Gospodarstvo. KMETOVALCEM ŽIVINOREJCEM V GORNJEGRAJSKEM 0KRAJU. NaSe marijadvorsko, belo govedo je nujno potrebno osveženja krvi. Od leta 1914 se v tem oziru pri nas nič ni utorilo in se je popolnoma pozabilo na regeneracijo naše živine. Da je osveženje krvi potrebno, nas učijo že zakoni Rziologije in pa tudi pralrtične izkušnje. Še danes je na živinskih razstavah in sejmih takoj na prvi pogled — celo v drugem in tretjem kolenu — pozraati krasne potomce zgornještajerskih marijadvorskih bikov. Razlika med nepožlahtnjenim domačim in požlahtnjenim marijadvorcem pade takoj vsakemu priprostemu kmetovalcu v oči. In kaj nam pove ta očitna razlika? Pove nam to, da imamo od požlahtnjenih živali znatno boljši »tarod, večjo prirast na iivi teži, več inleka in torej fudi večji dobiček. Uspeh po•žlahtnienja in osveženja krvi se nam kaže še več desetletij. Nudi se nam tudi letos, po dolgem času zopet prilika, da dobimo v olcraj par originalnih marijadvorskih bikov a Zgornje Štajerske in iz Koroške. Biki se bodo nabavili pri živinorejskih Eadrugah, ki vršijo že vec desetletij točno odbiro plemenske živine na podlagi mlečne kontrole. Pristnost, plemenska sposobnosi, poreklo in užitki teh ple menjakov so torej zajamčeni. Pleraenska vrcdnost takega plemenjaka je neprimenio večja kot od domačega bika, ki je potomec nekontroKrairili roditeljev. Ker pri nas še ne odbiramo na podlagi kontrole užitkov, srao pri nakupu plemenske živine odvisni zgolj od slučaja, kajti iz zunanjo sti živali sklepamo lahko samo v splošnem na užitke in tozadevno tudi nimamo nikakega jamstva. Znanstveni preizkusi in točna kontrola na Koroškem je pokazala, da tamkaj vzgojeni marijadvorci glede mlečnosti zaostajajo samo še za 400 litrov mleka na leto za najboljšo alpsko mlečno pasmo — za momtafonci. V tamkajšnjih zadrugah vzgojeni marijadvorci stojijo glede mleonosti na drugem mestu, za njimi zaostajajo simodolci in daleč za njiimi so naravno pincgavci, oziroma belanci. Poslužimo se torej teh uspehov in vcepimo tudi našim marijadvorcem z vpeljavo par plemenjakov mlečnost, ki so jo dosegli že drugod! Sami bi rabili še vec desetletij, aa bi dosegli s trudom in s skrbno odbiro blago, kakor so ga že vzgojili na Koroškem in na Zgornjem Štajerskem. Ako hočemo priti torej v živinoreji hitro naprej in ho čemo, da bo naš okraj glede vzreje marijadvorcev za preskrbo drugih krajev v naši državi igral še vnaprej vodilno vlogo, je neobhodno potrebno, da se poslužimo že doseženih uspehov v inozemstvu in da na ta nacin hitro stvorimo podlago za vsako rejsko delo v plemenskem oziru. Nujno je radi tega potrebno, da posjtrbimo za nabavo par plemenjakov originalnih marijadvorcev. K nabavi teh plemenjakov v mariborski oblasti bode prispevala tudi država znesek 150.000 din. Vendar pa bodo državne pomoči deležni samo oni kraji in občine, ki bodo tudi same prispevale polovico nabavnega zneska. Ker okrajni zastop iz materijelnih razlogov nikakor ni mogel votirati večje svote v to svrho, se je tozadevno sklepaio na seji okrajnega živjnorejskega odbora dne 15. t. in. Spričo izredne važnosti nabave originalnih marijadvorcev sta odbornika gospodarsko-zavednili o^bcin Rečica ob Savifiji in Ljubno sklenila, da bosta na vsak način poskrbela in skušala vplivatr, da se najdejo sredsh^a za na- bavo enega plemenjaka za vsako obcino. Izredne važnosti pa bi bila nabava originalnih marija dvorcev še posebno za obcLne v Zadrečki dolini: Kokarje, Bočna in eventualno tudi Novaštifta. Plemenske krave v Zadrecki dolini kažejo tako kras- ne oblike mlečnosti kot nikjer v našem okraju in tudi ni- kjer drugod v marijadvorskem plemenskem okolišu mari- borske oblasti. Posamezne živali spominjajo direktno na flolandce in čersej-pasmo in radi tega kupujejo pri nas krave-molznice v znatnem obsegu celo Kranjci in jih vpe- ljavajo v pincgavski rejski okoliš. Vendar pa preti zadreckemu marijadvorskemu plemenu velika nevarnost degeneracije. Prevladala je že po- vsod preocitno bela barva in prefina, drobna konstitucija. Vsle dtega postajajo živali vedno manj sposobne izkoristiti visoke planinske pašnike in odoljeti njihovim vremenskim neprilikam. Vsekakor je potrebno, da okrepimo njihov organizem in to dosežemo najbolje z osveženjem krvi. Kmetovalci iz Zadrečke doline! Živinorejci v občinaih Bocna, Kokarie itd.! Zdramite se, zavedajte se Vaše gospodarske dolžnosti, poskrbite za nabavo par plemenjakov, originalnih marijadvoreev, da rešite Vašo govedorejo preteče nevarnosti degeneracije in oslabljenja! Prilika je sedaj izredno ugodna; na razpolago Vam je tudi državna pomoč z nasvetom in — z denarnimi sredstvi. F. W. ObiJni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov. Dne 18. in 19. septembra se vrši v Mariboru letna redna skupščina Društva kmetijskih strokoiuijaikov za ljubljansko in mariborsko oblast. Prvi dan je določen za oficijelen del skupšcine s poročilom sedanjega odbora in izvolitvijo novega odbora. V nedeljo se vršijo v srednji vinarski šoli strokovna predavanja, popoldan pa družabno-poučni izlet v okolico. Društvo je naprosilo ministrstvo žoleznic za ugodnost polovične vožnje udeležencem in kmetijsko ministrstvo zo dvodnevni dopust za one tovariše, ki so v državni, službi. Za prenočišča bo po možnosti pod ugodnimi pogoji preskrbljeno. Prijave za prenocišča, kakor za skupen obed in skupno vecerjo je poslati najkasneje do 15. septembra društvenemu odboru. Licenciranje mrjascev y Prekmurju. Letos se je prvič vršilo licencovanje mrjascev v Prekmurju, Iri je po ondi veljavnem imadžarskem zakonu obvezno. Pripeljalo se je 209 mrjascev, od katerih je bilo 149 sposobnih, a 60 mesposobnih. Lastniki najboljših plemenjakov so dobili drž. nagrado. V splošnem se opaža, da svinjereja v Prekmurju še ni na tako visoki stopnji, kakor govedoreja. Znatno zaostaja za štajerskim ozemljem mariborske oblasti. Prav dobro so se pa obnesli subvencijski mrjaš-oaki, katere je veliki župan poslal zadnja leta po znatno znižani ceni. Potrebno je, da se načeto delo nadaljuje in prihodnja leta  zopet vrši licencovanje, ki izloča vse slabe- moske živali  od plemenenja. Želeti pa jo tudi, da se omogoei nadalje vanje lepo započetega dela izboljšanja z nadaljnimi poBiljkami subvencijskih mrjascev, za kar pa zaenkrat žal ni proraČTinskih sredstev. Uprava kmetijske šole v St. Juriju pri Celju poroča naknadno k razpisu glede početka novega šolskega leta na podlagi novega odloka ministrstva za kmetijstvo sledeče: Novo šolsko leto se pricne kakor na vseh kmotijskih šolah početkom meseca oktobra ter traja nepretrgoma 12 mesecev. Na zavod se sprejme 30 gojencev, ti pa morejo biti le samo iz mariborske oblasti in sicer 20 na^rosta mesta kot državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot zasebni gojenci. Na prosta kot na piačujoča mesta morejo priti samo sinovi zemljiškiJi posestnikov, o katerih se more pričakovati, da ostanejo pri kmetijah, samo dva plačujoca smeta biti iz drugih stanov. Oskrbnina za plačujoce je znižana od 400 na 200 din. mesečno. Plačujoči vpošljejo, kakor je bilo razpisano, prošnje z dokumenti naravnost na upravo zavoda. Sprejem na prosta mesta je pa sedaj organiziran tako, da posebna sreska komisija z okrajnim ekonomom zbira prosTije, oziroma odbere po potrebi sama po občinah za šolo primerne fante ter pošlje njih prošnje potom Vel. župana upravi zavoda, ki odloca o sprejemu in pozove sprejete. To je v splošnem primerno, da pridejo gojenci tudi \i krajev, kjer do sedaj še ni nobenlh absolventov. Želeti foi pa bilo, da se izberejo le fantje, ki imajo res veselje, da ne izstopijo potem iz zavoda in tako odjedo drugim proata mesta. Oni pro8ilci, ki reflektirajo na prosrta mesta, naj 1orej na upTavo naslovljeno prošnjo z dokumen ti vpošljejo, oziroma oddajo ne sresko poglavarstvo in sicer vsaj do 15. sepiembra. One prošnje za prosta mesta, ki so že dospele na šolo, pošlje uprava na sresko poglavarstvo in ni potrebno delati novih potov, prošnje za plačujoča mesta obdrži uprava. Ob enem poroča uprava, de se podaljša teronin za vlaganje prošenj na žolo za plačujoca mesta tudi do 15. septembra, ker se vsled teh izprememb in zaključka letošnjega tecaja s koncem septembra zaone pouk šele okrog 10. oktobra. — Direktor-inžener Petkovšek. Mariborski trg dne 21. avgusta 1926. Trg je bil r. vsem dobro preskrbljen. Slaninarji so pripeljali 29 vozov s 67 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali in sicer meso in sla nino po 22 do 27 din., drob po 10 do 15 din. 1 kg. Videti je bilo, da so od pretečenega tedna poskočili za 2 din. Tudi nekateri domači mesarji so cene nekoliko zvišali. — Perutnina in druge domače živali (okoli 600 komadov): Cene so bile piščancem 10 do 30 din., kokošem 35 do 50 din., racam, gosem in puranom mladim 20 do 50 din., starin\ 60 do 80 din., domačim zajcem 5 do 30 din., Angorazajcem 30 do 100 din., domacim golobom in gPlicam 30 do 40 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja je bilo 6, cebule in druge zelenjave pa 14 voz. Cene so bile krompirju 5 do 6 din. mernik (7^ kg), oziroma 1 do 2 din. kg. Cena krompirju bo rastla, ker ga, kakor poljedelci trdijo, mnogo gnije po njivah. Cebuli 1.50 do 5 din., česnu 3 do 7 din. venec, solati 0.20 do 0.50 din. kupcek, glavnati solati in ohrovtu 0.25 do 2 din. komad, kislemu in svežemu zelju 2 do 3 din., paradižnikom 5 do 6 din., buči 4 do 5 din. kg, kumarcam 0.25 do 2 din. komad, sadju: jabolkom in hraškam 2 do 6 din., češpljam 3 do 5 din., breskvam 10 do 16 din., brusnicam 6 do 8 din., malinam 5 do 6 din. liter, pomarančam 1 do 4 din., limonam 0.75 do 1.50 din. komad, melonam 18 do 20 din., grozdju 12 do 18 din. kg. Mlečnim proizvodom: mleku 2 do 3 din., smetani 11 do 14 din. liter, surovemu masla 36 do 40 din., kuhanemu maslu 40 do 44 din., čainemu maslu 50 do 60 din., medu 22 do 25 din. kg. Jajcam 0.75 do 1.25 din. komad, fižolu 5 do 6 din. kg, staremu 2 din. liter. Cvetlicam 1 do 5 din., v loncih 12.50 do 50 din. komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 din. komad, ibrezove metle 2.25 do 5 dfn., lesene grablje 10 do 12 din. komad, leseni vozovi 200 do 500 din. kočije 1500 do 2000 din. kom. — Seno in slama: V sredo, dne 18. t. m., je bilo 10 vozov ser.a in 4 vozovi slame, v soboto, dne 21. t. m., pa 7 vozov sena in 5 vozov slame na trgu. Cene so bile za seno 75 do 90 din., za slamo pa 45 do 57.50 din. za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Sejem dne 24. 8. 1926. Povprecne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 8 din., poldebeli voli 7 do 7.25 din., plemenski voli 5 do 6.50 din., biki za klanje 6 do 7 din., klavne krave debele 6 do 6.75 din., plemenske krave 4.50 do 5 din., krave klobasarice 2.25 do 3.75 din., molzne krave 4.50 do 6.75 din., breje krave 4.50 do 6.75 din., mlada živina 5 do 7 din. Na sejem je bilo pripeljanih 18 konj, 14 bikov, 171 volov, 377 krav, 17 telet, skupno 597 komadov živine. Prodalo se je 376 komadov, 110 v Avstrijo in 15 v Italijo. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 10 do 18 din. 1 kg, telečje meso 10 do 20 din. 1 kg, svinjsko meso 10.50 do 27 din. 1 kg. Stanje hmeljskih nasadov y okolišu Žatec ČSR z dne 18. 8. 1926. Od našega zadnjega poTooila z dne 6. t. m. smo imeli toplo vreme in rastlina se je ugodno razvijala. Kljub temu se najdejo še mnogi Hasadi, v katerih se prav dobro vidijo posledice bolhača in mokrote. V teh nasadih se obiranje ne bode moglo pričeti sredi ali koncem prihodnjegu tedna. Vobče so pa drugoletni nasadi slabi in ne bodo daJi toliko, kolikor se od njih pričakuje. Na mednarodni konferenci srednjeevTopejskih hmeljarjev na Dunaju dne 15. t. m. se je cenila letina žateškega okoliša na 110—120.000 stotov po 50 kg. Kupoijski krogi pretiravajo tozadevno in govorijo o rekordni letini, katere pa ne bo, ker pričakujemo k večjemu dobro srednjo letino, dasi je bila plodonosna površina povečana za 166.000 kop po 60 rastlin (to je 9.960.000 rasflin ali približno 2500 ha). Barva našega pridelka bo blešceče zelena, njegova kakovost odlična, ker so ostale kobule brez škodljivega vpliva. Od našega zadnje ga poročrla je promet malo zaostajal. Cene so se začetkoma pomikale od 2800 do 3100 čK, pozneje do 2600 do 3000, zadnje dni pa od 2600 do 2750 5K, za srednje blago do 2500 čK za 50 kg. Razpoloženje na trgu je mirno. — Pripomba: Vse razumemo, le tega ne razumemo, kako zamorejo Čehi govoriti o izvrstni kakovosti, ko je vendar celo leto skoro deževalo in ko vsak kmetovalec ve, da obila voda ne povzdiguje kakovosti vina, sadja, žita in vseh drugih poljskih pridelkov. — Mednarodni kongres hmeljarjev dne 15. \. m. ni imel zaželjenega vspeha, ker mu podatki letošnje letine na Angleškem, iz Amerike in iz Rusije niso bile na razpolago. Cenitev letošnjega pridelka je torej le začasna in se bode šele meseca septembra natančnejše dolocila.