I\2 GLASILO SZDL Velenje, l.julija 1977 Leto XIII Številka 26/385/ Cena 3 din Tito je naš - mi smo Titovi Ve'ečtisočglava množica ljudi se je zbrala v soboto, 25. junija na Titovem trgu v Velenju na osrednji proslavi ob letctošnjih jubilejih.tovariša Tita in Partije v naši občini. Lepo sončno dopoldne in praznično okrašeno mesto je še pox>veličalo svečan trenutek, ko je predsednik skupščine občine Velenje Nestl Zgank predal v varstvo mladim čudovit, v bbronu izdelan, kip Maršala Tita, s čimer se je uresničila davna želja občanov in delovnih ljudi Šaleške doline Te veličastne proslave, ki jo je širom naše domovine prenašala tudi televizija, so se udeležili najvidnejši predstavniki naše republike, med njimi Sergej Kraigher z ženo Lidijo Šentjurc, dr. Marijan Brecelj, Mitja Ribičič, Franc Leskošek-Luka, Janez Bar-borič, Janko Rudolf, udeleženci ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, predstavniki bratskih občin Vrnjač-ka Banja, Split in Subotica ter predstavniki zamejskih Slovencev in nekaterih slovenskih občin. Med gosti pa sta bila tudi avtor kipa Maršal Tito, Antun Augustinčič in slikar Božidar Jakac. Prelepo Velenje, okrašeno z zastavami, baloni, ozaljšani s cvetjem, novi nasadi, so radostno sprejeli blizu 20.000 ljudi, ki so prišli na proslavo, ki je ponazorila našo polpreteklo zgodovino, , razvoj in ustvarjalnost, pionirsko rast in obrambno moč našega mesta in doline. Na izviren način pa je bila prikazana rast naše partije, bratstva in enotnosti, boj za mir, neuvrščenost ter razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Sobotna proslava je bila vrhunec vseh prireditev, ki smo jih v naši občini pripravili v letošnjem jubilejnem letu. Večer pred tem dogodkom je predseidnik Nestl Zgank odprl retrospektivno razstavo plastik kiparja — mojstra profesorja Antuna Augustinčiča v galeriji Kulturnega centra. Z izredno toplo besedo je ob otvoritvi spregovoril Augustinčičev stari prijatelj, slikar Božidar Jakac. Na jezeru je bil v petek zvečer koncert pevskega zbora Danica iz Šentvida v Podjuni na avstrijskem Koroškem. Ob pol devetih zvečer tega dne pa so hebo razsvetile raznobarvne rakete in mnogo občanov, ki so se zbrali na ploščadi pred spo- menikom v središču Velenja je opazovalo ognjemet na velenjskem gradu. Lepo sobotno dopoldne je privabilo že uro pred pri-četkom proslave na Titov trg številne obiskovalce. Nekaj pred deseto uro so na okoliških vrhovih odjeknile močne salve, na nastopajoči tribuni pa sta pristala z zastavami v rokah dva padalca. To je bil uvod v začetek velikega mimohoda okrog štiri-tisoč udeležencev parade. Mimohodu, s katerim so njegovi udeleženci prikazali vse, kar smo v občini ustvarili v povojni socialistični izgradnji in našo obrambno moč, je sledil izredno skrbno pripravljen program, v katerem so sodelovali združeni pevski zbori velenjske občine, katerim so se pridružili še pevci Tržaškega partizanskega zbora z orkestrom in pevski zbor Danica, reci-tatorji celjskega gledališča, člani Šaleške folklorne skupine ter folkloristi in skupine iz pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split, rudarska godba in skupina Ave. Zbrani množici je spregovoril predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, Štefan Nemec, nato pa je nastopil vrhunec sobotne slovesnosti, ko je predsednik skupščine občine Nestl Zgank z naslednjimi besedami nagovoril mlade: „Srečen in ponosen sem, da vam lahko danes v imenu delovnih ljudi in občanov občine Velenje predam v varstvo skulpturo Maršala Tita. . ." V zanosu velikega trenutka so se mladi zlili v Titovo kolo in s pesmijo na ustih ter radostnimi vzkliki TITO JE NAŠ - MI SMO TITOVI izrekli brezmejno ljubezen svojemu vzorniku in učitelju maršalu Titu. Z vseh zgradb pa je poletelo v zrak na stotine živopisanih balonov.. S. V., B. Z. • * « » » l - • • M 'JI * »jjtjmff| i mrnM kki i f y K 1 ir k i- Titov spomenik - simbol samoupravljanj* Govor predsednika zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, Štefana Nemca, na veliki manifestaciji ob odkritju spomenika Maršala Tita 25. junija 1977 v Velenju „TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! S to veličastno proslavo v središču tega lepega delavskega mesta, ki je plod socialistične graditve v novi Jugoslaviji, želimo dati svoj prispevek proslavam in letošnjim jubilejem, povezanim z življenjem in delom tovariša Tita in nastajanjem naše socialistične družbe. S temi jubileji praznujejo delavski razred, delovni ljudje in občani, vsi narodi in narodnosti mejnike največjih socialnih in nacionalnih pridobitev, vsestranske uspehe v izgradnji socialističnega samoupravljanja družbe svobodnih ljudi in narodov, kar je vzpodbuda za nadaljnje delo. Tudi ob današnjem praznovanju želimo še posebej z odkritjem Titovega spomenika kot simbola samoupravljanja in vseh dosežkov velenjskih delavcev izraziti tovarišu Titu svoje neizmerno spoštovanje in hvaležnost za vse tisto, kar je napravil na svoji življenjski poti za delavski razred in vse delovno ljudstvo. S tem želimo ponovno poudariti, 'kako globoko cenimo, da nam je pokazal pota in smisel naših sedanjih in bodočih prizadevanj. Titovega lika ni mogoče zajeti z nekaj besedami zaradi dela in njegovih dejanj, ko seje desetletja nenehno in brez premora kot revolucionar, ki na svoji poti ne pozna omahovanj" in odmikov, boril za pravice delavskega razreda. Prav zato ga uvrščamo med velikane seda- Štefan Nemec njosti. Njegova pot je tesno povezana s časom, v katerem živimo, cilji, za katere se bori in mi z njim, pa so naša prihodnost. To lahko uresniči samo človek, ki se ne boji dogodkov jutrišnjega dne in ki ima nenehno pred seboj kot cilj ostva-ritev vse bolj humajiih odnosov med ljudmi, zboljševanje njihovih življenjskih razmer in njihovo osebno srečo. Vsa njegova prizadevanja so dokaz, koliko je v njem ljubezni do človeka, do svojega ljudstva in delavskega razreda. Tito je nosilec boja za samostojnost in neodvisnost naše države, za obrambo njene pravice do lastne poti v graditvi socializma in najvidnejši nosilec borbe za svobodo, enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko je tovariš Tito pred 40. leti prišel na čelo partije, je prevzel največ jo odgovornost, ki jo lahko človek prevzame v izjemno hudem času. Prevzel je odgovornost za zgraditev enotne partije, s tem pa tudi odgovornost za usodo revolucije v Jugoslaviji, za bodočnost Jugoslavije in narodov ter narodnosti v njej. Pri uresničevanju te svoje odgovornosti se je spoprijemal z neštetimi težavami, ječami, nezaupanjem Komin-teme, vojnimi strahotami, povojnimi težavami, nevarnostmi hladne vojne, pritiski sil imperializma in hegemonizma na Jugoslavijo. Pod njegovim vodstvom smo uspeli vse te težave premagati in zmagati v boju za nacionalno in družbeno osvoboditev. Zato mu izkazujemo ne-deljeno zaupanje in ljubezen, pa tudi drugod po svetu uživa globoko spoštovanje in priznanje za svoje nesebično delo. Danes lahko z gotovostjo rečemo, da brez Titovega boja za enotnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in za njegove pravice, brez boja za preobrazbo partije v idejno in akcijsko enotno revolucionarno avantgardo delavskega razreda, ne bi bilo današnje Jugoslavije — neodvisne, socialistične, samoupravne, neuvrščene države, skupnosti enakopravnih in enotnih narodov in narodnosti. Z vsem Titovim delom in njegovimi zaslugami je tesno povezana ustanovitev Komunistične partije Slovenije pred 40. leti. Sledeč njegovim idejam o akcijski enotnosti delavstva in vseh delovnih ljudi, popolnega nacionalnega uveljavljanja narodov in narodnosti je partija zgodaj spoznala nevarnost fašizma in nacionalizma za obstoj slovenskega naroda, in uspela združiti vse napredne Slovence v Osvobodilni fronti za boj slovenskega ljudstva, ki se je končal s popolno zmago. Njena resnična moč je bila v marksistični idejni jasnosti, v stvarnem presojanju razmer in dogodkov, v pripravljenosti na usodna dogajanja in v predanosti njenega članstva osvobodilnemu boju slovenskega ljudstva. Zato smo se lahko pod Titovim vodstvom skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije uspešno borili proti okupatoiju, se osvobodili in izvedli socialistično revolucijo. Leta 1977 smo resnično lahko ponosni na to, kar smo v teh letih boja, odpovedovanja in ustvarjanja dosegli, ponosni na silni razmah naše socialistične demokracije, delavskega odločanja in samoupravljanja. Vemo, da vse te pridobitve temeljijo na trdnem zaupanju v moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Ta razvoj, kije pri-vedel do sedanje ustave in do zakona o združenem delu, ki pomenita uzakonitev osnov za osvobajanje človeka in dela. Ta razvoj se je odprl pred štiridesetimi leti. Saj je v manifestu v Čebinah razločno napisano, da se slovenski narod ne more razvijati brez demokratičnih svoboščin in da je prepričanje partije istovetno s Cankaijevno oporoko „na plečih delavca proletarca leži bodočnost slovenskega naroda, naroda proletarca". Tito je človek, ki v preteklosti delavskemu razredu in državi Nenehno nas je opozarjal na potrebo po hitrejšem, učinkovitejšem reševanju vprašanj in problemov, ki jih prinaša življenje in še posebej nas opozarja danes na reševanje nekaterih družbenoekonomskih vprašanj. Ob dnevu samoupravljalcev, ki ga bomo praznovali v ponedeljek, ne moremo in ne smemo tudi ob današnjem slavju mimo nadaljnjega utrjevanja in izpopolnjevanja demokratičnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. To tembolj, ker smo že krepko stopili v predkongresne priprave, ki jim je globljo vsebino in usmeritev dala nedavna seja predsedstva CK ZKJ z ustvarjalnim prispevkom dolgoletnega Titovega sodelavca tovariša Edvarda Kardelja. Priprave na kongrese morajo potekati v kritičnem soočanju s tem, kako daleč smo prišli pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Temu soočanju pa morajo slediti ukrepi in akcije, s katerimi bomo pospešili uresničevanje sprememb v družbenoekonomski in samoupravni politični strukturi družbe ter okrepili demokratično prakso in demokratične odnose. Navdušenje med mladimi je bilo nepopisno, potem ko jim je predsednik občinske skupščine Ne Zgank predal v varstvo spomenik Maršal Tito. Tovariš Tito je na drugem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije dejal: ,,Naša praksa S 5 i I I 5 * \ \ \ Titove misli, so bile vodilo našega dela! Besede predsednika skupščine občine Velenje, Nestla 2ganka, ob predaji skulpture Maršala Tita v _varstvo mladini občine Velenje ,, TO VARIŠICE IN TOVARIŠI MLADINCI! Srečen in ponosem sem, da vam lahko danes v imenu delovnih ljudi in občanov občine Velenje predam v varstvo skulpturo Maršala Tita. Velenje je otrok socialistične revolucije. In ideja o postavitvi Titove skulpture v Velenju je stara toliko kot novo Velenje. Titove misli so bile vodilo našega dela. Vedno smo si želeli njegove bližine, njegovih vzpodbudnih besed, ki nam jih je izrekal ob vsakokratnem obisku. Doslej je bil že štirikrat v naši sredini. To nam je dajalo novih moči, novega poleta Nič ni neuresničljivega za nas. Z zagnanostjo, upornostjo in doslednostjo smo vse načrtovano uresničili. In kot je v delovni zagnanosti vzniknila ideja o postavitvi skulpture, prav takšna je bila tudi pripravljenost delovnih ljudi, da jo uresničimo. Tako Velenjčani na svoj način slavimo pomembne jubileje Partije in Tita. Veličastno delo našega velikega mojstra Antuna Augustinčiča nam prikazuje našega dragega Tita v človeški stiski v najusodnejših dneh našega boja za obstanek in svobodo. Prav takšen je najbolj naš. Naj ta spomenik, ki simbolizira najnaprednejšo družbo na svetu, ki pomeni bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, težnjo po miru in nove odnose med narodi sveta ter naše lepše življenje, povezuje sedanje in prihodnje generacije v skupnem boju za dokončno osvoboditev človeka. Novi rodovi utirajo nova pota. V vsem vašem hotenju in delu bodi vaš svetal vzgled lik velikega človeka in revolucionarja, tovariša Tita - vašega največjega prijatelja." l t S s s s ni obljubljal brezskrbnega živ- £ narja, tovariša lita- vašega največjega prijatelja. s siaoosri, se ljenja in razvoja brez težav. --------------------------------------- ekonomsklh Sergej Kraigher, Lidja Šentjurc, Nestl Žgank, Franc Leskošek-Luka in Ivan Maček-Matga med veličastno manifestacijo 25. junija v Velenju kaže, daje največja moč samoupravljanja v tem, da sprošča ustvarjalno pobudo najširših množic in odpira pota osvobajanja dela in človekove osebnosti, kar pospešuje ustvarjanje zavesti in povzdiguje lastnost delovnih ljudi kot nosilcev ustvarjanja in napredka". V našem dosedanjem samoupravnem socialističnem razvoju lahko rečemo, da smo samoupravni socialistični sistem sprejeli kot edino možno pot našega nadaljnjega razvoja. Danes ga tudi v svetu priznajo kot celovit sistem, ki ustvarja resnično velike rezultate. Odraža se tudi v celotni naši mednarodni politiki v borbi za neuvrščeno mednarodno sodelovanje, za razvijanje mednarodne aktivne koeksistence zato, da se priznajo vsakemu narodu njihove pravice in razvojne možnosti, ki bi jih lahko enakopravno uveljavili. Zato se pri nas narodi in narodnosti svobodno uveljavljajo in zato tudi vztrajamo, da našim narodnim manjšinam, ki žive v tujini, priznavajo pravice, kot so jim zagotovljene z mednarodnimi dokumenti. Nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja bomo dali nov pospešek, če se bomo torej kritično in samokritično soočali z doseženim, z odstopanji in izkrivljanji, ter na osnovi tega sprejemali konkretne ukrepe in šli v neposredne akcije. Če izhajamo iz Titovih besed, potem moramo ugotoviti, da zaradi določenih objektivnih, predvsem pa subjektivnih slabosti, še nismo v družbeno-odnosih začeli sproščati vseh ustvarjalnih pobud delavcev, niti izkoriščati vseh številnih notranjih rezerv v združenem delu. Pri tem mislim predvsem na prepočasno uresničevanje dohodkovnih odnosov v združenem delu in na še vedno preveč prisotno kampanjsko, oziroma polovično reševanje in izvajanje nalog. Preveč se še vedno zaustavljamo le pri besedah in pri načelnih ugotovitvah. Mislim, da bi skoraj ne bi bilo potrebno poudarjati, da bi morale biti naloge, ki izhajajo predvsem iz uresničevanja ustave in zakona o združenem delu, stalno prisotne v obravnavah, tako v samoupravnih, kakor tudi v družbenopolitičnih organih in organizacijah. Stalno in redno bomo morali skrbeti za višjo produktivnost dela in iskati optimalne rešitve, da bi dosegli boljše celotne rezultate dela. V tem iskanju pa bomo kaj kmalu ugotovili, da so rešitve le v hitrejšem uresničevanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega ter družbi nega odločanja. V našo zavei mora prodreti dejstvo, da borni le z doslednim uresničevanja dohodkovnih odnosov spodb jali delo in gospodarjenje ti ustvarjali družbenoekonomski podlago za samoupravljanje i celotni materialni proizvodnj in v družbenih dejavnostih. Ob sklepu teh misli bi rad poudaril še to, da bomo moral mnogo bolj racionalno gospo dariti tudi s časom, ki je na menjen tako za samoupravno kakor družbenopolitično delo vanje. Tu se namreč srečujemo še vedno s premalo pripravlje nimi sestanki, z dolgoveznim razpravami, načelnim govorje njem in podobnim. Naši sestait ki morajo prav tako postati šoli samoupravljanja; to pa bodo, 6 bodo skrbno pripravljeni, doku mentirani in če bodo delavc tudi dovolj zgodaj in razumljivo ter objektivno obveščeni obravnavanih in predvsem, & bo na podlagi na teh sestanki sprejetih izhodišč in predlogo* rešen problem, zaradi katerega je bil sestanek sklican. Smo v zadnjem letu prvegi mandata, v katerem so zaživele delegatske skupščine. Ko gledamo prehojeno pot, lahki ugotavljamo, da je v tem č postal delegatski sistem eden bistvenih elementov n; socialističnega samoupravne] sistema, neložljivo povezan vsemi tistimi pridobitvami n: socialistične samoupravne mokracije, ki zagotavljajo dela* skemu razredu in vsem oba nom pri razreševa nju njihovi in skupnih družbenih zadei odločujoč položaj. Lahko reče mo, da smo dosegli v procesi oblikovanja delegatskega sistu ma pomembne uspehe, saj pomeni pretečeno obdobje ure srn čevanje vseh večjih možnosti delovnih ljudi in občanov, uveljavijo svoje odločuja vplive na oblikovanje n družbenoekonomskega razvi in da s tem postanejo dejani nosilci tudi političnega odloči nja. To obdobje lahko označimo kot obdobje intenzivne dejavnosti delovnih ljudi in občanov ter organiziranih socialističnih sil v iskanju najprimernejših oblik in sredstev za uresniči vanje ustavno opredeljenega de legatskega sistema in delegat skih odnosov. Seveda pa si prišli v tem obdobju do izraz tudi pojavi, ki zavirajo » hitrejši razvoj in odpravljanji katerih bo potrebno v nadalj-' njih prizadevanjih posvetiti pozornost. Zlasti moramo ugoto-viti, da še niso vedno in v celoti (Nadaljevanje na 3. straniijj jin vseh dosežkov velenjskih delavcev + -K********************** -K******************* * j Naša pot je-Titova pot! j _ - - + * Vlado Videmšek, predsednik občinske konference * $ Zveze socialistične mladine Velenje, med sveča- $ $ nostjo 25. junija 1977 J *------_ * * * + „Hvala in še enkrat hvala za zaupanje nam mladim. To za- * * upanje še posebej obvezuje. $ J Pomeni, da smo z našim dosedanjim delom dokazali svojo J * vrednost, pomeni, da smo sposobni in pripravljeni storiti vse, * 4 da očuvamo in jačamo ideje najnaprednejše družbe sveta. Mi * J smo generacija samoupravne Jugoslavije. Za nas je vse drugo J + zgodovina — težka in poučna. In le kako naj ne bomo * + ponosni, da smo vaše hčere in vaši sinovi. Da smo tista živa + J vez, ki utrjuje začeto, novo, najbolj človeško od vsega člo- J * veškega v zgodovini. * * Ko smo prerasli igro, smo skozi znanje prikorakali na naša J * delovna mesta, in šele tu ob delu spoznavamo potrebno po * * novem in poglobljenem znanju, po vse bolj zavestni oprede- * * litvi za nove odnose. * Rad bi izkoristil priložnost, da v imenu vseh nas mladih * * Velenjčanov ob tem enkratnem izročilu v varstvu v bron vlit * + umetniško občuten lik našega dragega tovariša Tita povem, * J da je naša pot - Titova pot. * * Vem, da izražam željo vseh nas mladih in vseh delovnih % * ljudi Velenja če povem, da smo najbolj srečni, kadar je med t jf nami naš dragi tovariš Tito!" * + * * * * MM****************** *********************** * (Nadaljevanje z 2. strani) prišlšli do izraza vsi interesi in potJtrebe delovnih ljudi ter samoupravnih organizacij in skup-noslsti, zato tudi odločitve niso poirmenile sinteze vseh prvin, ki so ] potrebne, da se oblikujejo skuppni in celoviti družbeni interesi.«. Pri odločanju ni vedno pri-hajajalo do takšne integracije inteteresov, ki bi v polni meri zagotavljali vgraditev enotnega in stahbilnega sistema družbeno-ekoonomskih in samoupravnih polilitičnih odnosov. PPri oblikovanju odločitev še veddno ni bila dovolj prisotna zaverest, da delegatski mehanizem ne oblikujejo samo skup-ščirine in njihovi izvršilni organi, temnveč celoten sistem delegacij, mečd seboj povezanih delegacij temneljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij skupno z deldovnimi ljudmi in občani, J>rgzganiziranimi v teh samoupravnih i organizacijah in skupnostih. LUspehi v razvoju delegatskih odrinosov so zlasti vidni v tistih TODZD, kjer so samoupravni odnnosi bolj razviti, oziroma kjer o ddohodku in drugih bistvenih vpnrašanjih medsebojnih odnosov v odločajo vsi delavci, kjer se dosisegajo dobri rezultati v proiz-voddnji in produktivnosti dela in kjenr so družbenopolitične orga-nizaacije, zlasti Zveza komu-niststov in sindikati, aktivni ust\tvaijalec samoupravnih odno-sov.v. Delavci moramo vedeti, da moora delegatski sistem biti v našiših rokah, daje to edino sred-stvcvo, ki nam zagotavlja, da boromo odločali v organizaciji zdnlruženega dela, pa tudi v obči-nahih, republiki in federaciji, in ki r nam, naši zrelosti in priprav-ljenjnosti, prepušča odločitev, ali želblimo odločati o sebi, svojem delielu in svojih interesih. 2 Zato je prav, da posvečamo vso o skrb delegatskemu sistemu in ^ delu delegacij, da bodo te čimmbolj izražale naše interese in da 1 bodo sposobne te naše inte-resese medsebojno usklajevati in poisiskati tiste rešitve, ki bodo za razvvoj gospodarstva, povečanje prooizvodnje in za še hitrejši razvoj >j samoupravnih odnosov najbolj)!] učinkoviti. 2 Zbori združenega dela morajo ^ v skupščinah odločati oziroma la soodločati v vseh zadevah, t ki i jih sprejemajo družbenopolitične skupnosti. Tudi zbori upcporabnikov morajo postati od-ločičilni faktor v skupščinah sa-moioupravnih interesnih skupno-stihih, ko se skupaj z izvajalci stoioritev dogovarjajo o vrsti, ob-segvgu in kvaliteti storitev, to je o zadidevah skupnega pomena, ki vpliplivajo da bomo delali z več znananja in delovne sposobnosti, karar vse vpliva tudi na večjo pro-dukuktivnost dela in boljše gospo-daiiaijenje. f Ena izmed osrednjih nalog tegsga planskega obdobja je boj za a povečanje produktivnosti. Vefendar to vprašanje dostikrat obrbravnavamo iztrgano iz celote druružbenoekonomskih odnosov in i največkrat slišimo besede o pototrebnosti zviševanja delovne prbrizadevnosti delavca za stro-jemm, na polju ali v rudniku, kot da a je najbolj od njega odvisno zvišvišanje produktivnosti. Delovna la disciplina delavcev je sicer ponomemben element produktiv-nosiosti in ga ne smemo zanemari-^ ti. i. Vendar pa je produktivnost nasiasploh odvisna od vseh delav-cev:ev združenega dela. \ Vse to pomeni, da se moramo io boriti za takšne odnose v proiroizvodnji in delitvi, v katerem bo io vsak delavec neposredno zainainteresiran za povečevanje proiroduktivnosti, da bi s tem po-večrečal dohodek svoje temeljne orgarganizacije in svoj osebni do-hodiodek. Ob tem pa ne moremo spreprejeti teze, da bi bila odgovor-nosiost vseh za zviševanje produk-tivnivnosti enaka, enaka tako ne- ... kvalificiranega delavca kot delavca, ki načrtuje ali sodeluje pri sprejemanju pomembnih poslovnih ali tehnoloških odločitev. Njuna odgovornost ni enaka, vsak delavec ima svoj delež odgovornosti, ki pa je toliko večji, kolikor večje zadolžitve so mu na podlagi njegove usposobljenosti zaupali samoupravni organi ali delegati v družbenopolitičnih ali samoupravnih skupnostih. Tako stališče odgovornosti ustrezno položaju delavca, v proizvodnem procesu pa hkrati pomeni, kako pomembno je načelo delitve po delovnih uspehih in zakaj se moramo odločno upreti težnjam po uravnilovki. Vprašanja produktivnosti pa ne smemo zastavljati samo v proizvodnih gospodarskih procesih, temveč tudi na vseh drugih področjih, tako v družbenih dejavnostih in drugod. V svobodni menjavi dela med družbenimi dejavnostmi in vsemi drugimi področji združenega dela se srečujemo s številnimi problemi in slabostmi, ki so bile značilne za proračunski sistem financiranja družbenih dejavnosti. Ob tem pa bi nadaljevanje razprav samo o tem, za koliko se sme ali ne sme obremeniti dohodek TOZD ali osebni dohodek, lahko vodilo v slepo ulico. Obstoji nevarnost, da bi se pod drugačnim zunanjim videzom obnavljali proračunski odnosi. Četudi je res, da je poraba na meji objektivnih možnosti, je mogoče reševanje teh problemov v skupni in splošni porabi na novo opredeliti s spreminjanjem obstoječih načinov dela, z izboljšanjem donosnosti naložb, z uporabo cenejših sredstev, uporabo drugačnih metod dela, izboljšano organizacijo dela itd. Tu gre tudi za to, da problemov zatečenih neskladij znotraj posameznih dejavnosti in med dejavnostmi samimi ni mogoče uspešneje in hitreje reševati, če hkrati in povsod ne rešujemo vprašanja racionalizacije v tekoči družbeni praksi. To vprašanje mora biti prisotno že takrat, ko se sprejemajo zasnove o razvoju določenih dejavnosti, in takrat, ko se na osnovi njih sprejemajo določene odločitve v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Korak bliže k temu je, da delavci hkrati razpravljajo in odločajo o delitvi dohodka za vse svoje potrebe in hkrati odločajo o prioritetah in obsegu vsake vrste porabe. Tak način odločanja bo prispevek k temu, da bodo delavci vse bolj osveščeni o svojih pravicah in dolžnostih v bolj gospodarnem razporejanju dohodka. Razprave v zboru združenega dela so že pokazale, da tako odločanje ne odpira samo vprašanj, koliko naj bi šlo za ponujene rešitve, marveč tudi vprašanja bolj gospodarnega načina razporeditve sredstev in prizadevanj za učinkovitejše in bolj usklajeno zado- razstavi spregovoril slikar Božidar Jakac: „V izredno čast mi je, da smem spregovoriti danes v Velenju, simbolu nove Titove Jugoslavije, ob veličastnem slavju velikih dni naše zgodovine, na večer odkritja spomenika največjemu sinu naše domovine, živi legendi nove dobe, neutrud-Ijivemu možu z neverjetno daljnovidnostjo, ki naj končno prinese svetu res mir in sožitje med narodi sveta in človeka vredno življenje, našemu velikemu borcu za pravice delavca in malega človeka, velikemu vojskovodji, ki je zrasel iz naroda in postal živ simbol naše težke borbe za svobodo, tovarišu Titu. Njemu se odkriva najveličastnejši spomenik, vreden njegove enkratne osebnosti, na prečudovitem trgu tega mladega mesta Velenja, v trajen spomin in zahvalo nenavadnemu za ves svet pomembnemu možu. Čudovito in pomembno je, da je ustvaril iz te ogromne gmote njegov lik prav njegov ožji rojak in Sodelavec, izredni, daleč v svetu najvišje cenjeni veliki mojster profesor Antun Augustinčič, In ker je to prva njegova plastika postavljena v Sloveniji živo ispričuje tudi umetniško bratstvo in edinstvo naših narodov. Srečen sem in čestitam Velenju za to veliko misel in za njeno res srečno uresničenje ko nocoj odpiramo tu v Kulturnem centru Velenja razstavo plastik mojstra Antuna Augustinčiča, kije sicer le mali del ogromnega opusa, z namenom, da bi bila še voljevanje njihovih skupnih potreb. Smo v razdobju, ko določbe ustave in zakona o združenem delu dobivajo svd>o konkretno obliko v vsakdanjem življenju. V preteklem mesecu in še sedaj tečejo razprave o sprejemanju samoupravnih sporazumov za področje družbene dejavnosti, pri čemer je, kot sem že dejal, vse bolj prisotna odvisnost razvoja teh dejavnosti od tega, koliko te dejavnosti prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju ter družbeni produktivnosti dela. Ker še niso prisotni vsi elementi svobodne menjave dela, ima to za posledico neizpolnjevanje nekaterih, s srednjeročnim planom opredeljenih ciljev. Kje smo z izpolnjevanjem družbenega plana in kaj moramo storiti, da zagotovimo njegovo dosledno izpolnjevanje, o tem bomo v republiški skupščini razpravljali prihodnji mesec. Tu je priložnost, da sprejmemo smernice in ukrepe za naprej. Ko smo sprejeli ustavo, zakon o združenem delu kot usmeritev za naše konkretno delo in ko se bojujemo za ustvarjalno uresničevanje vsega tega, utiramo široke poti izgradnje naše socialistične samoupravne družbe v sedanjosti in prihodnosti. Z ustvaijalnim lotevanjem in prevzemanjem obveznosti ter odgovornosti želimo prispevati k izpolnitvi nalog, ki nas čakajo pred XI. kongresom ZKJ. Z izpolnjevanjem vseh zastavljenih nalog in bojem za doslednejše uresničevanje politike neuvrščenosti, katere tvorec je tovariš Tito, bomo prispevali svoj delež k bolj prisotna mogočna ustvarjalna sila tega našega največjega sodobnega kiparja. Mojster, akademik Antun Augustinčič se je rodil kot kmečki sin 4. maja leta 1900 na Klanjcu in je preživel zelo težavno mladost. Študiral je v Zagrebu pri prof. Rudolfu Valdecu, prof. Robertu Fran-gešu in končno pri profesorju Ivanu Meštroviču. Bil je član znamenite, neverjetno pomembne slikarske organizacije Zemlja, ki jo je ustanovil pokojni Hegedušič in je združevala vse napredne starejše in mlajše umetnike, tako napredne, da jim je država prepovedala delovanje. Kratek čas je bil v Parizu in se je preživljal le s skromnimi sredstvi. Mojster je prejel v svojem dolgem življenju najvišja priznanja in visoke nagrade v širnem svetu, kar dviga spoštovanje sveta do naše kulture. Izredno dolga je vrsta pomembnih spomenikov doma in na tujem, mogočne in izredno dinamične skulpture, ki so vse ustvarjene z najglobljo zahtevo poglobljenega izraza in življenja. Tovariš Augustinčič je redni član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, je častni član Sovjetske akademije v Moskvi in je prejel pomembno A VNOJSKO nagrado. Davno je prerasel ozki domači ambient in postal umetnik dinamičnega izraza in globokega človeškega humanizma. Pomen njegove umetniške veličine pa še nenehno raste. Ali ni čudno, da sta zrasla iz te iste zagorske pokrajine velikih kmečkih upo- proslavi njegovih in naših jubilejev. Tovarišice in tovariši! Velenjčani ste iz rudarske vasi izgradili sodobno delavsko mesto enega najpomembnejših središč energetike, z moderno industrijo, kjer delajo in ustvarjajo delavci iz vseh krajev Jugoslavije. To so uspehi, na katerih je upravičeno ponosna vsa naša domovina. K vsemu temu ste danes dodali spomenik Titu, delo mojstra - kiparja Antuna Augustinčiča, ki je danes med nami. Ta spomenik pa je izraz bratstva in enotnosti in naših socialističnih prizadevanj. Dosegli ste jih s svojimi močmi in s sodelovanjem vseh delavcev naše družbe. To po svoji plati priča o tem, kako se moramo v družbi še bolj sporazumevati in dogovarjati ter ustvaijati s skupnimi močmi. S tem ste hkrati prevzeli odgovorno obveznost, da boste smelo in kritično pregledali svoje dosežke, da se boste soočili z resničnostjo svojega samoupravljanja s trdno odločnostjo, da bodo veliki gospodarski in proizvodni uspehi trdna podlaga za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. K temu naj vas nenehno vzpodbuja in zavezuje delo in misel človeka, borca, revolucionaija in tovariša, ki mu danes odkrivamo spomenik. Dovolite mi, da vam s to mislijo čestitam k dnevu samoupravljalcev Jugoslavije in želim veliko uspehov na zahtevni poti uresničevanja socialistične samoupravne prihodnosti. Naj živi naš predsednik tovariš Tito! Naj živi naša samoupravna socialistična Jugoslavija!" rov, v sodobnosti dva velikana. Srečni smo, da živita med nami in vsak na svoj način gradita veličino naše socialistične domovine. Predragi tovariš in stari prijatelj Augustinčič, ko danes otvarjamo v tem Kulturnem centru v Velenju tvojo pomembno razstavo, se ti zahvaljujemo, da si spričo težke bolezni, vendarle ob tvoji neuničljivi volji, uresničil postavitev grandioznega spomenika in to pričujočo razstavo tvojih del, ki s tvojim neugnanim borbenim realizmom kaže pravo pot mladim generacijam, saj so tvoje mojstrovine jasne in razumljive vsakomur, kar je osnovna vrednost vsake resnične umetnine, ki je namenjena človeku. Srečen sem, da nama'je zgodovinska usodnost omogočila najino svojstveno srečanje, kot A VNOJska delegata 1943 leta v Jajcu, ob isti nalogi in problemu, da ohraniva zgodovinsko pomembni lik našega velikega Tita sredi najtežjega časa naše osvobodilne borbe in daljnosežnih priprav za razvoj nove družbe. Od srca čestitam organizatorjem tega veličastnega praznovanja v delavskem Velenju in tej razstavi, ki ima širok pomen in dokazuje, kako prizadevno je kulturno življenje v tem malem novem mestu. Tebi dragi tovariš prijatelj Augustinčič pa želim od vsega srca, da bi dosegel popolno ozdravljenje in bil še mnogo, mnogo bogatih, tvornih let med nami ter ustvaril vse to, kar si mi želimo in kar bo v veliko vrednost naše jugoslovanske kulture." Retrospektivna razstava Antuna Augustinčiča V galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje razstavlja številne plastike mojster kipar Antun Augustinčič Nestl Zgank Razstavo otvoril predsednik skupščine „Dovolite, da na večer velikega praznovanja, s katerim bomo občani občine Velenje počastili letošnje jubileje Partije in tovariša Tita, pričnem prireditev, ki je namenjena velikemu umetniku in našemu prijatelju mojstru in kiparju Antunu Augustinčiču iz Zagreba, ustvarjalcu najbolj prepričljive in najlepše upodobitve Tita, kakršno je mojster doživel v' svoji umetniški viziji v avnoj-skih dneh in ki jo bomo jutri odkrili na Titovem trgu. Zelja ms vseh, da bi mojster kipar razgrnil pred nami tudi pregled svojega bogatega umetniškega opusa, se danes uresničuje. Zbrani smo, da svečano odpremo razstavo, s katero je mojster počastil prostore naše razstavne galerije, naše mesto in občino, ter dal osrednji slovesnosti še posebej svečan in umetniški poudarek." Te besede je izrekel pretekli petek podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Lado Zakošek ob otvoritvi retrospektivne razstave plastik kiparja Antuna Augustinčiča v galeriji knjižnice Kulturnega centra. Sovesne otvoritve razstave so se poleg velikega števila domačinov udeležili tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije Štefan I^mec, gostje iz pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split ter iz prijateljske občine Subotica. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili igralec Boris Kralj iz Ljubljane in dekliški pevski zbor velenjske gimnazije, je o umetniku in njegovi Antun Augustinčič v pogovoru z Mitjo Ribičičem, Nestlom Žgan-kom, Božidarjem Jakcem in Vladimirjem Herljevičem Čimprej novi ekonomski odnosi Komunisti Gorenja so z volilno sejo tovarniške konference ZKS, kije bila 22. junija in ki je potekala pod geslom „V boju za razvoj socialističnega samoupravljanja se krepi enotnost Zveze komunistov", obeležili tudi 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije in 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije Pred volilno sejo tovarniške konference ZKS Gorenje so v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v Gorenju razpravljali o gradivu in o ocenah, ki so jih pripravile posebne delovne skupine. V razpravi v osnovnih organizacijah ZK so ob obravnavi gradiva še posebej naglasili vsebinske spremembe in dosežene uspehe, ki dajejo osnovo in oporo komunistom in vsem delovnim ljudem Gorenja pri uresničevanju nalog v zvezi z nadaljnjim družbeno-ekonomskim razvojem delovne organizacije. Gradiva o uresničevanju ustavne preobrazbe in zakona o združenem delu, izvajanju nalog na področju gospodarjenja skladno s politiko gospodarske stabilizacije ter o mestu in vlogi Zveze komunistov ter ostalih družbeno političnih organizacij v procesu poglabljanja samo- Priznanja Dosedanji sekretar komi-teja tovarniške konference ZK Gorenje in član centralnega komiteja ZKS, Janez Miklavčič je izročil na seji tovarniške konference ZK Gorenje priznanja delavcem Gorenja, ki so 30 in več let člani Zveze komunistov. Priznanja so prejeli: Marija Ostruh, Anton Kranjc, Stane Bergant in Ivan Atelšek. Novo vodstvo ZK v TGO Gorenje Na volilni seji tovarniške konference ZK Gorenje so za novega sekretarja komiteja TK ZK izvolili Janeza Živka, za namestnika sekretarja pa Viktorja Kneza. Za člane komiteja pa so bili izvoljeni: Adolf Ranzinger, Peter Kodre, Alojz Saje, Franc Brinovec, Anica Kristan, Dušanka Purnat, Iztok Vivod, Adolf Čas, Štefan Zorman, Kristina Jehart, Jana Zorko, Ludvik Onuk, Karel Učakar, Boris Sovič in Alojz Pižorn. Predsedniki komisij pa so: za kadrovska vprašanja komiteja - Viktor Knez, za samoupravne odnose pri konferenci Peter Kodre, za druž-beno-ekonomske odnose pri konferenci Adolf Ranzinger, za idejnopolitična vprašanja pri konferenci Alej z Saje ter za organiziranost in razvoj pri konferenci - Franc Brinovec. upravnih odnosov, so bila konkretizirana s predlogi prihodnjih akcijskih usmeritev. Čimprej vzpostaviti nove dohodkovne odnose Komunisti Gorenja ugotavljajo, daje prišlo v zadnjem razdobju v temeljnih organizacijah združenega dela do sprememb, zlasti še kar zadeva odločanje o zadevah, ki so življenjskega pomena za delavce. Niso pa še vzpostavljeni novi ekonomski odnosi med proizvodnimi in drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Povezati bo treba rezultate dela delovne skupnosti skupnih služb z rezultati dela temeljnih organizacij združenega dela. Znova bo treba preveriti organiziranost temeljnih organizacij združenega dela, oceniti pa tudi predloge o tem, katere funkcije naj opravljajo temeljne organizac|e združenega dela, katere pa naj združujejo z drugimi. Kar najbolj dosledno bo potrebno v prihodnje uveljaviti načelo celovitega planiranj a. Večjo pozornost bodo morali komunisti nameniti uresničevanju delegatskih razmerij, urediti pa bo treba še odnose med poslovodnimi organi temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije. Spremljanje uresničevanja stabilizacijskih nalog V velenjskem Gorenju so leta 1975 pripravili in sprejeli stabilizacijske programe, žal brez opredeljenih nosilcev nalog, niti niso sproti spremljali uresničevanje zastavljenih nalog. Ob tem je zaskrbljujoč zlasti še podatek o upadanju produktivnosti, in sicer kot posledica prevelikega in nekontroliranega zaposlovanja nove delovne sile ter neizkoriščenosti zmogljivosti. V prihodke bo treba zato pogosteje in celoviteje ocenjevati gospodarski položaj. Se vse premalo pobud komunistov Tudi v tovarni gospodinj ske opreme Gorenje ugotavljajo, da seje v zadnjem obdotju okrepila aktivnost Zveze komunistov. Vendar pa je aktivnost še zmeraj odvisna od vodstev ZK, pogrešali pa so pobude komunistov. Ob tem tudi ugotavljajo, da komunisti še zmeraj premalo dosledno in učinkovito uresničujejo dogovorjena stališča in naloge v okolju, kjer delajo. Sicer pa samo število sestavkov ni in ne more biti merilo za prizadevanja za učinkovito spreminjanje razmer in 6dnosov v samoupravni družbi. Vse osnovne organizacije ZK bodo morale izoblikovati in sprejeti akcij ske programe uveljavljanja zakona o združenem delu, seveda pa ne manjka tudi drugih pomembnih nalog, ki morajo najti svoje mesto v akcijskih programih osnovnih organizacij ZK. Tudi akcijski program tovarniške konference ZK Gorenje Na zadrgi volilni sgi tovarniške konference ZK Gorenje so obravnavali tudi naloge, kijih je določil svet Zveze komunistov sozda Gorenje, ki so del skupnih nalog komunistov Gorenja. Dogovorjeno je bilo, da bodo ugotovitve in stališča iz gradiva in ocen, sklepe sveta ZK sozda Gorenje ter misli iz dokaj razgibane in tehtne razprave zapisali v akcij ski program z roki in odgovornimi nosilci izvajanja posameznih nalog. Akcij ski program bo potrdil novoizvoljeni komite tovarniške konference ZK Gorenje, za njegovo uresničevanje pa bodo morale poskrbeti osnovne organizacije ZK v Gorenju. Udeleženci volilne sge tovarniške konference ZK Goreige iz naših delovnih kolektivov Velenjska rudarska godba po nastopu v Rogaški Slatini. Na sliki tudi nekdanji kapelnik velenjski godbenikov Ivan Marin starejši in član VO Jože Zaje. Rudarski godbi srebrno odličje V Rogaški Slatini je bilo v soboto in nedeljo finalno tekmovanje pihalnih orkestrov So venije — V finalu nastopilo 14 orkestrov — Za oceno tekmovanja smo zaprosili Ivan Marina, dirigenta velenjskih godbenikov Minulo soboto in nedeljo je bil v Rogaški Slatini sklepni del 5. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije. Letošnjega jubilejnega tekmovanja, s katerim so se Zveza kulturnih organizacij in Zveza pihalnih orkestrov Slovenije vključili v praznovanje letošnjih jubilejev tovariša Tita in naša partije, se je udeležilo 52 godb, ki so se glede na svojo sposobnost prijavile v štiri težavnostne stopnje, in sicer: tretjo - najlažjo, drugo - lažjo, prvo -težjo in umetniško - najtežjo. Eno izmed meril, da so se orkestri lahko prijavljali v različne težavnostne stopnje, je bila tudi težavnost obvezne skladbe, ki je bila glede na posamezno težavnostno stopnjo različno težka in so jo morali izvajati vsi orkestri. Za tekmovanje v tretji težavnostni stopnji se je prijavilo kar 32 pihalnih orkestrov, to je več kot polovica, kar kaže na razmeroma nizko raven slovenskih pihalnih orkestrov. V drugi težavnostni stopnji so sodelovali štirje pihalni orkestri, v prvi trinajst, v umetniški skupini pa so tekmovali le trije pihalni orkestri, in to Tezno - Maribor, Trbovlje in Velenje. Nedvomno je v Sloveniji več orkestrov, ki bi se lahko prijavili za umetniško skupino, kot pa kaže so imeli premalo poguma. Vsi pihalni orkestri so najprej igrali na predtekmovanjih, ki so bila v osmih mestih, med njimi 21. maja tudi v Velenju. Na teh področnih tekmovanjih je posebna tričlanska strokovna komisija izbrala štirinajst orkestrov, ki so 25. in 26. junija še enkrat nastopile v finalu v Rogaški Slatini. Komisija je izbrala po dva orkestra iz tretje težavnostne stopnje, druge in umetniške (Trbovlje, Velenje) ter osem iz prve težavnostne skupine. Ker propozicije tekmovanja niso bile dovolj natančne, se iz nerazumljivih razlogov v finale ni uvrstil pihalni orkester Zaija iz Šoštanja, ki je na predtekmovanju v prvi težavnostni stopnji v Velenju dosegel prvo mesto in si je po poslušanju ostalih orkestrov v finalu v Rogaški Slatini nedvoumno zaslužil uvrstitev sklepni del tekmovanja. Vendar ima vsaka komisija svoje ocenjevanje in kriterije in letošnji zagotovo niso bili najboljši, predvsem pa so bili anonimni, kar je najslabše. Da kriteriji komisije niso bili dobri dokazuje tudi dejstvo, da so gorenje gorenje gorenje Vsem rudarjem in vsem borcem iskreno čestitamo za 3. julij in 4. julij delavke in delavci sestavljene organizacije združenega dela GORENJE GORENJE, Velenje GORENJE - SEVER, Subotica GORENJE - MUTA, Muta ob Dravi GORENJE - FECRO, Slovenj Gradec GORENJE - ELRAD, Gornja Radgona GORENJE - LESNA, Šoštanj GORENJE - FTU, Sombor GORENJE - PETAR DRAPŠIN, Kikinda GORENJE - VARSTROJ, Lendava GORENJE - METALPLAST, Ruše GORENJE - MURAL, Mursko Središče GORENJE - VEGRAD, Velenje bile v finalu podeljene samo srebrne in zlate plakete. ..Prepričan sem," je še dejal profesor Ivan Marin in kapelnik velenjskih godbenikov v pogovoru o tem tekmovanju, „da bi lahko komisija podelila tudi kakšno bronasto plaketo, objektivnosti na ljubo pa bi lahko kdo ostal tudi brez plakete." V prvi težavnostni stopnji je komisija podelila štiri zlata odličja (absolutno ocenjevanje). Prejeli so jih pihalni orkester občine Kranj, jeseniških železarjev, Zarja in pihalni orkester ravenskih železarjev. Srebrne plakete so v tej težavnostni stopnji prejele godba na pihala Piran, rudarska delavska godba Hrastnik, papirniškj orkester Vevče in pihalni orkester KUD Pošta Maribor. V drugi težavnostni stopnji je zlato plaketo prejela Ridarska godba Mežica, srebrno pa tovarniška godba Muta ob Dravi. V tretji težavnostni stopnji so podelili le zlato plaketo, prejela sta jih pihalni orke- ster Tržič in delavska godba Svi bode Senovo. V najtežji umetniški skupini pas Trboveljčani dobili zlato, godbenil velenjske rudarske godbe pa srebra plaketo. Torej so naši godbeniki di segli drugo mesto med vsemi orki stri in si tako odprli pot do sveto nega prvenstva, ki bo prihodnje leto na Nizozemskem. „Naj dodam," je še dejal Iva Marin „da je bil nastop naših godb^ nikov v Rogaški Slatini prav gotovi naš najboljši nastop in da so si p mnenju večine opazovalcev zaslužil - tudi ob izvrstnih Trboveljčanih-zlato plaketo. Drugo mesto naS prizadevnih fantov, jim je najvedj nagrada za njihov trud, ki obenem tudi obvezuje, da se na src-tovnem prvenstvu prihodnje let* čim bolje uvrstijo. Prepričan seii da nam bo to uspelo. Seveda, it bodo delovni kolektivi pa tudi' drugi, ostali še naprej zvesti in na«! pomagali pri pripravah ter pri ostalih glasbenih prizadevanjih." Trebnje: deseti tabor naivt Številna družina ljudskih umetnikov iz mnogih krajev Jugoslavije slavi od 23. junija do 2. julija pomemben jubilej: deseti delovni tabor naivnega slikarstva in kiparstva, združen s 4. salonom likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga bo 2. julija zvečer v Trebnjem na Dolenjskem odprl pokrovitelj salona tovariš Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. V Trebnje, ki je pred devetimi leti dalo pogumno pobudo za medsebojne načrtne stike in izmenjavo izkušenj likovnih ustvarjalcev samorastnikov, so te dni spet uprte oči skoraj vseh jugoslovanskih predstavnikov te umetniške zvrsti ustvarjanja. Mnogim med njimi so stalno odprta vrata salonov in galerij v največjih kulturnih središčih po svetu, pa vendar hkrati ostajajo zvesti tudi idejam, ki so se pred pičlim desetletjem rodile na Dolenjskem. Sem so usmerili svoje želje po organizacij- skem središču, ki naj ga vodijo pre vsem čisti kulturni in ne pridobi niški nameni. Zamisel, porojena > skromnih začetnih okvirih, je do obrodila bogate sadove: V trebanjski galeriji naivne uit nosti je danes 240 dragocenih del, k stoje delno tudi v parkih in okoli šoi i na Mirni in v Sentrupertu. Tu sojil • pustili samorastniki iz vseh naših republik in iz tujine: vsak po eno delo po vsakem taboru. Tabor je i . minulih letih organiziral že 47| razstav doma in v zamejstvu, navezi je pristne stike s podobnimi gal jami po Jugoslaviji in izven države. Na vseh dolenjskih sreča je v 9 letih sodelovalo že 90 slik in kipaijev samorastnikov. Kraj if občina prirejata hkrati tedi kulture, letos prvič tudi tabor ml» dih ustvarjalcev; tabor podpiia že M delovnih organizacij in ustanov i občine, Slovenije, Srbije, BiH, p i tudi številni posamezniki. TONE GOS 5 Sanacija objektov „Terasa I" v zazidavi ŠALEK - GORICA Na pobudo pristojnih organov Skupščine občine Velenje je bil opravljen 28 . 6. ,1977 strokovni ogled stanovanjskih objektov „Terasa I" v zazidavi Šalek - Gorica. Namen strokovnega ogleda je bil, da se izdela najustrezngši sanacijski projekt. Kot je znano so investitorji teh objektov, brez predhodnega dovoljenja, namesto armirane - betonske severne stene objekta zgradili opečno z odprtinami, kar one-mogoča zasutje te stene, kot je to predvideno po odobrenem projektu, istočasno pa ovira nadaljnjo gradrjo investitorjev v zgornji vrsti. Ogleda so se udeležili predstavniki zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SRS Ljubljana, poletja za urejanje voda „Nivo" Celje, poletja „Montana" Žalec, projektivnega biroja Velerge in zavoda za urbanizem Vele rje. Po opravljenem strokovnem ogledu je bilo ugotovljeno, da je poletje „Nivo" Celje pripravljeno izvesti kompleksno sanacijo vseh dvajsetih spornih objektov, vendar pod pogojem, da zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana predhodno izdela in da naraz-^ polago geomehanske lastnosti terena in smernice za izdelavo projekta i ^ za sanacijo. Že izdelan sanacijski projekt projektivnega biroja Velenje 1 ^ bi bil pod določenimi pogoji sicer izvedljiv, vendar bi bila izvedba j S občutno dražja. J Do nastale situacije je prišlo predvsem zaradi nedovoljenega odsto- j 5 panja od projektov s strani graditeljev objektov „Terasa I" in bodo ^ le-ti morali prispevati svoj delež k sanaciji obstej ečega stanj a. J Inšpekcijske službe \ ^ Skupščine občine Velenje tU I 33. JULIJ - PRAZNIK RUDARJEV - 3. JULIJ - PRAZNIK RUDARJEV - 3. JULIJ - PRAZNIK RUDARJEV - 3. JULIJ - PRAZNIK RUDARJEV - 3. JULIJ - Nedelja, 3. 7.1977 ob 5. uri - budnica v Velenju in Šoštanju ob 8. uri — zbor parade na Titovem trgu ob 8.30 uri — parada po mestnih ulicah ob 9. uri — osrednja proslava s skokom čez kožo na kotalka- I lišču ob 11. uri — začetek piknika na velenjskem gradu od 14. do i 23. ure igra ansambel JFantje treh dolin" i Od 4. 7. do 10. 7.1977 - prvenstvo mladink SRS v šahu za leto 1977 | Sreda, 20.7.1977 | - mednarodni atletski miting v počastitev dneva rudarjev | na stadionu Velenje. Odbor za proslavo 3. julfa I lekordna proizvodnja, nova samoupravna organiziranost tco je naokoli in pred nami je spet 3. julij, stanovski praznik vseh slovenskih rudarjev. To je dan, ko bodo naši rudarji spet za trenutek pozabili na naporno delo globoko pod zemljo in potisnili nekoliko v ozadje misli, kako iztrgati zemlji kar največ črnega zlata, ki je izredno pomembno za razvoj našega gospodarstva. tremi leti je bil rekordni dosežek višji skoraj za 1.000 ton, saj so tega datuma nakopali že 16.200 ton premoga, 31. januarja pred dvema letoma so zapisali dnevno proizvodnjo 18.400 ton, lani 19. februarja 18.800 ton in letos 12. aprila 19.000 ton nakopanega premoga. Letna proizvodnja pa se je gibala takole: Leta 1940 so v velenjskem rudniku nakopali le 242.420 ton lignita. Takoj po vojni so začeli graditi nov sodobni rudnik, uvajati moderne odkopne metode, mehanizacijo in sodobno organizacij o dela. Pred 27. leti — 3. februarja leta 1950 so izvolili prvi delavski svet. V procesu izvajanja samoupravnih odnosov seje oblikoval samoupravljalec, kije zavestno vlagal moči in sredstva za modernizacijo rudnika in že leta 1955 dosegel prvi milijon ton nakopanega premoga. Po letu 1955 je začela proizvodnja na velenjskem premogovniku hitro naraščati. Leta 1960 so rudarji nakopali že 2,200.000 ton premoga, tri leta 3,160.000 ton, leta 1975 pa so presegli že 4 milijone ton. Prepričani smo, da bodo naši rudarji tudi letos kot vsakič doslej izpolnili letni" proizvodni načrt in nakopali 4,500.000 ton premoga. Ob tem je treba povdariti, da danes že več kot 50 odstotkov vse proizvodnje pridobivajo na mehaniziranih čelih. V letošnjem jubilejnem letu bodo šaleški rudarji v jami predvidoma 273 dni in v teh dneh kot smo že zapisali nakopali rekordno količino premoga ton lignita. V prvih šestih mesecih so že nakopali preko 2,200.000 ton premoga. Ob tem je zanimivo to, daje število zaposlenih približno za 4 odstotke nižje od predvidenega. Namesto 3.850 delavcev jih je sedaj zaposlenih na velenjskem premogovniku 3.725. Tudi normativi porabe in materiala so v mejah predvidenih, povprečna dnevna proizvodnja v prvem polletju pa je ENERGIJA - TEMELJ NAŠEGA GOSPODAR- r™ \ ENER | STVA i KRIJE . KRIJEMO VEC KOT POLOVICO SLOVENSKIH ^ ENERGETSKIH POTREB | UVRŠČAMO SE MED 60 NAJVEČJIH DELOV-Ž NIH ORGANIZACIJ V JUGOSLAVIJI \ SMO NAJVEČJA DELOVNA ORGANIZACIJA \ NA PODROČJU PROIZVODNJE ENERGIJE V \ SLOVENIJI i '>, HH RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI | HH KOMBINAT- VELENJE KalH 2 \ Prired velenjskimi rudarji so tfsakco leto večje naloge. Vlagati morarajo izjemne napore, da bi bila rnjihova proizvodnja čim ve-tčja. , Čeprav se pri svojem težaškemu delu nenehno srečujejo z mnopgimi težavami, le-te niso oviraa pri izpolnjevanju njihovih proizizvodnih nalog, kajti zavedajo sse, da ob morebitnem ne-izpoblnjevanju zadanih nalog ne bi trjrpela samo njihova delovna oigannizacij a, ampak gospodarstvo i celotne občine in tudi re-publilike. Zavedati seje namreč trebaia, da Šaleški energetski bazen k krije skorajda polovico vseh sloveenskih energetskih potreb. V letošnje jubilejno leto so naši i rudarji stopili z izredno na-petinm delovnim oziroma proiz-vodnnim načrtom. To je leto, ko bo ^zgrajena četrta faza šoštanj-ske termoelektrarne z močjo 335 IMW. Zato morajo rudarji nakoopati letos kar 4,500.000 ton j premoga. To nalogo uspešno izpolnjujejo, saj imajo na depooniji že približno 700.000 ton j premoga. V Jetnem načrtu term moelek tram e Šoštanjje namreč t tudi predvideno, da morajo imetiti za začetek obratovanja blokika IV. 800.000 ton premoga. V ' prvih mesecih letos proiz-irodnjnja zaradi objektivnih težav ni bibila takšna, kot so predvidevali ] po osnovnem letnem na-Jrtu.i. Y tretjem mesecu se je stanjaje že popravilo tako, da so rudaraiji že presegli trimesečni proizizvodni načrt. 12. april letos pa b(bo ostal zapisan v zgodovini relemnjskega premogovnika z ve-likimmi črkami. Tega dne so velenjski knapje dosegli nov re-cordrdni dosežek. Ob 3.716 zapo-slenihih delavcih, od tegajihje bi-10 3 BI 3 v bolniški, so nakopali kar 119.000 ton premoga in izboljševali „stari rekord" iz februarja L lani za 200 ton. Sicer pa je v zadadnjih nekaj letih dnevni re-kordidni izkop naraščal takole: 12.2. avgusta leta 1970 so ru-iaiji ji prvič nakopali 13.000 ton premmoga, 4. marca naslednje leto L 13.400, ton, 28. decembra leta i 1972 je znašala rekordna inevEvna proizvodnja že 14.700 ton, i, 12. maja naslednje leto 15.2<24Q ton, 11. decembra pred =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiii^ ( Program prireditev ob I | dnevu rudarjev v Velenju | | Petek, 1. 7.1977 | ob 16. uri — košarkarski turnir med ekipami: Madžarska, 1 | Italij a, Celje, Šoštanj — v Šoštanju | ob 18. uri - sprej em u pokoj encev REK Velenj e v Delavskem § = klubu = | Sobota, 2. 7. 1977 i ob 12. uri - podelitev priznanj in nagrad za 10, 25 in 30 let i dela pri REK Velele po TOZD oz. DSSS | ob 16. uri — rokometni turnir: Trbovlje, Velenje, Zagorje = rokometno igrišče Velenje | ob 18. uri - nastop velenjske rudarske godbe, pevskih zbo- | rov in folklorne skupine pred Domom kulture Velenje i — podelitev priznanj in nagrad za 20 let dela pri REK § Velenje in za 10 let dela pri reševalni četi velenjskega | rudnika — Delavski klub i ob 20.30 uri — kresovanje pri mestni smučarski skakalnici znašala nekaj več kot 16.000 ton nakopanega premoga. Vzporedno s prizadevanji za čim večjo proizvodnjo tečejo na rudarskoelektroenergetskem kombinatu Velenje v tem času tudi akcije za čim doslednejšo uresničitev vsebine zakona o združenem delu oziroma razprave o bodoči organiziranosti novih delovnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela REK. Po predlogu bodoče organiziranosti bo nova delovna organizacija rudnik lignita Velenje predvidoma imela naslednje tozde: Preloge, Pesje, Škale, Priprave, Jamska mehanizacija, Klasirnica, Jamski transport, Jamske gradnje in predvidoma tozd Zunanja dejavnost ter delovno skupnost Zrače-nje-sanacija in delovno skupnost skupnih služb. Referendum o tem bodo izvedli še ta mesec. Prikaz vsega, kar naše socialistično skupnost ljudi poglavitna naloga je nudei prve pomoči v primeru nesi ter druge aktivnosti. Zra« občinskega štaba CZ deluj« štabi CZ še v vseh 25 krajevi skupnostih in v 27 delovi organizacijah, pri občinski štabu CZ pa deluje tudi več 3 cializiranih enot. Predstavili so se tudi naši| silci. V občini imamo 12 te torialnih in dvoje industrijsl gasilskih društev, ki štejejo n 700 članov, med katerimi jih več kot 300 mladih. Društ prizadevno sodelujejo v akcij požarne preventive v obči Vse enote sodelujejo z obč skim štabom CZ. Večino gai skih domov smo zgradili nai vo oziroma obnovili, trenut sta v gradnji dva nova gasilsl domova. Za prizadevno delo s gasilski društvi Velenje in Š štanj dobili Kajuhovo nagrai sicer pa se naši gasilci ponaša delovne so jamstvo za pomlajevanje enot in štabov ter za krepitev in delo političnih graditeljev teritorialne obrambe. Z vse večjim podružbljenjem pa se tudi enote milice in narodne zaščite, organizirane v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, vključujejo v široko zasnovan koncept družbene samozaščite. V občini je nad 1.000 starešin vseh rodov in služb Vloga zveze rezervnih vojaških starešin je krepitev idejno-političnih osnov vseljudske obrambe naše države, uresničevanje koncepta splošne ljudske obrambe in krepitev obrambne moči in varnosti SFRJ. V okviru občinskega odbora ZRVS Velenje delujejo 4 osnovne organizacije in 16 aktivov, v katerih je nad 1.000 starešin Partijska zastava simbol idejnopolitične vloge Zveze komunistov V soboto, 25. junija, smo znova pregledali našo zmagovito pot med narodnooosvobodilno borbo in pri izgradnji nove socialistične samoupravne skupnosti - Več kot 4.000 udeležencev parade je izpričalo, kaj želimo in kaj zmoremo Začetek parade so naznanili člani velenjskega aerokluba, enega najmlajših tovrstnih klubov v naši državi. Deluje šele pet let, pa se kljub temu lahko pohvali z več uspehi. Po doskoku dveh padalcev in potem, ko je komandant parade, Franc Vrtačnik, predal ra-port predsedniku občinske skupščine, Nestlu Žganku.seje začel mimohod naših delovnih ljudi in občanov. Na čelu parade so bile partijske zastave, simbol idejnopolitične vloge Zveze komunistov. Ešalon 90 praporščakov je simboliziral organiziranost in enotnost vseh subjektivnih sil v naši družbi. V ešalonu so bile zastave vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v občini Velenje. 90 predstavnikov delovnih ljudi in občanov je predstavljalo vseh 35.000 prebivalcev naše občine, ki svoje intere- se in dejavnosti združujejo v raznih organizacij ali in društvih, skratka vse, kar naše delovne ljudi in občane povezuje v angažirano, trdno socialistično skupnost. Na čelu predstavnikov naših občanov sta bila Alojz Korenič in Alojz Kikec, dobitnika prvomajskih nagrad dela in delavka Goranja, Anica Kristan. V ešalonu so bili tudi nosilci drugih visokih odlikovanj in priznanj. Za bojnimi zastavami partizanskih enot Tomšičeve, Šer-ceijeve in Bračičeve brigade ter III. brigade Vojske državne varnosti, so stopali v paradi borci — pripadniki slavne XIV. divizije in drugih enot IV. operativne cone, prekomorskih in drugih brigad, med njimi tudi predstavnik domicilne brigade Toneta Tomšiča, Vlado Mišica. Na čelu kolone borcev je bil harmonikar Klančnik iz Šmartnega ob Paki, borec Tomšičeve brigade. Enote teritorialne obrambe — sestavni del enotnih oboroženih sil SFRJ V sprevodu so bili tudi pripadniki enot in štabov teritorialne obrambe, ki predstavljajo oboroženi odpor v občini in so sestavni del enotnih oboroženih sil SFRJ. Teritorialna obramba je najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov za oboroženi odpor, za odpravljanje in preprečevanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč. V enote teritorialne obrambe je v naši občini vključeno skoraj 5 % vseh občanov, od tega četrtina mladih in tretjina deklet. Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje je v le- tu 1976 prejel prehodno zastavico kot najboljši občinski štab v zahodno — štajerski pokrajini. V preteklem letu so pripadniki enot in štabov teritorialne obrambe dosegli številne pomembne uspehe; predelane so bile vse naloge, v urjenjih so sodelovali prebivalci krajevnih skupnosti, utrjena je koncepcija splošne ljudske obrambe itd. Te enote, ki predstavljajo osnovne nosilce obrambe domovine, borce za mir in neodvisnost, bodo v tem letu dobile svoj dom splošne ljudske obrambe v občini Velenje. V paradi je sodelovala tudi četrtina vseh mladih pripadnikov, ki so porazdeljeni po vseh enotah teritorialne obrambe. Več kot 350 jih je, med njimi pa je nad tretjino deklet, ki enakopravno nosijo orožje in dokazujejo, da so lahko enakovredne borke, komandirke v enotah in štabih teritorialne obrambe. Mladinci - prostovoljci, pripadniki enot teritorialne obrambe Začetek velike slovesnosti sta naznanila padalca, ki sta z zastava! v rokah pristala na prireditvenem prostoru vseh rodov in služb. Omembe vredni so uspehi, ki so jih dosegle starešine na tekmovanjih v vojaških veščinah. Za svojo prizadevnost je prejelo 33 starešin državna odlikovanja, 3 so prejeli zlato plaketo ZRVS, 36 srebrno, 34 bronasto, 54 pa priznanje ZRVS Slovenije. V sprevodu so bili pripadniki enot civilne zaščite, katerih Brigadirji za zastavami lovnih zmag Kozjansko, Brdice pri Gorici, Tolminsko, Novi nik in Škale so kraji letoši mladinskih delovnih akcij, trdno občane povezuje v angažirano, izvodnjo in visoko obratovalno pripravljenost. Hkrati z osnovno dejavnostjo so se v okviru REK Velenje razvile tudi druge, ki po svoji organiziranosti že preraščajo v delovne organizacije. Pozdravi 17.000 delavcev in delavk Gorenja Delegati Gorenja v sprevodu so predstavljali 17.000 članski delovni kolektiv Gorenja, znan pri nas in v svetu. Le kdo še ni slišal za velikana bele tehnike, enega največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi. Ta velikan združuje zdaj 17.000 delavcev, ki združujejo svoje delo v 41 tozdih. Mnogi od teh so v naših bratskih republikah. Od vsepovsod, iz vseh temeljnih organizacij združenega dela Gorenje, iz predstavništev in servisnih centrov širom po Jugoslaviji, so prišli delegati na sobotno sla\je. Delegati Gorenja so prinesli pozdrave in čestitke vsem velenjskim delovnim ljudem in občanom, ki so lahko znova na praznični dan s ponosom ugotavljali rezultate svojega dela ter s tem dokazali, koliko in kaj se da zgraditi in narediti v naši socialistični skupnosti. Tudi gasilci so strumno korakali mimo slavnostne tribune Delegati Gorenja v sprevodu so predstavjjali 17.000 članici delovni kolektiv Gorenja Združeno delo Šaleške doline V dveh ešalonih so bili v paradi predstavniki drugih delovnih kolektivov občine Velenje. V prvem so bili predstavniki rudarskega šolskega centra, tovarne usnja, Galipa in Integrala. V RŠC z uspehom povezujejo izobraževanje z neposrednim proizvodnim delom, "fevar-na usnja Šoštanj je največji jugoslovanski proizvajalec vege-tabilnega usnja, za svoje izdelke pa je prejela številna priznanja. Delovna kolektiva velenjskega Integrala in šoštanjskega Galipa pa sta se prav te dni odločila za združitev dela in sredstev v okviru nove delovne organizacije Veplas. V drugem ešalonu so bili delegati trgovskih in gostinskih delovnih organizacij, pa predstavniki podjetja za vzdrževanje hiš DOM, komunalno obrtnega centra, gradbenega industrijskega podjetja Vegrad, ki slavi letos 20-letnico obstoja in ki se vključuje v praznovanje letošnjih jubilejev s pomembno delovno zmago - z odprtjem tovarne celic, skupaj z Gorenjem pa uresničujejo program industrializacije gradbeništva. V sprevodu pa so bili tudi delavci podjetja za distribucijo toplote Toplovod Velenje. Z zastavami delovnih zmag so v sprevodu ponosno korakali brigadirji terere so vključeni tudi mladi iz našaše občine. i Za zastavami delovnih zmag so ) v prazničnem sprevodu sto-palali brigadirji in brigadirke mla-dininskih delovnih brigad Franc Leseskošek - Luka, dvakrat udarne e brigade iz akcije v Brdjcah pri ri Novi Gorici. Karel Destov-nikik - Kajuh, ki bo avgusta ob-navavljala porušeno Tolminsko, Otdto Mader, ki dela v Škalah ter brijrigade iz Kranja, Vogošča, Goiomje Radgone, Črne gore in brigrigada Rdečega križa Slovenije, i, ki sodelujejo na akciji Koz-jamnsko 77 pri gradnji ceste Pla-ninina - Bistrica ob Sotli. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Le malo delovnih organizacij opravlja v naši družbi tako pomembno in odgovorno nalogo, kot jo rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. S 4,5 milijonov ton nakopanega lignita ter s 4 milijardami kWh električne energije krije več kot polovico slovenskih energetskih potreb. S proizvodnjo premoga in električne energije se uvršča kombinat med 60 največjih delovnih organizacij v državi, v Sloveniji pa predstavlja največjo delovno organizacijo na področju proizvodnje energije. Nagla modernizacija proiz- vodnje je bil eden izmed pogojev za oblikovanje novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, ki so omogočili, da je bil dosežen v letošnjem letu rekordni dnevni izkop premoga 19.000 ton. Samoupravno organiziranost bodo rudarji izpopolnili tako, da bo v prihodnje delovno organizacijo rudnik lignita Velenje sestavljalo 9 tozdov. Termoelektrarna Šoštanj je največji elektroenergetski objekt v Sloveniji, ki krije več kot polovico vseh slovenskih potreb po električni energiji. Kolektiv termoelektrarne si prizadeva doseči kar največjo pro- Pripadnki civilne zaščite Prikaz vsega, kar naše delovne ljudi in občane povezuje v angažirano, trdno socialistično skupnost Aktualna gesla prostovoljnih delovnih akcij v občini Velenje V sprevodu so bili tudi predstavniki vseh 25 krajevnih skupnosti iz naše občine. Nosili so gesla, ki so še vedno aktualna, gesla, pod katerimi so tekle skoraj vse prostovoljne delovne akcije v občini Velenje. Pod geslom „Mesto - vasi" so bile zgrajene domala vse ceste, ki povezujejo mestne in vaške krajevne skupnosti; ceste v Šentilj, Ravne, Bele vode, Ple-šivec, Šicale itd. Veliko volje in delovnega elana je bilo vloženega v sedanjo podobo Šaleške doline. Več kot 1 milijon in 300 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ves ta elan je v človeku in vsi dosežki služijo človeku. V sprevodu so bili tudi predstavniki narodne zaščite iz krajevnih skupnosti, kot predstavniki za konkretne akcije organizirane družbene samozaščite, ki ima svojo zasnovo prav v krajevni skupnosti. Družbena samozaščita je sestavni del samoupravljanja v krajevni skupnosti in zajema konkretne priprave zavarovanja našega socialističnega sistema in vse družbene in osebne imovine. Za predstavniki krajevnih skupnosti so bili v treh ešalonih nosilci zastav - rdečih partijskih, jugoslovanskih in slovenskih Naši najmlajši V sobotnem sprevodu so se predstavili tudi najmlajši - gojenci vzgojnovarstvenih zavodov in učenci osnovnih šol. V občini Velenje imamo 7 osnovnih ter 10 podružničnih šol s skupaj 4.500 učenci. Vsi so vključeni v pionirsko organizacijo ter v osnovne organizacije ZSMS, v katerih jih vzgajajo v tovarištvu, prijateljstvu, spoštovanju, ljubezni do domovine, razvijanju tradicij NOB ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. V pionirskih odredih deluje 144 raznih krožkov. Za značko slovenskih partizanskih enot se bori 2.800 pionirjev in mladincev. V tekmovanje za Kajuhovo bralno značko je vključenih več kot 80 % vseh osnovnošolcev, ki so samo letos prebrali 18.500 knjig. Skoraj 2.000 pionirjev pa deluje v zeleni straži. Rezultat uspešnega dela pionirskih odredov najbolj zgovorno izpričuje več kot 100 priznanj, diplom in pokalov, ki so jih prejeli. Telesna kultura Poseben ešalon so sestavljali športniki, predstavniki tekmovalnega športa in člani šolskih športnih društev. V prvi skupini so bili atleti, nogometaši — med njimi tudi novi drugoligaši Rudarja, roko-metaši, košarkarji, smučarji, plavalci, karateisti, strelci, ki se ponašajo s številnimi uspehi, pa kegljači. V drugi skupini, ki je predstavljala športno rekreacijo, so bili kotalkarji, športni plesalci, člani velenjskega aerokluba, motoristi, alpinisti, planinci, ša-histi, športniki - invalidi, in mladi strelci. V tretji skupini pa so bile prikazane aktivnosti šolskih športnih društev. Kultura V sprevodu so bili tudi predstavniki široko razvejanega kulturnega življenja v občini, predstavniki pevskih zborov, amaterskih gledališč, kulturnih društev in kulturnega centra Velenje, ki združuje vse profesionalne kulturne dejavnosti v občini. Številni otroški, mladinski in odrasli pevski zbori so v soboto napolnili tribuno, Šaleška folklorna skupina je s plesi jugoslovanskih narodov ponesla ime Velenja tudi izven naših meja, godbeniki rudarske godbe in delavske godbe Zarja imajo že dolgoletno tradicijo. V zadnjem času pa je postala znana v širšem kulturnem prostoru tudi galerija velenjskega kulturnega centra. Taborniki, ljudska tehnika, šofeiji in avtomehaniki, ribiči in lovci Zadnji del sprevoda so sestavljali predstavniki tabornikov, organizacij ljudske tehnike, šoferji in avtomehaniki ter ribiči in lovci. V sprevodu so bili predstavniki več kot 700 tabornikov iz Velenja, Šoštanja, Topolšice in Šmartnega ob Paki, ki zgledno ohranjajo tradicije NOB ter usposabljajo mlade za splošno ljudsko obrambo. Ljudska tehnika je prikazala, kako pomembno vlogo ima pri tehničnem izobraževanju našega človeka in kako se s svojo dejavnostjo vključuje v koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V društva in klube ljudske tehnike je pri nas vključenih več kot 1.000 članov. Pomembno vlogo ima pri tem tudi avtomoto društvo Velenje. Veliko delovnega dana in volje je bilo vloženega v sedanjo podobo Šaleške doline Predstavilo se je združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje, ki šteje 260 članov. Pomembne uspehe so dosegli na različnih tekmovanjih, v okviru društva pa z uspehom deluje tudi pevski zbor. Pred mladinci - nosilci šopkov so korakali v sprevodu predstavniki naših ribičev in lovcev. Velenjska in šoštanjska družina združujeta skoraj 500 članov; skrbita tudi za čuvanje voda in okolja. Tekmovalne ekipe in posamezniki so dosegli v zadnjih letih pomembne uspe- he, šoštanjski ribiči pa so na mednarodnem tekmovanju v Varni z uspehom zastopali Jugoslavijo. Lovci, ki so organizirani v 5 družinah, pa gospodarijo z 22.000 ha zemljišč. V lovske vrste je včlanjenih skoraj 300 članov, ki se aktivno vključujejo v delo za ohranjevanje naravnega okolja. Vse pomembnejše postaja delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ob letošnjih jubilejih je prejela lovska družina Škale red zaslug za lovstvo II. stopnje. Kulturno življenje je v občini zelo razvejano Tudi takole so udeleženci parade izrazili ljubezen do tovariša Tita V dveh ešalonih so bili v paradi predstavniki drugih delovnih kolektivov občine i Predstavniki krajevnih skupnosti so znova poudarili pomen gesla Mesto-vasi, pod katerim so bik zgrajene domala vse ceste, ki povezujejo mestne in va&e krajevne skupnosti TURISTIČNI |fi| I. naš čas KAŽIPOT Hm radio velenje laninstvo v iialeški dolini Na leto je priredila štiri do pet preddavanj v dvorani kina Destovnik v Šoo Stanju. Predavanja so bila zami-Sjenna kot nekaka elementarna pla-ninslska šola, seznanjanje z gorami: razgledi po slovenskih gorah, uporaba kkart, opisi poti, planinska oprema. . Vsakoletni planinski sejem (pless) je bil priljubljena družabna prireeditev. Podružnica je organizirala i vsako leto nekaj skupinskih izletov. . Nekatere je opisal v Planinskem vestrtniku Janko Sernec. Jdanko Sernec (1881-1970) je bil po i prevratu leta 1918 imenovan za stareešino okrajnega sodišča v Šoštanju. . Kot sin celjskega narodnega od-vetnnika dr. Josipa Serneca je bil tudi Jankko aktivno predan slovenski stvari. \V Šoštanju je sodeloval pri telo-vadttbi, gledaliških igrah in pri planin-skenm delu (1918-1922). Bil je na-čelnnik Šaleške podružnice SPD. V svojijih rokopisnih Spominih piše, da ga jeje za ljubitelja planin vzgojil oče, ki jeje že od mladosti vodil svoje otroke t po planinah, kakor na Ojstrico, na 5 Skuto in po gimnazijski maturi na 1 Triglav. O delu Šaleške podružnice« je Janko Sernec kot njen vodja Za konec tedna vam priporočamo, da obiščete GOSTIŠČE PRI VIDI v prijetni vasici Zavodnje. Nudijo vam: — domače specialitete in pijače, savinjski želodec, domače salame, domač kruh, izbrana vina ..., — nedeljska kosila, — domače koline. Primeren salon za poslovne pogovore in sestanke, bankete in svatbe. PRIPOROČAMO VAM: BIFE KOPALIŠČE — več kot 500 sedežev, — jedila na žaru, — točeno LAŠKO in TALIŠ PIVO v Planinskem vestniku 1922 objavil spis Šaleška pokrajina. V letnikih 1922 in 1923 je opisal tudi nekatere planinske ture iz tega obdobja (Po Hudem Prašku na Mrzlo goro, tura Šoštanj - Smrekovec - Raduha -Luče - Robanov kot - Korošica in dalje po vrhovih Savinjskih Alp). V svojih spominih omenja Janko Sernec požrtvovalna planinska delavca v Šoštanju: notarja Marinčka in sod-nijskega uradnika Skamerja. V letih po prvi svetovni vojni je Šaleška podružnica pridno obnavljala markacije na svojih poteh, zaznamovala pa je tudi številne nove va- riante. Podružnično poročilo iz leta 1922 navaja obsežen seznam markiranih in s kažipotnimi tablicami opremljenih planinskih poti na ozemlju podružnice. Na kolodvorih v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki pa sta bili nameščeni veliki tabli -zemljevida turistično obdelanega izletniškega okoliša. Zaznamovane so bile tele poti: Uršlja gora: Šoštanj - Zavodnje - Šentvid - Šisernik - vrh Uršlje gore 6 1/2 h in varianta Šoštanj -Topolšica - Zavodnje (priporočljiva zlasti za sestop). (Nadaljevanje prihodnjič) Rezultati: 1. Maribor 5228 (Medved 920, Žnidaršič 902, Vidmar 899), 2. Konstruktor (Maribor) 5204 (Pečovnik 891, Krnič' 874, Murko 870), 3. Celje 5163 (Vanovšek 902, Rauter Hubert 887, Tomašič 879), 4. Velenje - REK 5084 (Šinkec 898, Roj-šter 862, Komljenovič 857), 5. Rudar (Trbovlje) 5079 (Goljuf 865, Dolanc 862, Žibert 853), 6. Velenje - reprezentanca sindikata 5024 (Herman Rauter 886, Krajger 848, Križovnik 842), 7. Hrastnik 4869 (najboljši Roj 842) • KOTALKANJE Uspešen nastop kotalkarjev Na prvenstvu Zagreba v ko-talkanju je nastopilo 42 kotalkarjev iz Ljubljane, Velenja in obeh zagrebških klubov, Mladosti in Medveščaka. Na tekmovanju so se izkazali tudi velenjski kotalkarji. Med naj boljšimi so bili — pionirke 2. Edita Krajšek, pri mladinkah 2. Renata Ferenčak, 3. Valerija Oremuž, med članicami pa je Tatjana Goršek bila tre tj a. GOSPODINJSKO POMOČNICO za 7 ur dnevno sprejmem, lahko v redno zaposlitev. Ostalo po dogovoru. Naslov v uredništvu! VEČJE GOSPODARSKO POSLOPJE (vodovod-elektrika) ob glavni asfaltni cesti, 30 arov zemlje, 3 ha gozda, 2 ha travnika ter parcele za vikend, prodam skupaj, ali posamezno. Naslov v uredništvu! ŽENSKO SREDNJIH LET, iščem za skupno gospodinjstvo v okolici Velenja. Po možnosti s svojo hišo. Sem mizar — tesar. Naslov v uredništvu! ZAPOROŽEC 968, letnik 1976 prodam. Drago Vuica, Luče ob Savinji 127. HIŠO, zgrajeno do tretje faze, prodam. Naslov v uredništvu! HISO, terasno, zgrajeno do prve plošče v Bevčah, prodam. Naslov v uredništvu! POPRAVEK: HIŠO dobro vzdrževano, montažno garažo, čebeljnjak in drvarnico, ugodno prodam za rušenje, Franja Mlinšek, Celjska c.16, Vele rje. PRODAM Spačka, letnik 1973. Cena po dogovoru. Naslov v uredništvu! PRODAM fotoaparat Fuica 701, širokotni objektiv, tele-objektiv in torbico. Naslov v uredništvu. vas obveščevalec Petek 1.julij: Estera Sobota2.julij: Živko Nedelja 3.julij: Tomaž Ponedeljek 4. julij: Dan borca Torek 5.julij: Ciril, Metod Sreda 6.julij: Marija Četrtek 7.julij: Vinko 5. 7. - torek ob 18. in 20. uri ZDRAHE V HONG KONGU italijanski akcijski film 6. 7. - sreda ob 18. in 20. uri ZDRAHE V HONG KONGU - italijanski akcijski film 7. 7., - četrtek ob 18. in.20. uri SODBA - francoska drama. Režija: Andre Keith. Igrajo: Sophia Loren FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 4. 7. -. ponedeljek ob 20. uii MARSEILLSKA POGODBA - francoska kriminalka. Režfa: Robert Parich. Igrajo: Michael Kein Gemes Meisen KINO ŠOŠTANJ 30. 6. - četrtek ob 20. uri PRED MILIJON LETI - angleški fantastični film. Režija: Dan Chaffey. Igra- jo: John Richardson, Raquel Welch 2. 7. - sobota ob 20. uri MAR-SEILLESKA POGODBA - francoska kriminalka. Režfa: Robert Perich. Igrajo: Michael Kein 3. 7., -.nedelja ob 18. in 20. uri ZDRAHE V HONG KONGU - italijanski akcijski film. Režga: Steno. Igrajo: Bud Spencer. Robert Vebber, Enzo Cannevale 4. 7., - ponedeljek ob 20. uri NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD - ameriški vestem. Režfa: Sergio Leone. Igrajo: Claudia Cardinale, Henry Fonda 6. 7., - sreda ob 20. uri SODRA - francoska drama. Režfa: Andrej Keith. Igrajo: Sophia Loren 7. 7. - četrtek ob 20. uri LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI - ameriški film. Režija: John Berry. Igrajo: Diahann Carroll, James Earl Jo-nes ■'##/#####/##//#/#######///####//#/####/#■ Koncert in razstava na velenjskem gradu. V petek 1. julija ob 19. uri bo na grajskem dvorišču na velenjskem gradu kulturni večer, na katerem bodo, v okviru praznovanj ob letošnjem rudarskem prazniku, odprli razstavo skulp-tur mladega oblikovalca lignita VASJE ULRIHA, študenta Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Priložnostni koncert bo izvedel LJUBLJANSKI PIHALNI KVINTET. Pokrovitelj prireditve je REK Velenje, kije omogočil tudi izdajo kataloga. REDNI KINO VELENJE 30. 6. - .četrtek ob 18. in 20. uri BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE - francoska kriminalka 1. 7. - petek ob 18. in 20. uri BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE - francoska kriminalka 2. 7. - sobota ob 17.30 in 20. uri NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD -ameriški vestem. Režfa: Sergio Leone. Igrajo: Claudia Cardinale, Henry Fonda 3. 7. - nedelja ob 17.30,in 20. uri NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD - ameriški vestem (IZREDNA DOLŽINA FILMA) 4. 7. —.ponedeljek ob 18. in 20. uri ZDRAHE V HONG KONGU -italfanski akcjski. Režija: Steno. Igrajo: Bud Spencer, Robert Vebber, Enzo Cannavale I S \ 5 S S § s S GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE „VEGRAD" VELENJE Prešernova 9 a VELENJE razpisuje JAVNO DRA2BO ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Tovorni avto TAM 4500 2. Tovorni avto TAM 5000 prekucnik 3. Osebni avto zastava 750 kombi 4. Motorna žaga STIH L 5. Žaga tračna 6. Štedilnik 7. Štedilnik plinski 8. Električna peč etažna 9. Vrtalni stroj Simbi R 5 10. Vrtalni stroj TORNA HILTI 765 11. Električni ročni stroj 12. Računski stroj Friden 13. Mešalec betonski 100 I 14. Viličar 15. Osebni avto Fiat 132 16. Grelec zraka Termogen TW - 325 17. Elektromotorji razni 18. Stroji in oprema za izdelavo strešnikov 1 kom ^ 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 6 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom Dražba bo dne 6. 7. 1977 ob 10. uri v sejni sobi na upravi podjetja GIP „Vegrad" Velenje, Prešernova 9 a. Vsi interesenti morajo 6. 7. 1977 ob 7. uri na blagajni podjetja vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Ogled sredstev je mogoč 1. 2. in 5. julija od 8. - 14. ure v skladišču mehanizacije GIP „VEGRAD" in v bivši hali IGE v Selu pri Velenju. * S S s ZAHVALA Ob izgubi drage mame IVANE MENIH se toplo zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in izraženo sožalje. Hvala govornikom: pionirju Šmonu, tovarišema Zageiju in Debeljaku za iskrene in plemenite besede, mladinskemu pevskemu zboru, kolektivu osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh ter učencem in učiteljicam šole v Topolšici, sodelavcem iz SŠZD Velenje, predstavnikom tovarne usnja in družbenopolitičnih organizacij, društvu upokojencev, duhovniku za spremstvo in opravljen obred ter tovarišicama Anici in Lojzki za prijateljstvo do pokojnice. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Petru Lipovšku, ki ji je s svojim znanjem in plemenitostjo pomagal med njeno bolezn|o ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za skrbno nego. Hvaležni vsi njeni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dobre mame, babice in prababice MARIJE PRISLAN rojene Kortnik, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, predstavnikom družbenopolitičnih organizacjj KS Pesje in Zdravilišča Dobrna, darovalcem cve^a, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so j o pospremili na njeni zadrgi poti. Žalujoči: sin Rudi z ženo, hčerka Ivica z družino, brata Janko in Viktor ter sestra Fani z družinami in ostalo sorodstvo. atletskih šol organiziranih na osnovnih šolah. Med posamezniki še niso posegli po prvih mestih, vendar pa rezultati kažejo, da imajo dober naraščaj, ki bo z večjimi tekmovalnimi izkušnjami posegel tudi po najvišjih mestih. Nekaj rezultatov posameznikov - Tek 1000 m 2. Bogdan Urh 2 : 39,9, 2000 m - 2. Stanko Miklavžina 5 : 40,4, hoja 5 km - 2. Makovšek 26 : 52,3. Pri dekletih pa sta se najbolje uvrstili metalki diska Šilihova in Valterjeva na 2. in, 3. mesto. R. Ž. • KEGLJANJE Kegljači za dan rudarjev Na kegljišču kavarne REK so v počastitev dneva rudarjev priredili kegljaški turnir. Sodelovalo je 7 ekip iz Maribora, Trbovelj, Hrastnika, Celja in Velenja. ^^^^ -^^^mm®* ■ i »m: . , V — Spreprejem za nogometaše: Predsednk skupščine občine Velenje je prireiredil sprejem za nogometaše Rudarja in Šmartnega. Potem, ko sta a ga oba predsednica kluba seznanila z uspešnim nastopom v slovovenski nogometni ligi, katere prvak so postali nogometaši velerj-skegega Rudarja, je predsednic Žgank čestital nogometašem in jim zažetždel še v naprej dobro in borbeno igro, posebno Rudaiju v no-vem:m okolju II. zvezni ligi. JAtAKOB GR0ŠL: SSpomini, ki še žive... Po prvi predredaji sefh vodil za 200 metrov, po 4.00.000 m vodstva nisem uspel pove-čati;ati, pač pa sem veliko pridobil po tretjretji predaji - vodil sem za 360 m. Zaižanimiv je bil poizkus četrtega tekača. ;a. Po prvih tisoč metrih je zaostanek tek zmanjšal na 200 metrov, vendar temjempa ni vzdržal in je v nadaljevanju popoopustil za sto metrov. Peti, zadnji je bie bil res najboljši, ker pa sem tudi samam tekel hitreje, se razdalja med namiama ni spremenila. Časovna razlika, ta, na cilju: minuta in štiri desetin-ke s«e sekunde. Z; Za take nenavadne teke imam kar precirecej domišljije. Zamislil sem si tudi šili štafetni prenos pozdrava velenjskim rim zasavskim rudarjem ob rudar-skenskem prazniku, preko Polzele in Pre-boldbolda. Menim, da bi bil takšen prenos nos pozdravov, povezan z določenim nim naporom treh dolgoprogašev, mnoranogo bolj oseben, kot recimo po poštpošti poslano pismo. S] Spomladi 1975 se je ponudila enosenostavna rešitev običajnih težav glede sestave ekip za Ljubljano. Na slovenskem prvenstvu v malem maratonu v Trbovljah smo nastopili vsi kandidati za obe ekipi. Razen nas skoraj ni bilo močnejših tekmovalcev, tako da smo dosegli verjetno neponovljiv uspeh AK Velenje. Med prvimi osmimi vseh šest kandidatov! Vrstni red: Balek, P. Anič, Tesano-vič, Vedenik, Čas (takrat še AK Ljubljana), Grošl, Falež (Olimpija), Ko-selj. Uvrstitve so dale ekipi: I. Balek, Anič in Tesanovič, II. Vedenik, Ko-selj in jaz. Tekmovanje v Ljubljani smo nestrpno čakali Zelo me je zanimala moč drugih ekip, zlasti pa AK Olim-pf a. Nikoli dotlej še nismo nastopili s tako močnima ekipama. Boj med Kladivarjem, Olimpf o in Velenjem v partizanskem maršu v Ljubljani lahko nekako primerjamo boju smučarskih štafet skandinavskih držav, SZ, v novejšem času pa tudi NDR na svetovnih prvenstvih in olimpf skih igrah. (Nadaljevanje prihodnjič) MVIlade velenjčanke NNa republiškem atletskem fi-nalulu v Kranju za mlajše mladinke i: in mladince, so Velenjčanke dososegje ekipno 3. mesto za Kla-divavaijem in Novo Gorico, mla-dincnci pa so zavzeli 6. mesto medd 14. klubi. DDobra uvrstitev mladih atletov v atletskega kluba Veleige je rezuultat načrtnega pristopa, pri vzgcgoji mladih atletov preko • /ATLETIKA Našim rudarjem ter borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne iskrene čestitke za 3. julij - praznik slovenskih rudarjev in 4. julij - dan borca Da bi zadostili potrebam celodnevne šole so na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju pričeli z gradnjo prizidka. Dela bodo končana do novega šolskega leta, vrednost investicije pa bo 710 tisoč din. Z izgradnjo novega prizidka bo šola pridobila 2 učilnici in kabinet, kar bo dovolj za nemoten potek pouka celodnevne šole. Na velenjskem gradu so pretekli teden v sredo odprli zanimivo razstavo, ki je že pritegnila mnoge obiskovalce. Razstavo je organiziral Kulturni center Velenje, da bi osrednji slovesnosti ob odkritju spomenka Maršal Tito, dal še poseben povdarek. Razstava prkazuje celotno Titovo življenje od njegove zibelke v Kumrovcu pa vse do najvišjega mesta med državnki sveta. Razstavljene fotografije in dokumenti so last muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane. O pomenu je spregovorila podpredsednica občinske skupščine Herma Groznik, priložnostni kulturni program pa je izvedel oktet Gallus, katerega petje se je spojilo z akustičnim ambijentom graj&ega dvorišča in arkad. Z izgradnjo novega mostu čez Pako v starem Vi lenju je krajevna skupnost pridobila p omembe prometni objekt, ki bo skupno s predvideno ra širitvijo ceste omogočil hitrejši in varnejši pronte skozi ta del Velenja. Most je bil uporabnikoi predan prejšnji teden in je razbremenil ostale ul ce, po katerih seje odvijal obvoz v času njegov gradnje. Odkrili kip Karla -IPred podružnično šolo XIV. divizije Ravne pri Šoštanju so v nedeljo, 19. junija odkrili spomenik partizanskemu pesniku in vodji kulturniške skupine legendarne XIV. divizije Karlu Destovniku Kajuhu. Bronast kip je delo kiparja Marjana Kertiča in je last Na-potnikove kolonije na centralni 3oli Biba Roeck v Šoštanju. Na proslavi, s katero so se tudi krajevne organizacije in krajevna skupnost Ravne vključile v proslavljanje letošnjih jubilej ev tovariša Tita in Zveze komunistov, je spregovoril sekretar krajevne organizacije estovnika Kajuha Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne Rudi Olup in orisal življenjsko pot Karla Destovnika Kajuha. Kulturni program so izvedli mladinci, pioniiji, pevski zbor Čebelica ter trio ITD iz Raven. Spomenik pa je odkrila ob navzočnosti krajanov, nekdanjih borcev, predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, predsednica osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Ravne, Dragica Gomboc. Med slovesnostjo so predstavniki krajevnih organizacij Ravn in Šoštanja položili k spomeniku vence. Občinska konferenca SZDL Velen je Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet Zveze sindikatov Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje čestitajo ob 3. juliju - prazniku slovenskih rudarjev m 4. juliju - dnevu borca Vsem rudarjem Šaleške doline ter vsem borcem in aktivistom NOV v občini Velenje Krajevna skupnost, krajevna organizacija Socialistične zveze in gasilsko društvo Bevče so to nedeljo pripravili proslavo ob 25-letnici delovanja gasilskega društva. Ob tej priložnosti so razvili društveno zastavo, položili temeljni kamen za gradnjo prizidka pri gasilskem domu ter podelili letošnja bronast^ odli-čja Osvobodilne fronte zaslužnim posameznikom. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE TOPLOVOD VELENJE sporoča, da ima naslednje telefo številke: 851-433 851-411 851-422 850-462 851-405 850-473 V Šoštanju telovadna akademija Skupščina občine Velenje Izvršni svet SO Velen je OBVEŠČA vse potrošnike tople vode mesta Velenje in Šoštanj, da v nedeljo, 3. julija 1977 in v ponedeljek, 4. julija 1977 ne bo tople vode zaradi priključitve toplotne postaje termoelektrarne Šoštanj IV na magistralni cevovod. Prosimo za razumevanje! Partizan Šoštanj je v soboto, 25. junija pripravil v telovadnici solidarnosti osnovne šole Biba Roeck tradicionalno telovadno akademijo. S to prireditvijo, na kateri je spregovoril predsednik Partizana Rudi Baje, se je ta telesnovzgojna organizacija vključila v praznovanje 40. obletnice ustanovitve KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije in 85. obletnice njegovega rojstva. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. O. »TOPLOVOD« VELENJE Okrog sto mladih, članov društva, je predstavilo deset izredno zanimivih točk, z velikim navdušenjem pa je nekaj sto zbranih gledalcev pozdravilo nastop naših najboljših telovadk iz Ljubljane in Novega mesta, med katerimi so tile tudi tri letošnje državne prvakinje Jasna Doki, Jana Kolar in Nati Rogelj. Vaje so pripravili Vesna Teran, Mirko Požun, Vesna Fuerst, Tea Podgoršek, Tone Rehar, Darko Teran in Dragica Maučec. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšck (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih — Uredništvo i uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/11, poštni predal 89, tele- fon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Ve-letje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mne Sekretariata za informaeje it J vršnega sveta Skupščine SR Slo-1 venije številka 421-1/72 od 8. j februarja 1974 ne plačuje te-1 meljnega davka od prometa | izvodov.