M© YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 201. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 27th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. V Nemčiji sodijo nekega Petra Kuerten, ki ima na vesti 48 umorov Berlin, 26. avgusta. Policija je gotova s predpreiskavo morilca Petra Kuerten, o katerem je sedaj odstranjen vsak dvom, da ne bi bil pravi morilec. Stotine dokazov je na razpolago o enem najbolj strašnem morilcu, kar jih pozna moderna zgodovina. Dosedaj se mu je že lahko dokazalo, da ima na vesti najmanj 48 umorov in poleg tega pa 35 požigov. Prvotno je Kuerten priznaval umor za umorom, toda kmalu je zopet vse preklical. Navadno je pred policijo priznaval umore, in ko je bil pripeljan na sodnijo, je odločno tajil, da bi kdaj kaj enakega izjavil. žena morilčeva je prišla pred nekaj tedni iz blaznice, kjer so jo spoznali za zdravo, toda ko je zvedela o silnih činih svojega moža, se ji je ponovno omračil um. žena o umorih, ki jih je izvršil njen mož, ni imela niti pojma. Svoje "delovanje" je razširil Kuerten na več okrajev. -o- Vprašanje vojne odškodnine Bulgarije Sofija, 26. avgusta. Uradna bolgarska brzojavna agentura sporoča: Glavna reparacijska komisija v Parizu ni mogla zaključiti bolgarskih reparacij, ker niso odobreni še vsi dogovori. Romunska baje zavlačuje vprašanje o sekvestru. Bolgarska ima za eno milijardo bondov od Nemčije in Avstrije še izza vojne, ki so pa neveljavni. Teh bi se rada rešila, in upanje je, da bo Romunska na prigovarjanje Francije ugodila Bolgarski. Slike iz domovine Ko se je g. Primož Kogoj mudil na obisku v stari domovini, j a vzel potom posebnega aparata mnogo premikajočih slik, ki so izvrstno uspele. Naše najlepše slovenske kraje je fotografiral, stare mamice, očete, malčke, med drugimi pa tudi gospo Pavlo Lovšetovo, dražestno pevko v Ljubljani, g. Matej Hubada in druge. Imeli smo priliko ogledati si to zbirko pestrih slik, kar nam je jako ugajalo in nas Povedlo v duhu zopet v staro domovino. In Primož pravi, da ne da teh slik za noben denar. Prav ima, ker so v resnici predrago-cen spomin na domovino. Graul v uradu Bivši policijski načelnik Graul, ki je pravzaprav po imenu še načelnik policije do 15. oktobra, je obiskal v pondeljek centralno policijsko postajo. Ogledal si jo je od strehe do tal. "Joj, koliko cvetlic imate v uradu!" je vzkliknil napram George Matowitzu, ko je stopil v njegov urad. Matowltz je namestnik načelnika policije. Važna seja Ne pozabite, da se vrši v četrtek, 28. avgusta, ob 8. uri zvečer, jako važna seja vseh društvenih zastopnikov S. D. Z., ki bili poslani, da pomagajo na skupnem pikniku društev dne 3L avgusta. Pridite prav gotovo. Vpisovanje v šolo Vodstvo župnije sv. Vida nam naznanja, da se vrši te dni vpisovanje v šolo. Vpisovanje se Je začelo v torek, in se nadaljuje v sredo, četrtek in petek, in si°er samo od 2. do 4. ure popoldne. že prvi dan se je oglasilo Par stotin otrok. Videti je, da je s°la zelo priljubljena v fari. Predsednik republike Peru na begu. Uporniki se polastili vlade Lima, Peru, 26. avgusta. Predsednik republike Peru, Augusto Leguia, se je odpovedal svojemu uradu, in uporniki so se polotili peruanske vlade. Predsednik je pobegnil na neki vojni ladji, in pravi vladar republike je general Manual Ponce Sanches Cerro, vodja ustajni-kov, ki se je včeraj polastil važnega mesta Arequippa, je bil povabljen, da sprejme urad vojnega ministra. Več oseb je bilo ubitih v medsebojnih bojih. Revolucija se je hitro in nepričakovano končala, ko je predsednik pobegnil. Baje imajo uporniki zaprta dva Amerikanca. Proti predsedniku Leguia so nastale pritožbe, da vlada preveč samostojno. Zlasti je nastalo veliko nezadovoljstvo proti njegovim ministrom. Punt so začeli prvotno dijaki, katere so policisti razgnali, pozneje so se pa policisti sami pridružili ustajni-•škemu gibanju, in dobili tudi armado na svojo stran. Ob polnoči se je predsednik odpovedal in dali so mu varno spremstvo do vojne ladije, ki ga je odpeljala na neki potniški parnik. -o- Angleška banka bo pomagala Avstraliji Melbourne, Avstralija, 25. avgusta. Angleška banka, največje bančno podjetje sveta, je privolila, da bo pomagala avstralski vladi iz finančne zadrege. Avstralija dolguje $180,000, 000, in ta dolg v kratkem zapade, toda vlada ni imela denarja, da bi plačala ob pravem času svoje obveznice. Banka je sedaj privolila, da bo dala Avstraliji kredit, da ji pomaga iz finančnih težkoč. Nagla smrt Snoči je nagloma umrl John Zadnik, star 50 let, stanujoč s.a 217 E. 185th St. Bil je doma iz vasi Kozjane pri Materiji na Primorskem. V Ameriki je bival 25 let. Tu zapušča pol-brata Jakoba in pol-sestro Antonijo Novak, v starem kraju pa mater, dve sestri, Marijo Medved in Uršulo Fatur. Pogreb se bo vršil iz doma Mrs. Novak na 451 E. 156th St. v četrtek zjutraj pod vodstvom A. F. Svetek Co. Iskreno sožalje vsem sorodnikom ! Ob sredah popoldne Collinwoodski klub slovenskih groceristov in mesarjev naznanja, da bodo vse mesnice in gro-cerije zaprte vsako sredo popoldne skozi celo leto, in to edino iz namena, da se dovoli uslužbencem eno popoldne prosto, da opravljajo lahko svoje privatne zadeve. Prosimo cenjeno občinstvo, da upošteva to notico in si svoje potrebščine nabavi pravočasno. Nesreča rojaka Ponesrečil se je znani rojak Stanley A. Znidar, 15606 Holmes Ave. Pobil ga je avtomobil, ki mu je prizadjal precej teške poškodbe. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo, toda je upati in mu želimo, da bi čimprej okreval. Pozor, farmarji V naše uredništvo je prišel pošten, starejši rojak, dober delavec, ki je že dolgo brez dela in bi rad prišel na kake farme k Slovencem. Kdor ima kaj dela za tega rojaka, je prošen, da naznani našemu uradu. Delavci v Ameriki niso v stanu, da pokrivajo svoje potrebe Washington, 26. avg. William Green, predsednik American Federation of Labor, je izjavil, da bi bilo mnogo bolje za delavce, ako bi jih delodajalci plačevali z neko stalno svoto na leto, ne pa tako kot sedaj, ko plačujejo od ure in dneva. Po njegovem mnenju bi delodajalci potem lahko zahtevali, da delajo delavci skozi celo leto. Delodajalci bi morali v prvi vrsti najti več prostorov za delo, skrajšati bi morali delavni čas, in delavni teden ne bi smel biti daljši od p?t dni. Delo bi bilo na ta način tako razdeljeno, da ne bi prišlo do krize, ker se ne bi preveč blaga naenkrat izdelovalo. Danes pa ameriški delavec skoro ne more več pokrivati svojih potreb. Green trdi, da bi sama Amerika imela lahko še mnogo več delavcev, kajti milijone ljudi je še, ki nimajo v svojih hišah modernih naprav, nimajo kopalnic, vodovoda, elektrike, plina, da ne govorimo o avtomobilih, radio aparatih in telefonih. Današnje brezposelnosti ne bi imeli, če bi bilo mogoče vsa ta dela proizvesti, in bi se delavcem nudila možnost, da si nabavijo vse te predmete. « Dragocenosti Direktor umetniškega muzeja v Clevelandu, dr. Milliken, ki se nahaja v Evropi, sporoča potom brzojava, da se mu je posrečilo dobiti za muzej v Clevelandu del $10,000,000.00 cenjenih dragocenosti iz srednjega veka. To so dragoceni cerkveni paramenti in enake stvari, katerih sicer za noben denar ne morete kupiti. Muzej v Clevelandu je veliko pridobil s to zbirko. Zgubil se je! Zgufcii se je in išče se oni republikanec, katerega je urednik našega lista "milo prosil," da bi mu dal oglas. Nikjer ga ni. Mi ga sploh ne iščemo, ker ga ne poznamo, toda naša Urška ga pa išče in išče, pa ga ne more najti. Mogoče je bil "kidnapan?" Mogoče ga je Hoover imenoval za komisarja za odpravo brezposelnosti, mogoče do-, tični republikanski kandidat pri Slapniku drva žaga te dni, mogoče ga je Jam-šek v dimnik zazidal, mogoče je šel na svetovno razstavo v Kurjo vas, skratka, ni ga, pa ga ni. No naj ga g. vardni vodja republikanske stranke išče. Mogoče ga ima demokratični šerif Hanratty zaprtega v ječi, in g. vardni vodja bo že znal, kako se s habeas corpusom oprosti jetnike. Menda te šale zabavajo naročnike! Nas že! V Blokah pravijo temu "ča-manje," toda Bločani so fejst ljudje, pri katerih se vreme ne izpreminja iz so-cijalista v republikanca. Naj tekne "Enakopravnosti" Hoover in McCulloch in tisti zgubljeni republikanski sin, mi se čvrsto držimo našega Bulkleya. Hoover, McCulloch in vsa njih brezposelnost se naj pa čimprej gresta solit z vardnim voditeljem vred. See you some more! Mlad umetnik diha v bolnici že en teden z umetnimi pljučami San Francisco, 26. avgusta. Irving Johnston, 25 let star umetnik, se nahaja v tukajšni bolnici za otroke in že en teden diha z umetnimi pljučanrr. Johnston je zbolel za otroško paralizo, in danes se že nahaja na potu okrevanja. Johnstonova žena in njegov 14 mesecev star sinko opazujeta moža, oziroma očeta, ki se nahaja v posebnem steklenem prostoru. Johnstona so prepeljali v bolnico v skoro umirajočem stanju. Takoj so ga dali v stekleni prostor, kjer se nahaja nekak novo iznajdeni stroj "respirator," ki na ume- Konvencija K. S. K. Jedno-te je bila sinoči v Wau-keganu zaključena XVII. redna konvencija K. S. K. Jednote, ki se je otvorila 18. avgusta v mestu Waukegan, 111., je bila v torek, 26. avgusta, ob 10. uri zvečer zaključena, potem ko so se izvršile volitve glavnih uradnikov. Glede izida volitev smo dobili ob polnoči sledeče te-lefqinskq sporočilo: predsednik Frank Opeka, prvi podpredsednik John Germ iz Pueblo, Colo., druga podpredsednica Mrs. Ma -; ry Hochevar iz Clevelanda, glav- | j ni tajnik Joseph Zalar, pomožni tajnik Steve Vrtin, glavni bla-j i gajnik Louis železnikar, Chicago. Duhovni vodja Rev. Plev-nik iz Jolieta, vrhovni zdravnik i dr. M. Oman iz Clevelanda. Nadzorni odbor: Matt Shukle iz j Minnesote, Mrs. Louise Likovich ' iz So. Chicage, Fr. Lakner iz Pittsburgha, Frank Brince iz Minnesote in Fr. Frančič iz Wis-consina. Finančni odbor: John Zulich iz Clevelanda, Fr. Gos-podarich iz Jolieta, Rud. Rud-man iz Pittsburgha. Porotni odbor: John Dečman iz Forest City, Mrs. Gorišek iz Pittsburgha, Jos. Russ iz Pueblo, Wm. Kompare iz' Chicage, John R. Sterbenz iz Calumeta. Mr. Ivan Zupan je bil soglasno izvo- j ljen urednikom "Glasila." Prihodnje zborovanje se vrši čez! štiri leta v Indianapolis, Ind. j Zanimivo je bilo glasovanje za glavnfega predsednika. Mr. Anton Grdina je dobil 99 glasov, Mr. Fr. Opeka pa 117. Cleve-landske delegate se pričakuje nocoj zvečer domov. -o-- Radi kopičenja denarja obsojeni v smrt Moskva, 25. avgusta. Ogpu, boljševiška tajna agencija, na-1 znanja, da je bilo te dni devet oseb usmrčenih, ker so skrivale srebrni in tujezemski denar, na-! mesto, da bi ga dali v promet, j Proti njim se je vršila tajna I obravnava. Sovjetski listi naznanjajo novico o tem z malimi črkami na zadnji strani lista. Znan rojak umrl Potem ko je bolehal nad 10 mesecev, in ko se je nahajal skoro pet mesecev v postelji, je v torek zvečer umrl rojak Anton Kostanjšek. Doma je bil blizu Brežic. V Ameriko je dospel Hooverjeva komisija trdi, da se prohibicija ne more izpolnjevati Washington, 26. avgusta. Prohibicija se ne more nikdar z uspehom izpolnjevati. Iz jako zanesljivega vira se poroča, da je prišla do tega skrajno značilnega sklepa komisija, katero je imenoval predsednik Hoover, ki naj preiskuje delovanje in upljiv prohibicije na javno življenje v Ameriki. Predsednik te komisije je bil George Wickersham bivši generalni zvezni pravdnik. In kot se nadalje poroča so bili tega mnenja vsi člani komisije z edino izjemo sodnika William Kenyon iz Iowe. Poročilo o tem sklepu uradno še ni prišlo v javnost, kajti izid poročila ge naravnost udarec vladi. Zato bodo čakali do novemberskih volitev, ker se boje, da bi sicer v letošnji politični kampanji igralo to vprašanje preveliko ulogo. n -o- Fess ponuja Hooverja državljanom Washington, 26. avgusta. Senator Simeon D. Fess je včeraj prvič, odkar je bil imenovan načelnikom republikanske stranke v Zedinjenih državah, razvil svoj program za bodočo kongresno politično kampanjo. Za predmet svojega programa in govora, ki ga je včeraj razposlal po radiu, si je izbral ime "Hoover." Do nebes je slavil Hooverja, koliko je naredil za Zedinjene države. Redko kdaj smo imeli še tako agilnega in sposobnega predsednika, je rekel Fess. Senator Fess seveda ni brez dela. Bivši suhaški vodja je sedaj moker New York, 25. avgusta. James Shevlin, ki je bil prvi prohibi-cijski direktor v državi New York, je danes izjavil, da je ne-umestno misliti, da bi se prohibicija mogla kdaj spolnovati, ker je postava narejena proti naravi človeka. Shevlin je izjavil, da bo deloval za odpravo prohibicije. ten nacm prisili pljuča, da se, . , „„ , . , • : i v«• t v i pred 28. leti. Star je bil 50 let raztegnejo m zopet zozijo. John- 1 vv .J ston je bil preslab, da bi sam dihal, zato je stroj za njega dihal. In polagoma se mu je začelo obračati na bolje. Pred enim tednom so prepeljali v isto bolnico neko Miss McCulloch, ki je ; Zapušča soprogo in pet otrok, Antona, Rose, poročeno Košir, Joseph, Paul in Mary. Ima tudi brata Martina v Clevelandu in brata duhovna v stari domovini, in dva druga brata, Frank in imela isto bolezen kot Johnston, i i°siPa ter štir; ?fstr,e v Evrcf-Imeli so pa samo en respirator. ,Kanjk^.f. ™el stfvlln0 P"Jate- Vzeli so Johnstona iz steklenega prostora in položili Miss McCulloch tja, toda Johnson je takoj začel postajati slabši. In zdravniki so morali takoj odlo-, ljev. Bil je član dr. sv. Vida št. 25 KSKJ in dr. sv. Antona. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 5408 Homer Ave., pod vodstvom A. Grdina & Sons. | Počivaj v miru, preostali družini in sorodnikom pa izražamo i ženski odsek ženski odsek Slovenske Delav- 1Z O Rev. Bruno Zielinski Clevelanda je utonil pri kopanju v Michiganu. čiti, ali naj rešijo Johnstonu živ ljenje ali pa mladi ženski. Od ločiti so morali ali naj moški ali ?loboko s°zal\e naj ženska umre. Odločili so se za moškega, ker je bil oženjen in , „ , v . ,. je imel otroka, dočim je bila f? .^družne Zveze priredi v nedeljo, 31. avgusta, na Mocilm-karjevi farmi svoj letni izlet. Izpred Slovenskega Doma na ženska sama. Kmalu potem so s Johnstona položili nazaj v stekleni prostor, postal je boljši, | , , , t dočim je mlada ženska morala ! ^ bodo vozdi truki ob umreti. Kot se naznanja imajo v zapadnih državah en sam tak umetni dihalni stroj. ,Q Pismo ima pri nas Anton Jerina, doma iz Logatca. ,0 Pismo ima pri nas Frank Gmeiner. 10:30, ob 12. opoldne in ob 1:30, kakor tudi od glavne trgovine in izpred Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Prijazno se vabi vse zadružničarje in odjemalce ter prijatelje, da se udeležijo. Zabave bo dovolj, kot tudi za postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Vrnitev iz bolnice Poznana naša aktivna delavka na društvenem polju, Mrs. Mary Glavan, se je vrnila iz bolnice zopet na svoj dom na Eaglesmere Ave. Upamo, da skoro popolnoma okreva! Morajo iz mesta Policijski načelnik Mattowitz je odredil, da mora 15 sumljivih karakterjev takoj odpotovati iz mesta, ker sicer bodo aretirani. Policija trdi, da so raketirji in torej nezaželjeni v Clevelandu. Mrs. Prisland pozdravlja Mrs. Marie Prisland, predsednica Slovenske ženske Zveze in delegatinja na konvenciji K. S. K. J. pošilja v Cleveland iskrene pozdrave vsem znankam in prijateljicam. V bolnico Ambulanca A. F. Svetek Co. je v torek opoldne odpeljala v St. Luke's bolnico Mrs. Josephine Mergole, 15630 Holmes Ave, f Romunski dnevnik j Romunski dnevnik v Clevelandu "America" praznuje 31. avgusta 25. letnico obstanka. Ob tej priliki bo odprl novo poslopje in urad. čestitamo! Važna seja! V četrtek, 28. avgusta, se vrši seja vseh delavcev za piknik S. D. Z. Seja se vrši v S. N. Domu, novo poslopje, ob 7:30 zvečer. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 201. Wed. Aug. 27th, 1930. S. D. Zveza raste. Pred kratkim je bil v tem časopisu priobčen račun do-dodkov in stroškov, ki jih je imela Slovenska Dobrodelna Zveza tekom prvih šestih mesecev letošnjega leta. Kdor je priobčene številke pazno motril, ta je prišel do zaključka, da je imela S. D. Zveza v resnici sijajen napredek v prvi polovici letošnjega leta. Človek bi skoro ne verjel, da je tak napredek sploh mogoč. Splošna kriza prevladuje že dolge mesece, dohodki so malenkostni ali pa so ponekod popolnoma izostali, novih naseljencev ni, pa vendar Slovenska Dobrodelna Zveza raste in raste vsak dan v močnejšo organizacijo. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je pristopilo v Slovensko Dobrodelno Zvezo 434 članov v oddelek za od-rastle, dočim je pristopilo v mladinski oddelek 289 novih članov in članic, ali vsega skupaj 723. Ako pomislimo, da omejuje Slovenska Dobrodelna Zveza svoje poslovanje samo na državo Ohio, moramo pač priznati, da je v resnici ^ šmrdV" kakčTkT šele* zno-sijajen napredek. Tekom prvih šest mescev je posodila Zveza svojim članom na njih hiše in posestva lepo svoto $59,900.00, dočim so člani vrnili posojil v svoti $117,890, kar je znamenje, da nekateri še vedno delajo in lahko odplačujejo poleg obresti tudi nekaj na glavnico. no me sili, da bi jih šel pogledat. Tiste čase je bilo najlepše mesto v Zed. državah Salt Lake City, kakor so pravili. Pa je bilo res lepo in snažno, kakor sem sam videl. Kako je pa sedaj, pa ne vem. V Rock Springsu, Wyo. sem delal leta 1914 pri Union Pacific R. R. Tam se mi je tudi zelo dopadlo in je bilo tiste čase tam dosti Slovencev; ne vem, ali jih je sedaj še toliko, ali ne. Od tam sem šel v Pueblo, Colo., kjer sem največ delal v rudotopilnicah. Delo je bilo j ako težko in je bilo vroče pri delu tako, da sem težko zdelal po osem ur. V Puebli je dosti Slovencev in smo se po delu dobro imeli. Pri družini Jerry Simonich smo jako dobro zabavali, ker so bili vsi jako prijazni z menoj in se jim še sedaj prav lepo zahvalim za vse skupaj v Ameriški Domovini, ki se jako širi med rojaki, kar je znamenje, da je list zelo priljubljen. Ker sem že ravno pri Puebli, bom pa še opisal, kakšno delo sem imel v tisti stari "šmelci," kakor jo kličejo. Dobil sem delo za ponoči. Smrdelo je daleč na okrog po žveplu. Ves dan sem se bal, kako bo zvečer v tovarni, ker že zunaj ta- traj. Delati bi imel od enajste ure ponoči, do sedme zjutraj, osemurno delo. Boss me pelje in odkaže delo, katerega sem se zelo ustrašil. Dal mi o« i -r\ l t t t . i . je v roko veliko kladivo, s ka- Slovenska Dobrodelna Zveza ima danes posojenega na lterim • bi razbijal tisto posojila, in sicer na zemljiške vknjižbe ogromno svoto $673, 762.52, katera svota nosi šest procentov. Zveza dobiva od tega že nekako $40,000 obresti na leto. Eno najbolj veselih znamenj je, da je bolniški fond tako lepo napredoval v šestih mesecih, in sicer je narastla blagajna za $8,370.39. Seveda so k temu največ pripomogle obresti, ki prihajajo od vloženega denarja bolniškega sklada, na drugi strani pa tudi pošteno delovanje članov in vestna uprava glavnega odb6ra. Opažati je zadnje čase, da je zdravstveno stanje članov mnogo bolje kot pa n. pr. ob istem času lansko leto, ko se letos primeroma manj podpore plačuje kot lansko leto. naj ognjeno paco, ki so jo izlivali iz furnezov. Komaj sem vzdigo-val težko kladivo, in kadar sem udaril po tisti goreči paci, so letele iskre na vse strani, in seve, tudi po meni, tako, da sem bil čez pol ure že ves opečen. O polnoči sem bil že sit tega dela in sem se namenil, da grem domov. Povem to svo- ži, naj potrpim do zjutraj, da bom napravil vsaj "šiht." Poslušal sem ga in ostal, toda ure so bile od vraga dolge. Ko Smrtninski fond je tekom šestih mesecev napredoval Jemu ^ za $40,584.70, in presega danes smrtninski fond mnogo nad ......... pol milijona dolarjev, dasi je vsaka smrtnina točno izplačana dedičem. In napredoval je tudi vsak fond, ki ga ima Zveza. Na , v ... primer, upravni sklad se je zvišal v šestih mesecih za $2, &rem z-)utraj domov' sem cutul] 022.04. V ta sklad spada tudi denar, ki je namenjen za kon- nekaJ hladne&a v m°Jlh no^ah' venčne stroške, tako da članom ne bo treba olačevati nobe Pogledam, pa kako se prestra-ne posebne naklade, ko pride čas konvencije." šim> ko Vldim- da mmam na Lepo napreduje tudi onemogli sklad, to je sklad, iz n0^ah več čevljev—zgoreli so katerega se bo članom plačevala starostna podpora po mi na no^ah- Ravno dan prej $20.00 na mesec, ko dosežejo gotovo starost. Ta sklad je sem si bil kuPn nove čevl;ie' za napredoval v šestih mesecih za $4,652.77, in se nahaja danes katere sem Plačal $L75, Tiste v tem skladu nekaj nad $37,000, in je to dovoljna garancija čase s0 bili čevlji za tak ,de" za točna izplačila, kadar se jih bo potrebovalo. nar že jako finL Lep doblček Skupno premoženje v vseh skladih Slovenske Dobro- sem bil napravil! Zaslužil sem delne Zveze je znašalo koncem junija meseca $778,161.34. bil tisto noc ?L75\zf., cevlje Ako bomo nekoliko poagitirali in se še nekoliko bolj potru- sem bl1 pa dal ravno tollko' dili se zna zgoditi, da ob času prihodnje konvencije bomo Mislil sem si: "Tako Pa ne bo lahko zrli na prvi milijon dolarjev premoženja pri' Sloven- šlo> da bi vsak dan nove čevlje ski Dobrodelni Zvezi. kupoval. Na ta način bom de- Da praznujemo tako leo napredek v prvih šestih mese- lal sam0 za čevlje' kdo bo pa cih letošnjega leta, se v nedeljo 31. avgusta zberimo na Plačal hrano in stanovanJe- PJ; skupnem izletu na Goriškovih farmah. Za najboljši sprejem Jačo in obleko?" 0b devetl vseh članov in članic bo kar najbolje preskrbljeno. In ne uri sem bil že v uradu ko™pa~ pozabite pripeljati s seboj tudi) mladino. ni->e P° tlstlh $L75- DelodaJa" Lahko se zberete skupaj vsi člani in članice, ker imate !f ™ Je vpraša1, ,kaJ daKJ'" tako izvrstno, cvetočo in napredujočo organizacijo. Po- Povyedal sem mu' da ne b°m nosni ste vsi skupaj lahko. Zato se v bratski slogi in spora- mogel zumu poveselite vsi skupaj v nedeljo, s ponosom, da ste član Slovenske Dobrodelne Zveze. obiskat družina Penko iz Con-neaut, Ohio. Prav veseli smo bili, da so se spomnili na nas in nas prišli obiskat. Želimo, da bi še prišli. Lepa hvala Mr. in Mrs. Penko, vam bomo že vrnili. Kadar pa mi pridemo k vam, bomo ostali pri vas pa cel mesec, ali vsaj toliko časa, da nas boste segnali. Tukaj ne mislim dolgo ostati, ampak bomo šli v kako večje mesto. Izdelal sem električno šolo in sem dobil tudi diplomo. Skušnjo sem napravil 100%, čeprav nisem imel nič posebnih šol v tej deželi. V začetku je bila res težka, ko *se pa človek privadi, pa že gre. K sklepu pa pozdravljam vse moje prijatelje v Clevelandu in Collinwoodu, Ameriški Domovini pa želim obilo uspeha in dosti novih naročnikov. Prihodnjič pa še kaj več. S pozdravom, Tony Stepech, Box 302. Waukegan, 111.—Zadnje par dni mi ni čas dopuščal, da bi se bil kaj oglasil, zato ker sem šele prvikrat v tem lepem kraju in sem si ogledal razne zanimivosti. Zato pa hočem sedaj napisati par vrstic in pozdraviti vse moje prijatelje in znance, v prvi vrsti pa mojo ženo in moje otročičke. Pozdrave pošiljam tudi članom društva sv. Kristine št. 219 KSKJ Euclid, O. katero me je poslalo kot delegata na 17. redno kon-veincijo K.S.K. Jednote. Sporočati morem le toliko, da se naša konvencija vrši v redu in složno. Pozdrave! J. Bradač, delegat. Collinwood, O.—Helo Jaka, ti kosmata dlaka! Kura naj Te brcne in če bi ne bil kristjan, bi tudi še pristavil, naj Te ta rogati pocitra. Tok bodi že no enkrat tiho od tiste pretete pijače! Ce Ti vedno po želodcu ne skače, pa nisi zadovoljen. Caro mio, noben ni zadovoljen, ko bere tisto Tvojo kolono, ne, pa brez špasa, Jaka, nikar nam ne delaj skomin. Ti ne veš, kako je to mučno, ko berem od tako dobre kanadske pijače, kakoršne se še spominjam iz starega kraja. Oh, tukaj pa ta prokleta prohibicija! Pa še Enakopravnost drži s tistimi bogatini, ki imajo vsega dovolj, pa nas uboge reveže mučijo in ožemajo, da je groza. Potem pa pravi, da je delavski list..... Saj nismo slepi in vemo, da drži Enakopravnost z republikansko stranko. Koliko je pa že naredila ta stranka za delavca, to ve vsak. Pa vendar jih je še dosti, ki drže še s tistim listom. Vsa čast Ameriški Domovini, kjer lahko beremo ob volitvah, kako in kaj naj volimo. Ameriška Domovina tudi ne napada ne te, ne druge. Enakopravnost pa to vedno dela. Zadnjič se je norčeval eden iz Svetega pisma, ko je pisal o sedmih suhih in mršavih kravah. Pa bo nemara tudi on mršav, če bo njegovega lista urednik držal z republikanci. Sreča naša, da imamo Ameriško Domovino, drugače bi oni tiči postali tako strankarski in prevzetni, da bi bilo groza. Samo cerkve so jim napoti. Če jih pa oslepari kak butleger, pa ne rečejo nič. Ali ni za človeka največji kvar, če se ga preveč natreska, potem pa ga glava boli? Potem pa ne zna drugega misliti, kot zabavljati čez cerkev in "farje." Ce bi človek sam sebe dobro preštudiral, bi izprevidel, da strankarstvo ne prideve naroda nikamor. Kraševec. MODERNO UREJEN SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Shinnstcn, W. Va.—Obenem, ko ponovim naročnino za Ameriško Domovino, hočem tudi nekoliko popisati tukajšne razmere. Delamo po štiri dni v tednu. Sušo smo imeli tukaj strašno to leto. Take še ne pomnim. Posušilo se je skoro vse, ker ni bilo pravega dežja že od marca meseca in še takrat je bil z snegom. Včasih je prišla kakšna ploha za par minut, to je bilo vse in tako so farmarji strašno trpeli. Vode za živino ni bilo in so .jo morali voziti po štiri milje daleč od takozvanega kraja "Saltwell.'' In še sedaj ni mnogo boljše. Par dni nazaj je bilo sicer precej dežja, pa za vodo se le malo pozna, ker je bilo vse preveč suho. In kar ni suša vzela, je pa še mraz pomagal, ki je bil pri nas 1. avgusta tolik, da je bil led na vodi v posodi. Ravno | vode. shajat, če bom služil samo za čevlje. Nasmejal se je in mi rekel, naj vseeno pridem zopet zvečer, da mi bo dal drugo delo. Res sem šel zvečer zopet na delo in sem dobil boljše delo in 25c večjo pla> čo. Tako je bilo v Puebli. Pa nisem še vsega popisal. Bom pa drugikrat, na primer tisto, kako sem bil enkrat pijan od Pohvaliti moram Mr. Jo- tukaj pri nas ga ni bilo, toda seph Križmana, ki potuje po blizu K Elkins je dosti škode zapadu. Tudi on bo gotovo napravil. Elkins je oddaljen Prišel v Cleveland bos. Rad pre-od nas komaj 50 milj. Pa tudi biram njegove dopise, ker bo pri nas imamo sedaj precej dosti novega videl in slišal, hladno vreme. Tudi jaz sem bil po vseh ti- Tako sem malo opisal, kako stih državah kakor Mr. Križ-je tukaj. Pohvalit moram ro- man, ne pa po vseh tistih mejake, ki se vozijo in hodijo po stih. Bil sem po vseh prža-zapadu. Rad sem prebiral do- v»h naše Unije, razun v dveh, pise od Mr. Grdinata. Rad to sta No. Carolina in Alaba-vedno kaj slišim o našem za- ma. Tam še nisem bil, pa mi-padu, ker sem bil tudi jaz že -slim, da tudi ne bom. v vseh tistih krajih, katere je Tako sem nekoliko opisal mo-opisal Mr. Grdina. Tiste kraje je doživljaje. Če bi pa hotel sem jaz prevozil in prehodil že vse popisati, kar sem že doživel, leta nazaj, pa še vedno rad kaj bi me vzelo celo leto. slišim o teh krajih. In še ved- Dne 5. julija so nas prišli Slovenski pogrebnik Mr. Joseph Žele, ki lastuje na vogalu Addison Rd. in St. Clair Ave. v Clevelandu, v lastni hiši, trgovino in pogrebni zavod, je na novo napravil moderno kapelo. Druge prostore, ki so v zvezi s to obrtjo, je reno-viral in jih prilagodil sedanje mu modernemu času. Želja mi je nekoliko opisati lično kapelico, katera naredi na človeka impozanten vtis. Glavni vzhod v kapelo je na Addison Rd. Že lepo pročelje zunaj znači okusno in fino delo znotraj. Kapela se razteza dolžini 45 čevljev in širočini 20 čevljev iz ozadja proti St Clair ceste se nahaja pisarna pogrebnega zavoda in iz iste vodijo vrata v kapelo. Omet v kapeli je fino in moderno delo, kakoršnega se malo kje vidi in je poznan samo v razkošnih rezidencah. Barva modernega ometa je sivkasto-rumeno-ble' da in že sama znači, čemu je kapelica namenjena. Temen orehov les in podstropni, en čevelj širok pas, da lice svečanega prostora. Od stropa viseči lustri, na zidu pritrjene električne luči, podobne pol mraku, značijo miren počitek utrujenim in izmučenim kostem, predno jih sprejme mati zemlja. Parketni pod, na njem jaka in razkošna preproga, znači, naj bodo vsaj zadnja pota mehka, če so bila v življenju s trnjem posuta. Predsoba v kapelo, ali čakalnica, je v meri 15 in 14 čevljev, lepo tlakovana in moderno opremljena s potrebnim pohištvom, da se žalujoči vsaj malo odpočijejo in utešijo, predno stopijo do svojih rajnih, ki leže v kapeli. Blagodejna barva v znamenju tišine, brez vsake kričečnosti, tolaži došleca. da bomo tudi mi vsi slej ali prej izročeni materi naravi v naročje. Soba za b a 1 z a m i r a n j e je opremljena z naj modernejšo opravo in pripravo. Lep, bel škrličast zid daje čut snage opravljenega dela pred položitvijo na mrtvaški oder umrlega. Stroga tajnost in prostor je strogo ločen od ostalih objektov, čeprav se nahaja isti v neposredni bližini. Dovozni in odvozni prostor je četrti objekt, ki služi po-grebniški obrti in je nujno potreben, če se to hoče do nemoteno vršiti, da ne vznemirja v bližini živeče sosede ali slučajni mimoidoče pasante. Prostor je tako obširen, da se z lahkoto v njem obrne v te svr-he uporabljajoč avto. Lep tlak in strop, izrezan iz orehovega lesa, isti lepo zglajen in lepo oblikovan, imponira očem. Vse delo je bilo izvršeno večinoma od slovenskih unijskih delavcev. S to zgradbo smo dobili Slovenci najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu in Mr. Že-letu moremo le častitati k njegovemu napredku. To podjetje se toplo priporoča v slučaju potrebe. Glavni urad je na vogalu Addison Rd. in St. Clair Ave., podružnica pa v Collinwoodu na 152. cesti. Mr. Žele, kot tudi sinovi so zavedni, napredni in iskreni Slovenci v naši naselbini in vredni vsega zaupanja ob vsaki priliki. Jcško Penko, zastopnik A. D. -o- O PODEDOVANOSTI RAKA Ce verjamete, al' pa ne... Permejkrš.....nak, ne bom rekel do konca, ampak jezi pa me le, ker že ne vem, kaj bi pisal. Če pišem o tem, je fržmaga, če pišem o onem, je zamera, o Ribničarnih da ne smem pisat več, je ukazal Bobkov Tone, da naj žužem- Zdravnike že od nekdaj silno zanima vprašanje, da-li je rak bolezen, ki se podeduje, vendar vprašanja doslej še ni bilo mogoče rešiti, šele profesorju Bernsteinu se je posrečilo dokazati, da se rak podeduje. Navadno pa nastopi le tam, kjer je očetu in materi bilo že prirojeno nagnenje k raku, ali pa, kadar sta oba tudi dejansko trpela na raku. Vendar se podeduje udi v tem primeru zopet le dovzetnost telesa za raka. Zanimivo pa je, da se to nagnenje ne podeduje, ako je eden izmed Za četrtek, 28. avgusta WTAM A. M. 6:30: Sign on Station WTAM. 6:31: Sun Up. 7:00: On the 8:15 (NBC). 7:15: WTAM String Trio. 7:30: Cheerio (NBC). 8:00: Morning Melodies (NBC). 8:55: Oopening Livestock Market Report. 9:00: Hits and Bits (NBC). 8:30: Patty Jean's Chat. 9:45: WTAM Physical Culture Hour. 10:00: Bon Ami Radio Matinee (NBC). 10:15: Chester Zohn, tenor. 10:27: Lander Charm Talks. 10:30: The Gondoliers. 11:00: Pat and Alice. 11:15: On Wings of Song (NBC). 11:45: Don Douglas, pianist. P. M. 12:15: Gene Carr, baritone. 12:30: Sessions Time. 12:31: Hotel Pennsylvania Orchestra (NBC). 1:00: Charles W. Reed, baritone. 1:15: The Jolly Four. 1:45: Playlet. 2:15: Canadian Program. 2:45: Four Guardsmen. 3:00: Baseball Game—Cleveland vs. Chicago. 5:00: Joe and Russ. 5:15: Meditation. 5:30: Organ Processional Hour. 6:15: Virgina Renter, harpist. 6:25: Baseball Scores. 6:30: White Rose Orchestra. 6:59: Bulova Time. 7:00: Fleischmann Hour (NBC). 8:00: Spang Baker—Charles Hamp. 8:30: Jack Frost Melody Moments (NBC) 9:00: RCA Hour (NBC). 10:00: Paramount Hotel Orchestra (NBC). 10:15: Uncle Abe and David (NBC). 10:30: Don Bigelow's Park Central Orchestra (NBC). 11:00: Bulova Time—WTAM Bulletin Board. 11:05: Pat Haley. 11:15: Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra. 11:45: Midnight Melodies. A. M. 12:15: Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. 1:00: Sign off Station WTAM. WHK A. M. 6:30: Radio Reveille. 7:30: Mornnig Devotions. 7:59: Gruen Guild Watch Time. 8:00: Something for Everyone (CBS). 8:30: Burlesque Broadcasters. 8:45: What's Happening. 9:00: Julia Hayes. 9:30: Croon^tune Girl. 9:45: Musical Portraits. 10:00: Salad Making—Du kee Food Products (CBS). 10:15: Banjo Boys. 10:30: Boy and Girl Friend. 11:00: Ethel and Harry. 12:00: Manhattan Towers Orchestra (CBS) P. M. 12:30: Harold Stern's Orchestra (CBS). 12:50: Poultry Farm Flash; Livestock. 12:59: F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. 1:00: Quiet Harmonies (CBS). 1:30: Esther Leaf at the Organ (CBS). 1:55: Health Talk—Dr. Winfrey. 2:00: Housekeepers Chat. 2:20: Columbia Ensemble (CBS). 2:30: Tea Time Topics. 3:30: U. S. Navy Band. 3:45: Meditation. 4 :15 : Uncle Gordon. 4:40: World Book Man. 4:45: Messenger Boys. 5:45: Review Current Events. 5 :58 : Schedule for' the Evening. 6 :59 : F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. 6:00: Bartunek's Beau Brummels. 6:25: Raybestos Sport Flashes. 6:30: Ward's Tip Top Club (CBS). 7:00: Quality Time. 7:01: Mid-Week Services I. B. S. A. 7:59: Raybestos Radiogram. 8:00: Mardi Gras Program (CBS). 8:30: Detective Story Magazine (CBS) 9:00: Vita Dry Weather Report. 9:01: Romany Patteran (CBS). 9:30: Gruen Guild Watch Time. 9:31: Hyklas Night Club. 10:01: Mr. Quality. 10:16: Motorists Almanac of the Air. 10:17: Slumber Hour (Organ—Soloisth 11:00: Rubberneck Man. 11:01: Bedford Glens Orchestra. 12:00: Wille's Lake Shore Garden Orchestra. WJAY A. M. 7:00: Morning Melodies. 7:30: Elaine and Sis. 8:00: Wurlitzer Program. 8:30: Mailmen. 9:00: Elgin Time; Heczu Knutt. 9:45: Bobby Nichola. 10:00: Student Prince Weather Forecast; Ruth and Blair. 11:15: Works of Nevin. 11:45: Rocky Austen. 12:00: Elgin Time; Student Prince Weather Forecast; Betty Lohn. P. M. 12:15: Jazz Pot Pcuri. 1:15: Studio. 1:45: Texas Joe. 2:00: Organ from Wurlitzers. 2:45: Ruth Richey. 3:00: Ed White." 3:16: Stupek and Kallister. 3:30: Dave Roberts. 3:46: Frances Mae Baskin. 4:00: Honolulu Conservatory of Music. 4:30: Olga Piano Wizard. 4:45: Georgene Gordon. 5:00: Joe Fre-d and I>ave. 6:00: Elgin Time; Student Prince Weather Forecast. 6:05: Polish Presentation. 6 :35 : Dry Maintenance League. 7:05: Bradley and Sumpter. 7:23: Elgin Time; Sign Off. roditeljev zdrav. V tem primeru odloča vpliv zdravega. Kljub vsemu podedovanemu nagnenju pa je treba še posebnih bakterij, kemičnih ali fizičnih vplivov, da se rak tudi razvije. Ako teh pogojev ni, se bolezen kljub podedovanemu nagnenju ne more razviti. Hiša na ogled Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka. (x) berčane prgmah pustim, so mi zažugali, iz Collinwooda mi grozijo z bombami, če bom pisal o pijači. (Tega ni rekel Le-ganov France, ki je kar blažen, če kaj od pijače sliši). Pa me tako srbi, da bi zapisal, pa vem da bo napek, pa ne bom. Oh, pa tako lepo storijo vem o nekom iz okolice 62. ceste in St. Clairja, ki bi se tako lepo brala, da bi se tako lepo slišalo, kot kadar mlada mamica zaziblje svojega otročička v spanje. Pa vem, da ne bo prav in ne bom zapisal. In če bi zapisal, bi zapisal, kako se je vozil ta rojak (je rojak in z Blok doma, več ne povem), po farmerski poti iz Madisona, Ohio. Pa ker ne maram ljudi opravljati, ne bom povedal, kako je ta rojak povozil ubogo in nadložno farmersko kokoš, ki je samo vzdihnila: kva-a-a-ak! in je bila že pripravljena za dobro juho, samo oskubsti bi jo bilo treba. Pa ker sem; že toliko povedal, bom povedal še to, da ni rojak, ki igra v tej pravljici glavno ulogo, rekel ene pregrešne besede, ko je videl (in tudi slišal), da je prišla kokodajska ob svoje ubogo in revno kurje življenje. Nič ni rekel, samo ozrl se je okrog sebe, če bo zagledal kje v bližini kakšne far-merske overalls (ker navadno se nahaja v bližini overalls tudi farmer). Kajti ni varno in ne priporočljivo voziti avtomobila preko nedolžnih kokoši po farmah, ker tega farmerji ne vidijo radi in hudo zamerijo za tako majhno stvar. Ko je torej naš rojak (in prijatelj) videl, da je edina priča tega strašnega dogodka in nesreče, stegnila svoje kremplje, in da ni nobene druge žive priče blizu, je stopil z desno nogo na "gas" in jo od-kuril s farm, kolikor so mu dopuščali ovinki, klanci in prah. Na vsakem ovinku ni pozabil ozreti se nazaj, ne morda iz radovednosti, ampak iz previdnosti. In šele, ko je prišel na glavno cesto v Madisonu in krenil na levo proti Clevelandu, je šele brez skrbi pokazal figo vsem mrtvim in živim kokošim, petelinom in piščancem po madisonskih farmah. Prav za prav oddahnil se je šele, ko je bil že blizu Cleve-landa, in ko se je oddahnil, ga je začela peči vest. Ni ga pekla vest morda radi tega, ker je pomagal morda nalašč koko-dajski neprostovoljno smrt. Kaj bi ga pekla vest zato? Kokoši je bila namenjena smrt tako ali tako, in morda še počasnejša in ne tako hitra, kot pod avtomobilskim kolesom, ko je reklo samo—škr-r-r-rk—pa je ni bilo več. Ne, vest ga je pekla zato, ker ni ustavil avtomobila takoj, ko je rekla kokoš kva-a-a-ak, in ker ni šel takoj z osebno deputacijo k farmer ju in mu izrekel sožalje z en dolarskim bankovcem, ali tako podobno stvarjo. Pa je začela vest razgrajati v njem s tako silo, da se je kar avtomobil majal, in čim bližje je prihajal v Cleveland, bolj je praskala vest po njegovem srcu. In veste kaj je napravil" Obrnil je avtomobil in se peljal daleč nazaj na farme, da poravna škodo in izreče sožalje. Vidite, to je poštenjak! Sreča v nesreči zanj je bila pa ta, da ko je prišel nazaj na farme, ni bilo kokoši nikjer, in vsled tega pa nikakor ni mogel najti hiše, pred katero j