvo o predavanju ni bilo obveščeno niti s strani predavateljev, niti s strani obratnih zaupnikov, ker bi v tem slučaju gotovo opozorilo na svojo odredbo glede nedeljskega dela radi bližajoče se binkoštne sobote, da bi se predavanje even-tuelno preložilo.
Tudi smo mišljenja, da ima podjetje, katero je bilo v Štorah ustanovljeno leta 1845, vso pravico, da se ga prišteva k domačim podjetjem, posebno še, ko je sedež podjetja ves čas v Štorah.
Železarna Štore.
Prej nego kupite blago za ženske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse itd., obiščite
CESKI MAGAZIN, MARIBOR,
ULICA X. OKTOBRA,
in se prepričajte o cen in kvaliteti krojaške potrebščine! '
Kongres cest v Ljubljani
Novi načrti in sredstva
Čeprav je kr. vlada pod predsedstvom g. dr. Stojadinoviča storila že dosedaj na tem polju državne delavnosti več kot je bilo narejeno v katerikoli dobi od zedinjenja do 1935, se vendar še ne more zadovoljiti z doseženimi rezultati. Iz najnovejše uredbe o emisiji drž. posojila 4 milijard dinarjev, je dodeljeno z odlokom kr. vlade ministrstvu za grad-be nadaljnje pol milijarde dinarjev za nadaljevanje dela pri modernizaciji naših cest. S temi novimi sredstvi, ki so iz prve transe posojila že dana na razpolago ministrstvu za gradbe, vkljub nelojalni in nepatriotični propagandi z gotovih strani, bomo nadaljevali naše skupno delo, približujoč ise postopno našemu končnemu cilju.
Čeprav bo tudi ta delež porabljen za ceste in druga javna dela, bo vendar v kratkem prišel trenutek, ko bomo na eni strani imeli
rina na cement in bencin; 2. dohodki od raznih vozil; 3. dohodki od izrednega izkoriščanja državnih cest; 4. dohodki od prevoza blaga po železnici; 5. dohodki od nepremičnin od sodobnih cestišč; 6. dohodki od pogodbenih taks od zaključenih pogodb za zgradbo sodobnih cestišč; 7. razni drugi manjši dohodki. — Slične dohodke bodo imeli tudi banovinski cestni fondi. Iz tega je razvidno, da bodo plačevali največje prispevke za modernizacijo naših cest oni. ki se jih tudi najbolj poslužujejo in imajo koristi od njih. Po načrtu državnega cestnega fonda bi znašali dohodki letno okoli 80 milijonov din, naraščali pa bodo ti dohodki verjetno tako, da se bodo v kratkem podvojili. Ker pa bodo dela financirana s sklenitvijo posojila v državi in inozemstvu na osnovi dohodkov teh fondov, je že v prvem letu obstoja tega sklada dana možnost za najetje posojila 1.500,000.003 dinarjev na podlagi dohodkov fondov. S to milijardo in še pol milijarde, kolikor ima na raz-
Francoski socialisti za
politiko ljudske fronte
kompletiranih drugih 1000 km sodobnih cest, j p0]ag0 gradbeno ministrstvo iz 6 odst. posojila
toda ostalo nam bo še 8000 km slabih in trikrat tolikšno število km banovinskih cest. Kaj naj delamo potem s tolikšnimi tehničnimi podjetji in njih dragocenim inventarjem in številnim delavstvom; Ali naj po zgraditvi drugega tisoča km naših cest državna in zasebna tehnična organizacija razpade, da dragoceni inventar zasebnih podjetij rjavi neamortiziran in da zaposleno delavstvo preide v vrste nezaposlenih delavcev.
Kr. vlada je stala pred tem vprašanjem in je čutila potrebo, da se vprašanje izgraditve cestnega omrežja in modernizacije cestišč na drž. in važnejših banovinskih cestah reši radikalno in dokončno z zavarovanjem stalnih letnih sredstev izven okvirja proračunskih sredstev, ki bi prihajala redno leto za letom in na ta način omogočila načrtno delo po že določenem načrtu.
Dohodki iz fondov
Zato je kr. vlada na svoji zadnji seji sprejela predlog ministra za gradbe in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu danega pooblastila v finančnem zakonu. S tem je realiziran štiriletni sen društva in vseh državljanov, ki so vedno zahtevali dobre in sodobne ceste. Drž. cestni fond predvideva dohodke, ki niso odviis-ni od drž. proračuna in sicer:
1. dve tretjini vseh letnih dohodkov drž. sklada za javna dela, v katerega prihaja troša-
za velika javna dela in obrambo države, bomo lahko v naslednjih 6 letih večinoma zgradili državno cestno mrežo.
Končno je g. minister Stošovič v imenu kr. vlade izjavil, da je začetnik in stalni razgiba-lec akcije za graditev, izboljšanje in moderniziranje naše cestne mreže visoki pokrovitelj današnjega kongresa Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Na koncu je predlagal resolucije, iz katerih posnemamo;
1. Prehodno naj se ugotovi tehnični in ii-nančni načrt del za daljšo dobo let. da se da možnost domačim podjetjem, da se na ta dela pripravijo. Dela naj se izdajajo samo domačim podjetnikom. 2. Uveljavi naj se uredba v cestnih fondih (med tem je to že najavil g. minister za gradbe Stošovič). 3. Izvrši naj se potrebna reorganizacija tehnične službe v ministrstvu. izpremene naj se odredbe zakona o drž. računovodstvu. 4. Posebna pažnja naj se posveča turističnim cestam, pri tem pazeč na zvezo z glavnimi prehodnimi točkami na naši meji. 5. Povečajo naj se krediti za redno vzdrževanje cest in izboljšajo naj se delovni pogoji za delo cestarjev in povečajo njih nagrade in uvedejo naj se pri vseh banskih upravah tečaji za cestarje. 6. Uveljavi naj se zakon o uvedbi obvezne delovne službe pri nas in da se ukine dosedanje prisilno delo (kuluk) in na njegovo mesto uvede posebna delovna doklada.	(Konec.)
Kongres je odobril politiko stranke s 4872 glasovi proti 1735 glasovom levice in 1424 glasovom ekstremistov
Po tridnevnem zasedanju je dne S. t. m. zaključil kongres francoske socialistične stranke v Royanu.
Na kongresu je govoril Leon Blum za kolektivno varnost.
Ali Se ne bo konca Spekulaciji s kruhom?
Zopet dvig cen
30 odstotkov čistega in
Cena pšenici na novosadski borzi je zopet poskočila za din 5 za 100 kg, pri moki za din 10.
Mlinarski industrijalci so zborovali in na zborovanju trdili, da je pšenice v državi dovolj, ampak da gre vse povišanje na račun špekulacije par ljudi, ki
zaslužijo po več.
Ljudje se vprašujejo, isj.j
C;: *■ i i ’
in kaj se namerava ukreniti, da bo konec špekulacije borzijanskih hazarderjev na račun lačnih.
dotna Ut pt-fr svetu-
Kaplan, ki ga porivajo iz kraja v kraj. n«*U
ka, katerima pa je bila v Budimpešti zalSranje-na udeležba na kongresu. »Slovenec« kot najbolj informiran list bo najbrž to zadevo pojasnil.
S. Blum je na francoskem socialističnem kongresu govoril obširno o zunanji politiki.
Vzemirjena Evropa je danes podobna Evropi v Napoleonovi dobi. Današnje tesnobe in strahu so krive vlade, ki opuščajo miselnost mednarodne skupnosti, ki jo rušijo imperialistične diktature. Treba se je strniti, ustaviti nasil-stvo ter storiti vse za sporazum med državami in kolektivno varnost.
Blum je govoril tudi o Španiji. Ne-vmešavanje je krinka za vmešavanje. Če se bo ta politika nadaljevala, je vprašanje, kaj naj napravi Francija. AH naj dopušča, da se ji naseli za hrbtom nov sovražnik, ki jo. bo vedno ogrožal? Francija, če hoče braniti sama sebe. bo morala odpreti pirenejsko mejo in pomagati republikanski vladi ter napraviti iz sedanje Španije zopet prijateljsko sosedo.
To sta glavni misli, ki ju je Blum poudaril na kongresu glede francoske zunanje politike.
Glasovanje o politiki stranke
O politiki stranke, zlasti v vprašanju podpiranja Daladierove vlade je kongres osvojM stališče strankinega vodstva s 4872 glasovi, proti je glasovala levica Zyromskega (1735 glasov) in ekstremisti okoli Piverta, ki ga je stranka že pred kongresom disciplinirala (1424 glasov). Pivert je napovedal izstop i? stranke. Ta izstop bo samo olajšal strankino delo, ker razkrajalnih elementov ne more trpeti nobena stranka*
Prezgodnje veselje pri »Slovencu«
»Slovenec« je vedno proti komunistom in anarhistom, ako pa gre za toda komunisti in anarhisti nastopijo proti socialistom, je on za nje. Nad vse ver sel je, da so se francoski socialisti »razklali na dvoje«. Toda naj ne bo žalosten ako se bo pokazalo, da je bilo to njegovo veselje prezgodnje.
Manifestacija Slovakov za Čehoslovaško
reeubliko
Prejšnjo nedeljo sta bili v Bratislavi | Kako je s klerikalno Hlinkovo stran-dve slovaški manifestaciji. Na eni sta ko, povedo najbolj zgovorno številke-bila predsednik vlade dr. Hodža in (zadnjih parlamentarnih volitev. Kleri' soc. dem. minister s. dr. Derer (oba Slo- kalci so dobili od skupnega števila vaka), ki sta na metingu okoli 100.000 1,625.549 oddanih slovaških glasov sa-Slovakov govorila za enotnost republi-j mo 489.641 ali okroglo 30.1 odstotka, ke in o dolžnosti Slovakov, da ščitijo
republiko v sedanji nevarnosti, ker jim'	^	l,i	**
republika jamči vse svoboščine kot demokratična republika.
Isti dan je imel pater Hlinka tudi tam
jubilejni kongres svoje stranke. Napove-
Znano je, da so se morali v Avstriji umakniti vsi duhovniki, brez izjeme, iz političnega življenja, ki so ga imeli pred
»anšlusom« takorekoč v zakupu. Raj-dali so veliko manifestacijo, ki se je bo, hovsko časopisje, ki smatra to za samo udeležilo 80.0000 Slovakov. Te manife- ob sebi umevno, pa je naravnost vzhr
Eden takih je kaplan Joža Lampreht, ki ga zadnja leta prestavljajo iz kraja v kraj. Komaj pride na novo službeno mesto, že mora zopet povezati culo (kaj več tudi nima) in oditi. Preganjani kaplan »greši« s tem, ker se druži s socialisti in ljudstvo uči spoznavati resnico ter ga vzgaja v duhu ljubezni in bratstva. Z Ribnice na Pohorju je moral na žalost vseli poštenih faranov k Sv. Juriju v Slov. Goricah. Komaj se je tu dobro ogrel, že je dobil novo mesto »župnega upravitelja« pri Sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu, kamor je odšel pred kratkim, spremljan in čaščen od svojih faranov.
Učiteljstvo in politika. »Novosti« poročajo, da je na učiteljski konferenci v Pakracu sre-ski načelnik obvestil navzoče učiteljstvo o odredbi notranjega ministrstva, da se učiteljstvo ne sme aktivno udejstvovati v nobeni politični stranki. Temu nasproti pa poroča glasilo JRZ »Vreme«, da se v srbskih okrajih ustanavljajo učiteljski odbori JRZ. — i* »*■■*	•» *
Kako je bilo na evharističnem kongresu. Iz
Madrida so poročali, da je bilo na evharističnem kongresu v Budimpešti več duhovnov iz republikanske Španije, po večini so bili Baski, Franco, da je poslal dVa višja predstaivni-
Avstrijske novice
Svetovnoznani učenjak Sigmund Freud, profesor psihoanalize, je vsled novonastalih razmer zapustil Dunaj in se je preselil v London.
Avstrijske tekstilne tovarne za volneno blago so dobile nalog, da preurede svoje obrate za izdelavo blaga iz volne in umetnih suroga-tov. Ker se v Avstriji še vedno dobi čisto volneno in drugo pristno blago, pokupujejo to blago Nemci iz rajha, ki prihajajo na Dunaj.
Dunajska gledališča nazadujejo in delajo z velikim deficitom. V gledališča se uvaja namreč nordijsko-herojska umetnost, za katero pa Dunajčani nimajo pravega razumevanja in ne obiskujejo več gledališč.
stacije se je pa udeležilo le okoli 18.000 Slovakov, kongresa pa 1500 delegatov.
Obeh manifestacij so se udeležili tudi ameriški izletniki ter iskreno priporočali rojakom, da ščitijo enotnost republike in svobodo v njej, za katero so se borili tudi Amerikanci. Hlinkova stranka je na Slovaškem v znatni manjšini ter je mnogo izgubila na ugledu, ker je zavratno nastopila proti republiki.
Kako poroča »Slovenec«.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta13
Priporoča predmete za potovanje, za šole itd.
Javna zahvala
Podpisana se tem potom javno zahvaljujem
zavarovalnici „KARITAS“
za kulantno izplačano dvolno zavarovalno vsoto, po umrl Gumzer Ivani, ki je umrla nezgodne smrti.
,.KARITAS" morem vsakomur najtopleje priporočati!
V Mariboru, dne 9. junija 1938.
PuhyrS Leopoldina, s. r.
čeno nad politično akcijo slovaškega pi a t r a Hlinke, ki je, mimogrede povedano, naperjena proti enotnosti Čeho-slovaške republike. To časopisje prinaša dolga poročila o Hlinkovih podvigih in zahtevah, po obliki točno tako, kot ljubljanski »Slovenec«, da človek res ne ve, kdo koga kopira. V uredništvu ljubljanskega »Slovenca« so med tem čisto pozabili, da v ČSR še niso nobenemu duhovniku prepovedali politične r'a udejstvovanja, da pater Hlinka lahko počenja, kar se mu ljubi, da v ČSR lahko obstojajo vse katoliške tudi katoliške mladinske organizacija
KRANJ
O zborovanjih v Bratislavi je poročal in — da je minister v praški^ vladi ka-»Slovenec« (št. 129) tako, kakor da je toliški duhovnik monsignor Šramek. shod 100.000 Slovakov bil Hlinkov shod, ne pa shod, na katerem sta govorila ministrski predsednik dr. Hodža in socialistični minister dr. Derer. V resnici pa je Hlinka govoril le 18.000 svojim pristašem, dočim je zborovanje »socialistov, komunistov in liberalcev, ki so vsi pravi sovražniki čehoslovaškega naroda«
(dobesedno po »Slovencu«) združilo 100 tisoč Slovakov.
B. PANGUS
zlatar Ir Juvellr Sodni cenilec
Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kri' Zahtevajte brezplačni cenik'
£g£ S,F £j f>
at
stala, optike itd. ________________e
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIllllllIlillllll1!11!111!11111.
KONZUMNO DRUŠTVO u MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal štev. 3, Telefon interurban štev. 5.
Poštni čekovni račun 12.048, Brzojavi Kode* Prevalje.
Osrednja pisarna In centralno skladiile v Prevaljah.
Podružnice ;
Prevalje, Lele, Mežica, Črna I, Črna U, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejela centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja s« le članom. Član društva lahko postane vsak. DeleŠ
znaša samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrujjahi
V slogi je moč, v delu režitevl
la ktnzorcii izdala m urejale Adoll Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavttell Viktnr tržen v Mariboru.