ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2
POROČILA IN OCENE / RELAZIONI E RECENSIONI / REPORT5 AND REWt£WS, 427-446
Stefano Lusa: ITALIA - SLOVENIA 1990 / 1994. Pirano, 
Edizioni II Trillo, 2001, str. 247
S svojo prvo knjigo se nam v Annales prvič pred­
stavlja mladi, nadobudni in obetavni istrski zgodovinar 
Stefano Lusa. Kot pravi lokalist, je svoj prvenec izdal v 
rojstnem Piranu, pri matični manjšinski organizaciji. V 
njem obravnava, analizira in proučuje politične odnose 
med Italijo in Slovenijo v petletki 1990-1994. Z nabra­
nimi novinarskimi in univerzitetnimi (diplomiral iz zgo­
dovine na univerzi v Trstu) izkušnjami se je avtor svo­
jega dela lotil zelo resno, zavzeto in predvsem objek­
tivno.
Preučevanih pet let je avtor v knjigi razdelil na štiri 
poglavja. Začetno obsega obdobje od razglasitve slo­
venske neodvisnosti do mednarodnega priznanja nove 
samostojne republike, ki jo je pred Italijo priznalo 
štiriindvajset držav. V drugem poglavju je obdelan čas 
od priznanja do poletja 1992, ko je Slovenija prevzela 
vso dediščino (Osimski sporazum, Rimski sporazum...) 
jugoslovanskih (dobrososedskih?) odnosov z Italijo. Mej­
nik tretjega poglavja je zmaga Pola svoboščin na ita­
lijanskih parlamentarnih volitvah in sestava nove ita­
lijanske vlade. Zadnje in hkrati najobsežnejše poglavje 
zajema obdobje od Berlusconijevega prihoda na oblast 
do zapletov okrog Oglejskega sporazuma.
Podlago knjige tvorijo razgovori s takratnimi politiki 
(Robertom Battellijem, Lojzem Peterletom in Francom 
Jurijem, opravljeni v maju 2001 in objavljeni v prilogi) 
in članki v italijanskem (La Voce del popolo, II Piccolo, 
la Repubblica) in slovenskem (Delo, Dnevnik, Primorske 
novice) časopisju.
Uvodne besede so posebna rariteta, saj so eden 
izmed zadnjih literarnih prispevkov velikega pirančana, 
nedavno preminulega dr. Diega de Castra.
Avtor se je zavedal občutljivosti obravnavanega ob­
dobja in njegove relativno zelo kratke časovne odmak­
njenosti (velika večina v knjigi omenjenih oseb je še 
danes živa) ter možnosti različnih reakcij omenjenih 
oseb, zato si je objektivnost izbral za najmočnejše 
orožje.
«er..
§A" -r%(
m*:.
,■
..'fr*.
1990 1994
/ J i  h tm  II. IKII.I.O
Da bi knjigo spoznali še drugi Slovenci, ne samo 
istrski bi(tri)lingvisti, jo bo potrebno prevesti v sloven­
ščino. Kdo bo prej?
Ivica Pletikosič
446