Katoliški
ra::
n»
iore
Jii
;ei»
ytit
te®
r
341
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
uiis
se-
rtei
a
•sta
na-
ide
so®
riši
tnja
dat
ve®
. z®
kat
pod-
$>■
vij0'
vsi
Bož
riti*
Leto XX. - Štev. 27 (1007)
Gorica - četrtek, 4. julija 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
STARI IN MLADI
f
čut
ni1-
tožimo večkrat, tla mladina noče hoditi 1 nami, da nam uhaja, da ji ni všeč, kar H nudimo, aa vedno išče neaaj novega. Ali se pa tudi vprašamo po vzrokih njenega ravnanja in jo sKušamo razumeti?
Ati nismo večkrat okosteneli, trdi, zamaknjeni in čakajoči še vedno na isti skati tcatcor pred dvajsetimi leti? Ali ne strmnno še vedno preveč nazaj in izlivamo grenkobo na preteklost, ki nam ni bila muuonjena? Cas se je na široko potegnil naprej in mladina gre s polnim korakom * njim. To je njena pravica — mladina Utora iti naprej, zato jo napajajo mlade moči in gorijo v njej mladostni ognji! Skušajmo ji biti v tej dirki pametni svetovalci, dajmo ji zdravih in poštenih na-Pojev za njihove žejne duše!
toliko je veličastnih strani v zgodovini našega naroda, mi pa sklanjamo glave, kaivor bi ležala nad nami le sama žalost to noč! Pokažimo mladini, da so tudi junaški in zmagoviti dnevi posejani med našo preteklost, in začutila bo ponos do |svojega porettla in do krvi, ki ji polje po žilah. Dotaknimo se tudi po velikih kul-iturnih predstavnikih naše kulturne dediščine, ki blešči, da ga tudi bleski večjih narodov ne morejo udušiti — in ne grenimo si življenja z jalovimi razglabljanji 0 problemih, ki nam ne prinašajo edin-stva in ne medsebojnega spoštovanja. Mladine naša nesoglasja ne zanimajo več, jo odvračajo, kopljejo prepad med nami in njo. Kaj naj išče pri nas, če so naši obrazi čemerni, pusti, vrteč se vedno v istem Logu brez izhoda?
POSREDUJMO MLADINI VREDNOTE DUHA
Naša naravna skrb nas sili, da narodovih dobrin svojskosti in bogatije z nami ne pustimo umreti, ampak jih prenašamo na mlajši rod in ohranjamo za bodočnost. Kar imamo, vse bi radi zapustili, da bi jih v svetu ohranili kolikor mogoče dolgo zveste našim tradicijam, naši podobi. In ta podoba obsega vse: slovenstvo, krščanstvo — torej kontinuiteto našega duha in idealov!
Toliko visokih pristnih vrlin krona naš narod: preprostost, delavnost, poštenost, tokrenost, vztrajnost, vernost in s temi so naši ljudje triumfirali v širokem svetu, ■živeti iz njih, se pravi, hoditi po svetih Poteh do klenih uspehov.
Naša mladost se je zgledovala in šolala Pri starejših v tedanji dobi: mnogo smo Povzeli od njih in nadaljevali njihovo pot. uanašnja mladina išče vzorov v nas. S dim naj jim postrežemo, če nimamo dovolj zakladov zanje? Kako naj se opre Pa nas, če nismo trdni v dobrem, vztrajni v tem, kar gradi, in ponosni na to, kar Pas odlikuje?
Naj nam gre kakor koli dobro, naj bo-Pto na katerem koli otoku zemlje, ne pohabimo, da smo slovenske krvi, da smo slovenski domovini v čast rojeni in da so Pas zdelane roke slovenskih mater pestovale. Ce izgubimo to zavest, smo izgubili Vse, kar nekega človeka odlikuje.
Tu bi se obrnil za pomoč k slovenskim Piateram, ki so v vseli časih bile priži-gaike in čuvarice luči slovenstva in vred-Pot, ki spadajo vanj. Vedno smo kot tatom dajali ceno in jih ponosni častili. Urez vztrajnega, neutrudljivega dela in žrtvovanja slovenskih mater bi slovenstva Panes ne bilo. Zato iz tega ponosa vztrajajte, matere slovenske, tudi naprej: zasadite v mlada srca otrok plemenito rožo slovenstva, ne nehajte jim govoriti o ve-ttkih dneh naše zgodovine, o naši kulturi, 0 naših odlikah. Bodite jim luč, ki bo razsvetljevala mlade duše; duše, ki hrepene Po svetlem in lepem. Z ljubeznijo se oklepajte slovenske knjige in dajte dejanski hgled mladini, ki vam bo sledila. Ce pišče-ta po nagonu slede koklji, kako bi otrok h razvijajočim se razumom ne sledil makri? Vsem nam manjka časa: toda za Ptroke, naše seme in naše upanje nam ka ne sme manjkati. Tožimo, da naši otro-C1 težko berejo slovensko: začnite brati k mladimi, skupaj z vami bodo vzljubili
slovensko besedo. Naučite jih pesmi, z vami bodo veselo zapeli.
Mladina bi se mnogo bolj zanimala za slovensko knjigo, če bi ji pokazali in ji utrli pot v njeno bogastvo. Pomagajmo ji torej vstopiti v hram naše kulture, bodimo ji ob strani in jo podpirajmo, dokler sama ne zmore trdno stopati pod oboke njenega veličastva.
POZIV MLADEMU RODU
Vrsta je na mladini, da pokaže svoj mladostni ogenj, pripravljenost za delo, da iztisne iz svojih talentov, kar ji je Bog poklonil in kar je od nas dobrega prejela. Stati le ob strani, bi pomenilo, biti nerodovitni trs, ki ni vreden sončne toplote.
Vabimo vas k delu, vabimo k triumfom!
Vsepovsod so častna mesta dela v naši slovenski skupnosti: le dobre volje je treba, velike žrtve, žilave vztrajnosti in predvsem neomajne ljubezni za dosego uspehov. Kdor nikdar ne začne, nikdar naprej ne pride in kdor dela brez ljubezni, ne žanje uspehov!
Zato mladina naša: slovenska ognjišča smo ti postavili, ljubezen ti nudimo, svoja srca ti razdajamo — vrsta je na tebi, da te najdražje vrednote sprejmeš s hvaležnostjo, kakršna je vedno odlikovala slovensko mladino. Sedanjost je naša: dajemo ti vse, kar moremo, da si na njej ti kuješ bodočnost. Svojo bodočnost po naši sedanjosti!
DR. JOŽE KRIVEC
Francozi so odklonili anarhijo
V Franciji se je zgodilo nekaj, kar vzbuja strmenje in začudenje ne samo Francozov, temveč vse svetovne javnosti. Golistični režim, ki je bil na tem, da ga pomete anarhična revolucija nezadovoljnih študentov, je dosegel na zadnjih volitvah zmago, ki mu omogoča popolno oblast nad deželo.
Dosedaj so se morali golisti posluževati zavezništva s stranko d'Estaignovih neodvisnežev, če so hoteli vladati, od sedaj imajo sami absolutno večino v parlamentu. Ta šteje 487 mest. Za obvladanje parlamenta je potrebnih 244 glasov. Golisti jih bodo imeli 294, torej 50 več kot se zahteva. Če njim pridružimo še 64 glasov njihovih zaveznikov iz stranke neodvisnih, dobimo številko 358.
Silni vzpon golizma najbolj jasno prikaže primerjava z letom 1967, ko so bile predzadnje volitve. Tedaj so dosegli golisti 199 poslanskih sedežev, neodvisneži pa 43, skupaj 242 mest, dva torej pod absolutno večino.
POPOLN NEUSPEH LEVICE
Najbolj poraženi so iz volitev izšli komunisti in njihovi zavezniki iz združene levice. Komunisti so nazadovali od 73 na 34 poslancev,
Izpoved	vere
Na peto obletnico svojega kronanja, 30. junija, je sv. oče Pavel VI. opravil kon-celebrirano sv. mašo z 11 kardinali in 12 škofi, ki so prišli iz različnih krajev sveta. Po kratki pridigi je z močnim in doživetim glasom prebral »Vero božjega ljudstva«, katere besedilo je sam sestavil in napisal.
Namen te izpovedi je bil očiten: sveti oče je hotel na ta način zavrniti nekatere trditve in teorije sodobnih teologov, ki so povzročile nemir v vrstah vernikov kakor tudi zaskrbljenost v krogih učeče Cerkve, saj spravljajo v nevarnost obstoj nekaterih bistvenih dogem naše vere.
V izpovedi vere je sv. oče med drugim poudaril obstoj angelov (ki jih holandski katekizem zanika), vedno devištvo Matere božje, Jezusovo navzočnost v presveti Evharistiji, greh prvega človeka, vnebovzetje Device Marije, prvenstvo sv. Petra in resničnost Cerkve. Glede spremenjenja pri sv. maši je potrdil smisel besede »tran-substancija«, ko se kruh resnično spremeni v Jezusovo telo in vino v Jezusovo kri. Tudi tej besedi so hoteli dati nekateri pokoncilski teologi nov smisel, kar je sv. očeta vznemirilo.
Po prečitanju te »izpovedi vere« je vsa tisočglava množica navdušeno zapela »Čredo« v gregorijanskem napevu, pri sv. obhajilu je pa sv. oče obhajal sedemdeset otrok, ki so jih zbrali po različnih župnijah rimskega mesta.
ropske gospodarske skupnosti podvrženi več carinam. Istočasno pa je stopila v veljavo skupna zunanja carina, kar pomeni, da se bo za uvoženo blago, ki bo prihajalo iz drugih držav, plačevala enaka carina v vseh šestih državah skupnosti.
Za kmetijske proizvode pa je sprostitev carin le delna. Uvedena je že enotna cena za sladkor, dosežen je bil sporazum za skupno tržišče konserviranega sadja in sočivja, še vedno pa so zaščiteni in vezani tudi na notranjo carino proizvodi kot vino, kava, med, banane, tobak, semena in še nekateri drugi predmeti.
Odprava carin med državami skupnega tržišča
Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, to je države, ki so že dalj časa povezane v skupno tržišče, so s 1. julijem odpravile še zadnje medsebojne carine, ki so bile v veljavi od leta 1958. Te carine so znašale 15 % na uvožene predmete. Prosto kroženje blaga v notranjosti tega skupnega tržišča je zelo pospešilo trgovino med omenjenimi šestimi državami; najbolj se je povečal uvoz v Francijo in Italijo, ki sta imeli proj najvišje oviralne carinske tarife.
Od 1. julija letos torej niso industrijski proizvodi v okviru meja šestih držav Ev-
Za enakopravnost slovenskega jezika
Na eni izmed sej Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ) so nedavno obravnavali enakost uporabe jezikov in pisav jugoslovanskih narodov v zveznih organih.
Pomočnik tajnika za zunanje zadeve Mitja Vošnjak je govoril o nevšečnostih, ki jih morajo prenašati slovenski delavci v tujini, ker uslužbenci na jugoslovanskih diplomatskih in konzularnih predstavništvih ne znajo drugega kot srbohrvatski jezik. Absurd je tudi to, je pribil Vošnjak, da dobivajo mladi Slovenci, ki živijo v Italiji, vojaške pozive v slovenščini, medtem ko jih Slovenci, ki živijo v matični državi, ne prejemajo v materinščini.
Jaka Avšič je v daljšem govoru spomnil, da so v letih narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji dosledno izvedli načelo uporabe slovenskega jezika v partizanskih enotah. Tako je bil 1. maja 1944 sprejet odlok, da se vsi akti in druga besedila v zvezi z vojaško službo pišejo v slovenščini. Danes je ta odlok le še mrtva črka, saj vojaške oblasti ne poznajo drugega jezika kot srbskega.
Prof. Mihajlo Stefanovič iz Beograda je pa iznesel misel, naj bi se vsak mlad človek, ki se šola, moral poleg materinščine učiti tudi druga dva jezika narodov Jugoslavije. Zvezni skupščini v Beogradu naj bi se čim prej predložil predlog, da se sprejme zakon, po katerem bi se v vseh šolah Jugoslavije uvedel pouk slovenščine in makedonščine.
združena levica, ki jo vodi Mitte-rand, od 116 na 57. Voditelj združene socialistične stranke, Mendes France, ki se je v času študentovskih nemirov postavil popolnoma na njihovo stran, pa sploh ni bil izvoljen.
Majski upor je prinesel svoje sadove. Če bo imela Francija in z njo vsa Evropa še deset let opraviti z de Gaullom, bolj samozavestnim in bolj avtoritarnim kot kdaj koli poprej, se ima za to zahvaliti črni zastavi anarhizma, ki so jo razvili pariški študenti. Francozi so se na volitvah izrekli za red in zoper nasilje. V strahu, da se ne bi ponovili moreči tedni iz preteklega maja, so še enkrat de Gaulla proglasili za svojega osvoboditelja. Kar vzbuja pozornost, je dejstvo, da so mnogi volivci z leve oddali na drugi dan volitev glas za golističnega kandidata. So to paradoksi, ki jih je težko razložiti in ki imajo svoj izvor v strahu, da bi komunisti, čeprav so se uradno izrekli za obstoj legalnega stanja, v primeru bodočih nemirov ne podprli dovolj močno teženj za ohranitev sedanje družbe. Francoski meščan, kmet, pa tudi delavec, živijo že preveč dobro, da bi si želeli svoje blagostanje zamenjati z neko megleno revolucijo, ki ne ve, kaj hoče in se izživlja le v ponavljanju bojevitih gesel in v uničevanju privatne imovine.
Volivci z leve so opazili, da se je komunistična stranka v Franciji pomeščanila; odpovedala se je revolucionarnemu načinu borbe, zagovarja miroljubno sožitje z de Gaullom, hvali njegovo zunanjo politiko, skratka čuti se kar prijetno v okviru de Gaullove pete republike. Res, zakaj potem ne voliti de Gaulla, če so pa sami komunisti z njim bolj ali manj soglasni in zadovoljni?
Druga je pa zadeva z demokratično levico. Njeni voditelji odklanjajo komunizem, se proglašajo demokrate in varuhe demokratičnega reda. Njih dolžnost bi morala biti, da obsodijo anarhične izgrede. Demokracija, ki se laska anarhiji, zataji samo sebe. Študentovsko gibanje je zavrglo volitve kot izraz demokratične volje prebivalstva. Voditelji demokratične levice so dobro vedeli,
da je njih sveta dolžnost, ta načela braniti; pa so se raje iz de-magoških razlogov odločili za obrambo študentovskih krilatic in njih divjanja. To je bila izdaja nad demokracijo, njihov smrtni greh. Hoteli so pridobiti nekaj glasov, pa so jih izgubili mnogo. Volivci so izrekli nad njihovo oportunistično taktiko ostro obsodbo in jih izločili.
KAJ PA SEDAJ?
Mogočna večina, pred katero so se sedaj znašli golisti, je zanje huda skušnjava, da bi vladali brez posluha za resnične potrebe prebivalstva, ki jim je izreklo skoro neomejeno zaupanje. Treba je priznati ministrskemu predsedniku Pompidouju, da se te nevarnosti dobro zaveda, saj je zbranim časnikarjem dejal, da silna zmaga de Gaullovega gibanja nalaga tudi dolžnosti, ne zlorabiti je proti volji ljudstva. To je v volitvah izrazilo svoj odpor proti totalitarizmu kakor tudi zoper vse tiste delavske voditelje, ki so ga prisilili k štrajku, ki je spravil v nevarnost dosedanje blagostanje in trdnost francoskega franka. Treba bo delati trdo in premagati veliko težav, da bodo odpravljene posledice nespametne in razdiralne študentovske revolucije v maju.
Velike slovesnosti i Kairu
Poročali smo že, da je sv. oče posebni delegaciji koptskih škofov in nadškofov izročil relikvije sv. Marka, ki so bile doslej v Benetkah. V Egiptu so sprejeli relikvije sv. Marka z izrednim navdušenjem. Pri slovesnosti posvetitve nove katedrale v čast sv. Marku v Kairu so bili prisotni predsednik Naser, abesinski cesar Haile Selasie, zastopnik sv. očeta kardinal Du-val in ogromna množica ljudstva.
Koptski kristjani obhajajo letos 1900-let-nico mučeniške smrti sv. Marka. Po stari tradiciji je ravno sv. Marko organiziral prvo Cerkev v Egiptu in tam tudi umrl mučeniške smrti. Pred približno 800 leti so njegove kosti prepeljali v Benetke. Na prošnjo koptskega patriarha in po uvidevnosti sv. očeta Pavla VI. so sedaj relikvije sv. Marka spet v deželi njegovega apostolskega delovanja in mučeniške smrti. Slovesnosti v Kairu so potekle v izrazito ekumenskem razpoloženju.
Tito obtožuje
Pretekli teden je bil v Beogradu šesti zvezni kongres jugoslovanskih delavskih sindikatov. Na njem je govoril tudi predsednik Tito, ki je izrekel trde besede na račun tistih, ki so zapeljali gospodarsko reformo v slepo ulico. Obtožil jih je nezmožnosti, počasnosti v ukrepih in pretirane opreznosti pri apliciranju raznih odredb. Banke se ne znajo držati kriterijev, ki jih narekuje zdrava trgovina s tujino; kopičijo se zaloge po skladiščih, medtem ko pojenjuje kupna moč delovnega človeka. Brezposelnost narašča. Zunanja trgovina je polna gospodarskih nesmislov: izvažamo meso in ga zopet uvažamo, prodajamo jeklo in ga spet kupujemo. Je to sploh še politika, se sprašuje Tito.
Vse preveč je oseb, ki so le v besedah za gospodarsko reformo, drugače jo pa torpedirajo ob vsaki priložnosti. Eni izha-jejo iz tistih krogov, ki zagovarjajo večstrankarski sistem, drugi pa so »dogmatiki«, ki so svoj čas zakrivili zlorabe pri delovanju UDBE, jugoslovanske varnostne službe. Zelo nevarni so tudi razni kulturniki, zlasti profesorji na univerzah, ki hi radi Zvezo komunistov poslali v ropo-
tarnico in podcenjujejo zgodovinski pomen delavskega gibanja. Ti profesorji, ki so na beograjski univerzi organizirani znotraj Zveze komunistov v skupini »Nova levica«, hujskajo študente k nemirom in govorijo o komunizmu s prezirom, zato bo treba nastopiti proti njim, če ne bodo nehali s svojim kvarnim delovanjem, tudi z administrativnimi ukrepi (kar je bolj fin izraz za zapor, op. ur.). Za Tita bo Zveza komunistov ostala še naprej vodnik jugoslovanskih narodov na potu, ki so ga označili Manc, Engels in Lenin.
Tito se je spoprijel tudi z zlonamernimi kritiki jugoslovanske reforme v vzhodnih socialističnih deželah, ki trdijo, da se Jugoslavija vrača v kapitalizem. »Vem, kaj jih vznemirja,« je dejal Tito. »Je to naš način samoupravljanja in notranje demokratizacije, dve sestavini, ki sta močno nalezljivi. Pri nas ljudstvo sodeluje na oblasti, pri njih ne; tam odločajo le nekateri, vsi drugi pa morajo molčati in ubogati. Naj nas pustijo pri mitu, če hodimo po različnih potih v socializem, saj ne potrebujemo njih pomoči pri reševanju naših problemov.«
Za leto vere utrdimo svojo vero! IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
K temu prizadevanju bo lahko veliko pripomoglo delo, ki je te dni izšlo v Gorici in nosi naslov »UPANJE, KI JE V NAS«. Je to iskren, preprost in stvaren prikaz naše vere, ter kratek oris katoliškega nauka, ki ga je na pobudo Tajništva za nekristjane sestavil msgr. Peter Rossano, iz italijanskega izvirnika pa prevedel Roman Rus. Knjižico, ki ima 64 strani, je izdalo in založilo Katoliško tiskovno društvo v Gorici.
Naslov knjižice je vzet iz prvega lista sv. Petra (3, 15), kjer je rečeno: »Vedno pripravljeni, da boste vsakomur, ki hoče vedeti razlog za UPANJE, KI JE V VAS, dali odgovor krotko in spoštljivo in s čisto vestjo.«
To delo je že prevedeno v dvajset jezikov, med njimi v angleščino, francoščino, norveščino, portugalščino, švedščino, kakor tudi v številne jezike narodov, med katerimi Cerkev misijonsko deluje, npr. v japonščino, korejščino, v siamski, laoški, arabski, indonezijski ter črnski kiswalla jezik. Izdaje v teh jezikih so skupaj že dosegle milijonsko naklado.
»UPANJE, KI JE V NAS« je spis, ki so ga z navdušenjem pozdravile vse škofovske konference po svetu. Dolga vrsta škofov je delo priporočila svojim vernikom.
V	Italiji je knjižica izšla v več stotisočih izvodih. Uporabljajo jo pri verskem pouku mladine v šolah, za izpopolnitev verskega znanja in za študij v katoliških orga-
Iz Slovenije
nizacijah. Tudi v Franciji, kjer so delo ponatisnili v stotisoč izvodih, se župniki in veroučitelji knjižice poslužujejo pri prikazu naše vere mladini in odraslim. V Belgiji je tudi predmet spraševanja za ženine in neveste. Enako je knjižica študijski predmet na številnih katoliških univerzah, zlasti v misijonskem svetu. Premnoge redovne skupnosti so si jo določile za pre-mišljevalno snov. Misijonarji v Afriki, Aziji in Južni Ameriki so jo pozdravili kot odlično sredstvo seznaniti pogane in nekristjane z osnovami naše vere.
»UPANJE, KI JE V NAS« imamo sedaj tudi v slovenskem jeziku. Za »Leto vere«, ki smo ga pravkar zaključili, je najlepši spominek in najbolj učinkovit knjižni dar.
Nabavite si ga torej nemudoma in poklonite ga tudi svojim znancem in prijateljem, saj vam bo v splošno duhovno in večno korist. Knjižico morete naročiti ali pri svojih dušnih pastirjih ali pri slovenskih izseljenskih duhovnikih ali naravnost na sedežu Apostol-stva molitve (msgr. Franc Močnik), ulica don Bosco 11, 34170 Gorizia- Gorica, Italija. V Italiji stane 280 lir, drugod 0,50 USA dolarja ali njegova protivrednost v domači valuti.
Knjižico »UPANJE, KI JE V NAS«, naj bi kupil in prebral vsak Slovenec, postati bi morala last vsake slovenske družine, oblikovala naj bi vso našo skupnost!
Svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o položaju, ki je nastal na Tržaškem zaradi razstavljanja ladjedelnice Sv. Marka in nevarnosti novih razlastitev v dolinski občini. Posebno pozornost je posvetil razla-ščevanju slovenske zemlje v dolinski občini. Ponovno je ugotovil, da je Slovenska skupnost vedno poudarjala raznarodovalni, negospodarski in nesocialni značaj politike razlaščevanja. Slovanska skupnost je stalno opozarjala vse stranke, zlasti tiste, ki vključujejo Slovence, na škodljivost takšne politike, ter jih pozivala, naj se pridružijo njenemu boju proti razlašče-vanju naše zemlje. Vprašanje zaposlitve tržaškega devalstva se ne bo rešilo z obu-božanjem slovenske manjšine, marveč z okrepitvijo ladjedelništva, trgovine in drugih terciarnih dejavnosti. V zadnjih treh letih (da ne govorimo o prejšnjih razlastitvah) so in bodo samo v dolinski občini razlastili 3.250.000 km. metrov rodovitne zemlje, številne domove in gospodarska poslopja. Razlastitve za naftovod in za »Grandi Motori« niso in ne bodo rešile vprašanja zaposlitve tržaškega delavstva, pač pa predstavljajo ogromno škodo za naše delovne ljudi v dolinski občini. Da bi preprečili to škodo, je Slovenska skupnost že zdavnaj zahtevala, naj zgradijo tovarno Grandi Motori pri Orehu. Takrat so se izgovarjali, da so tla pri Orehu neustrezna za gradnjo težkih objektov, kakor je livarna tovarne Grandi Motori. Zdaj pa ugotavljamo, da omenjene livarne sploh ne bodo gradili.
Slovenska skupnost je vedno kritizirala stališči KD in PSU, ki sta se zavzemali za razlaščevanje zemlje naših kmetovalcev in delavcev. Prav tako je Slovenska
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII
Proračun goriške občine
Goriški občinski svet je posvetil pet dolgih sej razpravi o proračunu za tekoče leto 1968. Proračun je zelo obsežen, saj obsega 599 strani debelo knjigo. Pravi labirint številk za tistega, ki se na stvar ne razume ali ki je ne zna ceniti in opredeliti, da si dobi jasen pogled v finančno življenje našega mesta z okolico.
Lahko si predstavljamo, kako debelo so občinski svetovalci pogledali, ko so prejeli domov tako knjigo in koliko časa in truda so zamudili, da so proračun pregledali, pretehtali in odločili, ali ga potrditi ali pa ne.
Proračun je letos uravnovešen, kar predstavlja pravo novost po nekaj letih primanjkljaja, včasih tudi zelo visokega.
številke kažejo v celoti 5.001.000.000 Ur dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Da bomo proračun pravilno razumeli, povemo sledeče:
Davčnih dohodkov je 1.688.034.510 lir,' prispevka od državnih davkov 116.146.280, izvendavčnih dohodkov pa 497.534.210 lir. To znese skupaj 2.301.715.000 lir.
Potem pa najdemo še 603.500.000 lir dohodkov od prodaje in amortizacije patri-monialnih dobrin, od premikanja kapitala in povračila kreditov. Nato še posojila v znesku 1.544.585.000 lir in 381.200.000 lir posebnih računov. Skupaj torej 5.001.000.000 lir.
Nasproti gornjim številkam dohodkov imamo 2.232.300.000 lir izdatkov za tekoče stroške (osebje, zavarovalnine, socialno skrbstvo, usluge itd.), 2.328.086.000 lir izdatkov na račun kapitala, 59.415.000 lir za odplačevanje dolga na posojilih in še
381.200.000	lir posebnih računov.
Kogar zanima, povemo, da goriški občani plačamo letos 205.000.000 lir družinskega davka, ali 4.701 liro na osebo.
Ne utegnemo navesti še drugih postavk, ker vsak razume, da bi nam ne zadostovale niti vse štiri strani lista. Tistemu, ki ga zanima, povemo tudi, da ima goriška občina letos 1.936.339.991 lir dolga, za katerega plača samo v tekočem letu 165 milijonov 199.002 liri amortizacije (obresti od kapitala).
V	razpravo so posegli številni svetovalci m v sredo, 26. junija je zadevno, v imenu tudi svojih kolegov dr. Bratuža in dr. Bratina, spregovoril dr. Sfiligoj. Najprej je povedal, da je v dolgih letih svojega mandata slišal opozicijske svetovalce kritizirati letne proračune, ker niso izkazovali uravnovešanja dohodkov in izdatkov. A tudi letos kritizirajo proračun. »Gre za opozicijo zaradi opozicije,« je dejal dr. Sfiligoj. »Gre pa tudi za mnenja, ki v dobri veri izražajo neko stališče, in mnenja drugih mi spoštujemo.«
Nato je govornik podčrtal zadovoljstvo skupine slovenskih svetovalcev, ker je proračun uravnovešen in torej brez primanjkljaja, kar pomeni, da se dohodki od leta
do leta večajo. Dobre postavke ugotavljamo letos pri donosu družinskega davka, ker je občina izvedla splošen pregled vseh obvezancev; potem pri splošnem davku na potrošnjo po normalni tarifi in to zaradi vedno večjega prihoda Jugoslovanov bodisi s prepustnico bodisi s potnim listom, ki v Gorici kupujejo vse vrste blaga, in nato še pri davku od blaga prostega pasu (zona franca), ki nam ga je zakon še za nekaj let podaljšal.
Kakor znano, pritiče ta davek tudi občini Sovodnje, ki dobi letos 5.500.000 lir.
Vodno govoreč v imenu svoje skupine, je dr. Sfiligoj ponovil predlog, naj se obmejni pas razširi na 20 km, prehodi pa naj bodo samo z osebno izkaznico, kar že velja na Tirolskem. Gorica bi s tem imela še večje ugodnosti. Potrebno je ohraniti sedanje prijateljsko vzdušje na meji, je dejal govornik. To pa lahko dosežemo s podpisom stoletne prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Nujno prinese taka pogodba s seboj odpravo vojaških služnosti, ki že preveč obremenjujejo naše kraje. Nato je dr. Sfiligoj omenil še sporazum Moro-Stambolič, ki omenja cestno zvezo med Brdi in Novo Gorico preko štmavra, in predlagal, naj bi pri gradnji te ceste zajeli pod štmavrom jugoslovanske potnike in jim omogočili prihod v Gorico z avtobusom. Ponovil je nujnost ureditve ceste v štmaver gor do zadnje hiše v vasi. Prikazal je obupni položaj velikega števila družin ter posameznih delavcev in delavk, ki so še vedno brez primernega stanovanja, in predlagal nujno zgraditev ljudskih stanovanj po nizki najemniški coni. Goriško letališče naj država odstopi občini, ki naj ga porabi za industrijo; pri Sovodnjah pa se mora dograditi izhodišče mestne grezniške kanalizacije, ki naj omogoči izdelavo naravnega gnojila, ko je že določeno, da se tam zgradi naprava za uničevanje smeti.
Predlagal je še odpravo nezdravih hiš,
prezidavo starih in slabih mestnih četrti ter naj se uredi prevzem mestnega avtobusa in pobiranja davka na potrošnjo v lastni občinski režiji.
Ponovil je tudi zahtevo, naj se na matičnem uradu na podlagi konkurza namestita dva slovenska uradnika, da se bodo slovenski priimki in imena pisali pravilno s slovensko abecedo, saj nam to tudi zakon dovoljuje.
Dr. Sfiligoj je proti koncu zahteval, naj se izvede sklep odbora od januarja 1967 in takoj postavi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši tabla s pozdravom »Dobrodošli«.
Obžaloval je, da na razstavi otroških vrtcev niso z napisom omenili sodelovanja slovenskih otrok. Vprašal je nato pristojnega odbornika, ali je mnenja, da bi gostovanje slovenskih šol in sploh slovanskih oper zbudilo večje zanimanje občinstva.
Odbornik Agati je v tem pogledu povedal, da so v teku pogajanja z ljubljansko Filharmonijo, da prihodnje leto nastopi v Gorici z opero Knez Igor.
Ker se je dr. Sfiligoj dotaknil tudi vprašanja zgraditve novih stavb za slovenske šole v ul. Čampi, je odbornik Lupieri zagotovil, da je prostor že izbran in rezerviran in tudi prošnja na vlado za financiranje odkupa prostora in gradnje poslopij je že v Rimu.
V	ostalem so odborniki odgovorili na gornja izvajanja z zagotovilom, da se bodo postavljeni predlogi upoštevali. Vprašanje ljudskih stanovanj in prezidava nekaterih mestnih četrti prideta v ospredje, je dejal odbornik Lupieri, čim bo mestni regulacijski načrt dokončno odobren in postane izvršljiv.
Občinski svet je končno letošnji proračun potrdil v ponedeljek 1. julija. Zanj so glasovali slovenski svetovalci, demokristjani in socialisti. Misovci, komunisti in liberalci pa so glasovali proti.
Ni več poti nazaj
List »Amico del Clero« poroča o akciji nekaterih katoličanov, da bi preprečili nadaljni razvoj obnove v bogoslužju. V skrbeh so za rimsko liturgijo, radi bi imeli še naprej povsod latinščino. Po odstopu kardinala Lercara so upali, da bodo pri novem predsedniku Sveta za izvedbo liturgične konstitucije našli več zaslombe. List potem prinaša pismo benediktinskega patra Lisi-ja, ki pravi, da novi predsednik pač ne bo zaviral obnove v bogoslužju, saj je bil ravno benediktinski red tisti, ki se je najbolj trudil za obnovo. Poti nazaj ni. Svet se mora ravnati po smernicah, ki mu jih je dal zadnji koncil in ki se sedaj izvajajo po naročilu svetega
očeta. 2e 7. marca 1965 je dejal sveti oče: »Ne smemo misliti, da se bo čez nekaj časa vrnilo vse na staro in da bomo spet pri bogoslužju nedelavni, po svoje pobožni ter leni.« Ljubezen svetega očeta do latinskega jezika je velika, a še večja je njegova dušnopastirska skrb.
Eno leto pred posvečenjem biti na fari
Bogoslovci brazilske države Rio Grande do Sul bodo morali poslej, preden bodo prejeli duhovniško posvečenje, prebiti eno leto v kakšni župniji, kjer bodo vršili službo diakonov.
skupnost grajala stališče Italijanske komunistične partije, ki je do vprašanja razlaščevanja slovenske zemlje stalno zavzemala dvoumno stališče. PCI in PSU, ki upravljata dolinsko občino, nista storili ničesar za dosego pravičnih ceai za nepremičnine in zaposlitev domačega prebivalstva pri naftovodu.
Za gradnjo tovarne Grandi Motori so pa najvišji predstavniki tržaške socialistične stranke in KD zagotavljali, da ne bo razlaščevanja, temveč da bodo lastniki lahko določili pravično ceno za nepremičnine v svobodnem kupnoprodajnem razmerju.
Tudi dolinska občinska uprava se je načelno izrekla za postavitev tovarne Grandi Motori pri Boljuncu, vendar pod pogojem, da bodo lastniki prodali svoja zemljišča in poslopja v svobodni kupoprodaji. Poleg tega je še zahtevala, naj bi krogi, ki so zainteresirani pri gradnji Grandi Motori, plačali dolinskim občanom kot odškodnino za narodno in gospodarsko škodo še
735.000.000 lir, in sicer za gradnjo novega športnega igrišča, za kmetijske temeljne naprave, za slovenski kulturni dom in gledališko dvorano itd.
Kljub tem zagotovilom in zahtevam pa je zdaj v teku razlastitveni postopek za prisilni odvzem lastnine, medtem ko o odškodnini za splošno narodno in gospodarsko škodo ni ne duha ne sluha.
Ta razlastitveni postopek je pospešila še sama dolinska občina, ko je prostovoljno ponudila prodajo obsežnih jusarskih zemljišč Boljunčanov, in to celo po nizkih cenah. S tem svojim dejanjem je dolinska občinska uprava prva prelomila enotno fronto boljtunskih lastnikov zemljišč, ki se bori za pravične cene.
V	organiziranem boju za pravične cene so zdaj ostali sami lastniki zemljišč in poslopij, katerim igrozi -razlastitev. Z njimi je Slovenska skupnost, ki jim izraža vso svojo solidarnost, in širša slovenska javnost, ki se zaveda, kakšno škodo predstavlja takšno razlaščevanje za narodne in gospodarske interese slovenskega življa.
Vsa navedena dejstva so potrdila pravilnost stališča Slovenske skupnosti, ki je stalno opozarjala na raznarodovalni in nesocialni značaj teh razlaščevanj, ter poudarjala, da se vprašanje zaposlitve tržaškega delavstva ne more reševati s krivičnim razlaščevanjem našega malega delovnega človeka.
Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem vabi pevce, da se udeležijo ekumenske slovesnosti na Vejni v nedeljo,
7.	julija. Peli bomo Tomčevo mašo.
Apostolska administratura za Slovensko Primorje v številk^
Apostolska administratura za Slovenk Primorje v Kopru je izdala svoj let(# Iz tega letopisa, ki opisuje stanje 1. nw letos, povzemamo nekaj podatkov:
Glavni zavetnik administrature je Jožef delavec (1. maj), zavetnica std®1 cerkve v Kopru pa Marija Vnebovzeta.
Administraturo sestavljajo trije slovenski del goriške nadškofije v W slavij i, slovenski del tržaško-koprske S® fije v Jugoslaviji in slovenski del re$ škofije.
Apostolski administrator je škof dr. J® nez Jenko (rojen 1910, duhovnik 1934, šl 1964), generalni vikar msgr. Leopold J*” ca (župnik in prošt v Kopru), kand*1' Ivan Kobal.
Na ozemlju administrature je 17 deP nij in 204 duhovnije (185 župnij in vikariatov); goriški del ima 140 duM nij, tržaški 51, reški 13 duhovnij. Vs0 duhovnikov je: škofijskih 158, redovnih 20. Redovnic je 128. Ozemlje adminis^ ture meri 4300 kv. km, prebivalcev J1
225.000.
Dekanije so: Biljana (Šuligoj), Cerk11' (Medvešček), Cmiče (Vetrih), Dekani gan), Dornberk (Vrtovec), Hrušica celj), Idrija (Filipič), Ilirska Bistrica ce), Kanal (Semič), Kobarid (Likar), ^ men (Kos), Koper (Jurca), Solkan-A®** (Simčič), Postojna (Pirih), Tolmin mri), Tomaj (Milič), Vipava (Podobni
Administratura ima v Vipavi sre(W versko šolo ali malo semenišče. Rektor ^ Slavko Podobnik, ravnatelj šole pa dr. ton Požar.
Vseh dijakov v šolskem letu 1967/I bilo 83 (41 iz administrature, 42 iz ‘Ij1 ljanske nadškofije).
Bogoslovcev pa ima administratura od teh študira eden v Rimu, štirje so 1 vojakih. Pet bogoslovcev je prejelo praznik sv. Petra in Pavla v koprski s* nici mašniško posvečenje.
Nove maše so bile oz. bodo: 30. ju^,, v Tmovem-Ilirski Bistrici in v Gorf Tribuši; 7. julija v Vrtojbi, Tolminu Ajdovščini; 14. julija v Zagorju na (lazarist).
tf!
Gostovanje gorlškfh pevcev na Dolenjskem
Na praznik sv. Petra in Pavla so gori1 pevci vrnili obisk glasbeni šoli v No'!£^ mestu. Spotoma so si ogledali prelepo ^ lenjsko in zvečer imeli koncert v No'’ mestu. Vse je prav lepo uspelo. Več bo poročali prihodnjič.
k
OKNO V DANAŠNJI SVET
Duhovniški poklici v Južnem Vietnamu
V Saigonu je bilo v juniju posvečenih 57 novih duhovnikov. V Južnem Vietnamu so duhovniški poklici precej številni. Trenutno je v tej državi 1476 domačih duhovnikov. Poleg teh škofijskih duhovnikov je še 423 redovnih duhovnikov, ki so tudi skoro vsi domačini. Redovnic je blizu 6000 in redovnih bratov 932.
Proti pretirani doti
Nadškof v afriškem mestu Kampala v Ugandi, Nsubuga je ostro nastopil proti običaju, da mora ženin dati nevestinim staršem veliko doto. To spravlja v hudo zadrego zlasti manj premožne ženine. Nadškof je obljubil vso pomoč Cerkve, da se ta razvada odpravi, ker je mnogo bolj podobna trgovini s sužnji kot pa svobodni pogodbi mod ženinom in nevesto, kar zakon mora biti.
Skrb za bolnike v Loretu
V božjepotno mesto Loreto pride vsako leto mnogo bolnikov. Pokazala se je nujna potreba po primernih prostorih, kjer naj bi našli romarji-bolniki potrebno oskrbo. Vodstvo svetišča je dalo na razpolago tako imenovano Ilirsko palačo in je poskrbelo za njeno temeljito obnovo. Skrb za opremo nove bolnišnice pa je prevzel Malteški viteški red. 2e v tem letu bo opremil prostore s sto posteljami, prihodnje leto pa še prostore z drugimi sto posteljami. Kot je znano, se Malteški viteški red v novejšem času posveča karitativnemu delovanju.
Soglasje za skupen prevod sv. pisma
Angleška biblična družba in Tajništvo za zedinjenje kristjanov sta dosegla soglasje za skupen prevod sv. pisma. Do-
govor je bil razglašen 1. junija istoča^ v Londonu in Rimu in sicer v petih j' kih. Razgovori so trajali dolgo, saj so “ začeli že leta 1963. Vatikanski koncil * priporočil katoličanom, naj sodelujej0 drugimi kristjani pri prevajanju in r* širjanju sv. pistnu. V dogovoru je reč^ naj bo prevod sv. pisma tak, da ga ,l11 rejo razumeti tisti, ki so člani Cerk' kakor tudi oni, ki niso.
Nemški katoličani pomagajo afriški državi
S pomočjo podporne organizacie ških katoličanov »Misereor« so v v vzhodni Afriki v zadnjem času iz''1 več koristnih del in ustanov'. V Meru so razširili dve bolnišnici, zgr-so šolo za bolničarke in za babice, P°s vili so učiteljišče za 300 dijakov in $ kinj in še zavetišče za sirote.
Otroška klinika v Betlehemu
Z darovi nadškofije Frieburg v Zahodi
Nemčiji bodo zgradili v Betlehemu
jgtf
modernejšo otroško kliniko. Klinika stala, kakor je poročal frieburški nad5 Schifele 350.000 nemških mark in bo P1^ te vrste v Palestini. V zadnjih 15 1® je ta nadškofija vzdrževala začasno 0 ško bolnišnico v Betlehemu, kjer so ^ vili nad 8000 otrok.
Dom sv. Terezije v Kongu
30 kongoških deklet živi v domu sv. režije v Limete. Ta dom je ustanovil P11( dvema letoma nadškof v Kinshasi M8* ■ z namenom, da bi se v njem dekleta P pravljala na redovniški stan. Dekleta daljujejo svoj študij na državnih ( Vodstvo zavoda skrbi za to, da ohranijo stik z afriškim okoljem, lZ .| terega prihajajo in kamor se bodo v? vršit svoj apostolat.
Mia cerkve i Materi napredeje
Razprava v goriškem pokrajinskem svetu
S TRŽAŠKEGA
Ikai
top;
IBS/
ittl#
sta.
S-
M
št«
rešt
št«
J*'
in#
tuiii3
iot®
,ps
ovf*
0 I
ov#*
bo«
Gradnja naše nove cerkve, ki bo največja in najlepša v našem okraju Matero (predmestje v Lusaki, ki je glavno mesto jugovzhodne afriške države Zambija), tako hitro napreduje, da bi se čudili največji optimisti. Sicer je v našem območju Že kar 15 krščanskih cerkva, a naša bo Presegla vse obstoječe. Po enem mesecu gradnje so zidovi že zrastli do oken. Za cilj smo si postavili, naj bi bila cerkev Pod streho vsaj do 1. septembra letos, ko je prva obletnica našega slovenskega misijona, a vse kaže, da se bo to zgodilo Že pred omenjenim datumom.
Nova cerkev je oddaljena dve milji od naše farne cerkve Matero. Na kraju nove cerkve je nastalo novo predmestje s preprostimi kočami, ki se nenehno širi. Tam dajemo pouk za verouk okrog 400 otrokom, ki se ga učijo kar pod vedrim nebom in na soncu. Tudi odraslih poganov je precej, ki se udeležujejo stalnih tečajev za krst. Tu je žetev res obilna; vsako (eto naraste krščansko občestvo v Matero le s krsti za tisoč oseb.
Proračun za novo cerkev in socialni center presega 12.000 dolarjev. Vse stroške moramo nositi sami. škofija ničesar ne Prispeva, ker je uboga in ima materialnih skrbi na pretek. Glavno zaslugo za tako naglo gradnjo cerkve imajo Slovenci v Sev. Ameriki in Kanadi. Brez njihove denarne pomoči bi bili sedaj verjetno šele Pri načrtih.
Cerkev bo posvečena ugandskemu mučencu sv. Kizitu. Ob njej že imamo »Ki-Zito School« (Kizitova šola). Ljudje sedaj Že celemu predmestju pravijo Kizito pred-Imestje. Tudi to je način, kako krščanstvo Postaja del afriškega življenja.
Seveda ne pozabljamo spodbujati tudi 1 vernikov v župniji, da prispevajo za novo s cerkev. Njihov drobiž zbiramo po šolah, forganizacijah, pri pouku, v cerkvi. Vendar kljub njihovi dobri volji ne moremo Pričakovati, da bo njih denarni doprinos velik. Takole okrog 140 dolarjev zberejo na mesec, a s tem ne krijemo niti plače kuharju in trem katehistom, ki jih zaposlujemo. le pač tako, da so misijonske dežele še vedno odvisne od pomoči krščanskih narodov, če želimo graditi nove cerkve in uspešno razvijati socialno delo. Zelo bi nam prišla prav ponošena obleka, ki bi jo vi, prijatelji našega misijona, poslali na naš naslov in bi jo mi razdelili revnim, ki jih tu ne manjka. Zlasti bi
si želeli oblek za otroke, ki jih potem razdelimo med ravnatelje katoliških šol. Mesečno vzdrževanje misijonarja stane tu v Zambiji približno 60 USA dolarjev (36 tisoč lir). K temu pa je treba še dodati izredne stroške kot so potovanja, zdravila, obleka in drugo.
Končno priporočamo delo slovenskih misijonarjev v Zambiji vašim molitvam. Misijonska molitev povezuje bolj kot kar koli drugega. Ko molimo drug za drugega, se obenem vzgajamo v pravem Kristusovem duhu in ker smo združeni v Njegovem imenu, je on sredi med nami. Če se med vami pojavi kakšen misijonski poklic, naj se le hitro javi. V bodočnosti moramo računati s tem, da bodo neevropske države vedno manj rade sprejemale tuje misijonarje; ta težnja postaja ponekod v Afriki in Aziji vedno bolj očitna.
Pozdravlja vas v Kristusu hvaležni p. Jože Kokalj SJ Misijon Matero, Lusaka, Zambija
Nič več častnih naslovov
Belgijska škofovska konferenca je sklenila, da se ukinejo vsi cerkveni častni naslovi kot častiti, prečastiti, prevzvišeni. Ohranili bodo le naslov gospod z nazivom službe, ki jo kdo vrši. Škofje ne bodo več imenovali častnih kanonikov. Podobne težnje za odpravo častnih naslovov je zaslediti tudi drugod po svetu.
Zadnjič smo na kratko omenili, da je bil proračun goriške pokrajine za leto 1968 sprejet s 14 :6 glasovi. Pred glasovanjem so odborniki odgovarjali svetovalcem, ki so posegli v razpravo. Skoraj vsi odborniki so se dotaknili izvajanja zastopnika SDZ prof. Krannerja.
Odborov poročevalec demokristjan Ma-rocco (odbornik za finance in novoizvoljeni državni poslanec) je Krannerju odgovoril na njegove ugotovitve o položaju slovenske narodne manjšine. Izjavil je dobesedno: «... Čutim se dolžnega, da se zahvalim svetovalcu Krannerju za njegov pozitivni poseg in smatram za potrebno, da mu zagotovim, da se bosta ohranili in neprestano boljšali tista prisrčnost in tisto razumevanje (cordialita e sensibilita), ki sta vedno dajali pečat odnosom do vaše narodne manjšine...«
Odbornik za javna dela socialist Dissette je poudaril, da je bil poseg prof. Krannerja eden redkih na področju javnih del, ki je prinesel konkretne pripombe in predloge. Zahvalil se mu je za priznanje, ki ga je dal upravi, da se trudi za rešitev problemov šolskih prostorov. Zagotovil mu je v imenu odbora, da bodo čimprej vzeli v pretres njegove predloge glede ureditve prostorov za šolsko telovadbo; proučili bodo potrebe in skušali najti najprimernejšo rešitev. Zahvalil se mu je tudi za to, da je nepristransko in stvarno ocenil delovanje na področju javnih del in da je poudaril zlasti hitrost pri reševanju problemov s tega področja.
IZ KANALSKE DOLINE
Rabeljsko jezero zahtevalo smrtno žrtev
Preteklo nedeljo, 30. junija je kot žrtev kopanja v ledeno mrzlem Rabeljskem jezeru zgubil življenje 18-letni Lorenzo Fontana, sin rudarja v pokoju, ki je bil zaposlen kot natakar v Gorici ter se je še isti večer nameraval vrniti na svoje službeno mesto.
V	zgodnjih popoldanskih urah se je pognal v hladno jezersko vodo, ki je bila sicer tam globoka le dva metra. Toda v vodi ga je zadela možganska kap, tako da se ni več pokazal na površje. Neki nemški turist, ki je bil slučajno prisoten,
ga je sicer takoj potegnil na suho ter pričel z umetnim dihanjem, a za mladeniča ni bilo več pomoči.
V	teku 40 let je to bila že sedma žrtev tega jezera, ki je na zunaj prav vabljivo za kopanje, a ima pod površinsko plastjo 80 om stalno mrzle tokove, saj se vanj neprestano izliva stopljena snežna voda iz naših Julijcev. Prav bi bilo, da bi oblasti ob obrežju jezera postavile opozorila z napisom, da je kopanje v jezeru smrtno nevarno. Ti napisi bi bili vsekakor bolj koristni in umestni kot oni, ki prepovedujejo iz vojaških razlogov fotografiranje lepe gorske pokrajine ali ogledovanje gorskih vrhov z daljnogledom.
T. C.
‘as*
jd s o ■ ;il tj o'
t$ &?'■ I f,f •rk1'
P. Jože Kokalj pri pouku otrok za krst v najbolj zanemarjenem predmestju George (Lusaka). Tu gradijo ljudje hiše kar na črno, zato jim oblasti ne poskrbijo niti vode niti elektrike niti asfalta. Edini, ki razvija med njimi socialno delavnost je misijonar. Zato se prebivalstvo v vseh tegobah obrača nanj in dostikrat od njega več pričakuje kot more on nuditi
Družinsko sv. pismo
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ponatisnila del sv. pisma nove zaveze (t.j. štiri evangelije in apostolska dela) v knjigi velikega formata, z velikimi črkami in v okusni vezavi. Nova izdaja naj bi služila zlasti našim družinam, zato je opremljena z mnogimi izčrpnimi pripombami in temeljito razlago, istočasno pa je bogato ilustrirana s slikami iz starih Lampetovih Zgodb sv. pisma. Cena je 4000 lir.
Istočasno je izšla na boljšem papirju in v posebno trpežni vezavi še druga izdaja štirih evangelijev in apostolskih del, ki pa nima slik. Namenjena je zlasti branju med sv. mašo, kjer se uporablja namesto stalnih evangeljskih beril branje sv. pisma v nadaljevanjih. Ta izvod sv. pisma pa stane 5000 lir in ga zlasti priporočamo našim duhovnikom.
Odbornik za kmetijstvo demokristjan Vezil je soglašal s Kranner j evo trditvijo, da je komisarska uprava prevalske bonifi-ke v breme lastnikom kmetom in v nasprotju z namenom ustanove same; izjavil je, da bo treba zadevo ugodno in nujno rešiti.
Po odgovorih odbornikov so načelniki skupin dali tako imenovano glasovalno izjavo. Komunist Menichino je potrdil negativno stališče svoje skupine do poročila in do proračuna samega in je odgovarjal nekaterim svetovalcem, zlasti socialistu Macorattiju. Dotaknil se je tudi vprašanja slovenske narodne manjšine, toda zelo splošno in površno.
Prof. Kranner se je v svoji glasovalni izjavi dotaknil področja javnih del in je nanizal celo vrsto predlogov s tega sektorja. Priznal je upravi, da je šla zelo na roko občinam števerjan, Sovodnje in Doberdob glede ureditve turističnih cest. Zahvalil se je upravi, da je ugodno in hitro rešila mnoga njegova posredovanja za te občine, kot npr. prednost turistični cesti Sovenca-Bukovje; asfaltiranje pokrajinske ceste Devetaki-Doberdob; pospešitev zaključnih del na pokrajinski cesti Sovodnje-Zagraj; asfaltiranje zadnjega odseka pokrajinske ceste Gabrje-državna cesta, itd.
Nato je prešel na konkretne zadeve, ki čakajo rešitve. Predlagal je, da bi uprava čimprej uredila pločnike v vasi Doberdob, češ da je cesta že zdavnaj asfaltirana, pločniki pa še čakajo na ureditev. Odgovoril mu je predsednik Cliientaroli, da so pločniki ostali neurejeni zato, ker še ni uredila doberdobska občinska uprava vaške kanalizacije.
Kranner je omenil še cesto iz Doberdoba v Jamlje ob jezeru in urgiral, da bi bila čimprej asfaltirana. Potem je predlagal, da bi pokrajinski tehnični urad v najkrajšem času izdelal načrt za asfaltiranje ceste z Vrha v Doberdob, da bi bilo možno začeti z deli, kajti ob dežju je cesta skoraj neuporabna.
Dotaknil se je še ceste Bukovje-Jazbine-Preval-Dolenje. Ker je sedaj stroške za to cesto prevzela država — cona, po kateri teče cesta je bila namreč vključena med tako imenovane »zone depresse« in vsa dela gredo v breme državi — se je bati, da se bo asfaltiranje zavleklo v nedogled. Zato predlaga, da se naj pokrajinska uprava potrudi, da bo dosegla od države, da izdela načrte in odda dela na dražbi goriška pokrajinska uprava; to bo v korist prebivalstva in pospešitve turizma.
Slednjič se je svetovalec Kranner obrnil na pokrajinske zastopnike v Pokrajinskem kontrolnem odboru, kamor jih je izvolil pokrajinski svet. Priporočil jim je, naj natančno kontrolirajo delovanje in sklepe tistih občin, kjer obstaja dvom, da se godijo nepravilnosti glede apliciranja zakonov in odločb in da naj vzamejo v pretres tudi pismene izjave in pritožbe svetovalcev manjšine oziroma opozicije, kot je npr. primer v Doberdobu.
Naslednjega dne po seji pokrajinskega sveta se je vršila seja pokrajinskega odbora. Na tej seji so bile odobrene nekatere zadeve, ki jih je prof. Kranner prejšnjega dne predlagal: končni načrt za cesto Do-berdob-Jamlje; končni načrt za cesto Vrh-Doberdob, itd. To pomeni, da se bodo dela skoraj gotovo začela še to jesen ali pa najkasneje to zimo!
Stoletnica šole v Trebčah
Trebenska osnovna šola je preteklo nedeljo lepo proslavila vaški praznik: stoletnico šole. Nastopili so vsi učenci iz vrtca in osnovne šole s petjem, deklamacijami ter prizori. Kljub hudi vročini so vztrajali, čeprav je pogumni napovedovalki postalo slabo. Domači učitelj Bruno Kralj pa je podal zgodovino razvoja šole.
V	šoli je razstava ročnih del in risb, v posebni sobi pa so razstavljeni dokumenti, knjige in kar je v zvezi s stoletnim razvojem šole. Pri proslavi je sodelovala vsa vas, saj so vsi navezani na domačo vaško šolo od najmlajših do najstarejših. Nekaj zavednih žena je prišlo na proslavo kar v narodni noši. Prav tako so se proslave udeležili nekateri učitelji, ki so nekoč učili na trebenski šoli. Na tej pomembni proslavi pa smo pogrešali kulturne in politične veljake. Najbrže so šli raje v Sv. Križ na vinsko razstavo.
Solidarnost s stavkajočimi v Trstu
Občinski svet repentaborske občine je izrekel svojo vzajemnost z ljudstvom, ki se bojuje za ekonomsko rešitev Trsta, na ta način, da je 25. junija 1968 soglasno prekinil svojo sejo in jo preložil na prihodnji datum.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 7. do 13. julija 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo s Starimi Ljubljančani in Veselimi hribovci. 10.45 En dan v vodah ob Tetanskem pogorju - serijski film, Disneyev svet. 18.55 Otok zakladov - I. del ital. filma.
Ponedeljek: 18.30 Po Sloveniji. 19.20 Portret prof. Drage Ulaga. 19.40 Plošča za poletje - II. oddaja. 20.35 Albert Camus: Nesporazum - gledališka predstava. 21.55 Scarlatti: Cantata za sopran, čembalo in flavto - oddaja resne glasbe.
Torek: 18.55 Filmska burleska. 19.10 Nikotin in alkohol. 20.30 Nad nami valovi -angleški celovečerni film. 22.20 Moški zbor Lira iz Kamnika.
Sreda: 18.40 Kljukčeve dogodivščine -lutkovna serija I. 20.40 Oblike, gibanja -oblike, balet. 20.58 Svečana otvoritev z dubrovniških poletnih prireditev - prenos.
22.30	Pobegla bolniška sestra - film iz serije Perry Mason.
Četrtek: 17.30 Buffalo Bill - serijski film.
18.00	Po Sloveniji. 18.20 Šentanjelski pauerji - oddaja iz cikla Naši zbori. 20.55 Ce bogovi hočejo - II. del dramatiziranega romana. 21.55 Zgodba o deklici Giselle - I.
Petek: 18.45 Bach in predklasiki - oddaja iz cikla Zapojte z nami. 19.05 Velika pastorala - francoski kulturni film. 20.35 Rondo - jugoslov. celovečerni film.
Sobota: 18.25 Zgodba o kojotu Chicu -film iz serije Disneyev svet. 21.35 Karavana zapravljivčkov - I. oddaja. 22.00 Skrbnik - ameriški film.
V SOBOTO 13. JULIJA OB 21. URI BO
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
VEČER SLOVENSKE BESEDE
NASTOPILI BODO NAŠI DIJAKI
Cef'
r
di'f
h/
j
a
le«*
la>
II     milil minulimi mu muli   i       mmimmmmimm     .............................................................................
Na urniks*. Cirili in Metnla. ine 7. Miia ot 17.30 ekmcuki shad v Miriien svetišču n Veii
      iiimmi   min   milili  ......................................................................................... iiihiiihiiii  .......................  milili...
JOSEFINE STEGBAUER 72 -------
Prevedel J. P.
fiVcS la tlcvil« fevezala**«? 44
»Tako sem ti hvaležna, da si se zavzela mojega otroka in ga rvzela za svojega. Brez tebe bi prišel otrok v sirotišnico in Bi ga midva z Jurijem nikoli ne našla. Naj ti dobri Bog povrne na tvojih otrocih, kar si ti dobrega mojemu storila!«
Doktor Weissenberg je prihajal vsak dan dvakrat. In vselej je moral tolažiti sošolca: »Ta vročina je le posledica duševnega fretresljaja. Otrok pa ni v nobeni življenjski nevarnosti. Le mir mora imeti!« In še je naročal vsem: »Ce se Rozvita prebudi teh blodenj in pride do jasne zavesti, Potem bodite previdni. Posebno se morate Varovati, da ne bo doživela spet kakega hot ran j ega pretresljaja. Tega bi ne prenesla več tako lahko!«
Stara gospa Poli je ostala kar pri go-sPe Thom v stanovanju. Njena strežnica
Pavla je dobila sobo v hotelu. Vsak dan je prihajala, da je vodila malo Marjetico na sprehod. Zakaj v teh dneh ni nihče utegnil skrbeti za otroka.
* * *
«
Ko je 24. maja doktor Weissenberg zopet prišel k Rozviti, jo je našel mimo spečo. Na čelu so ji sicer stale potne kaplje, a termometer je pokazal le še 38 stopinj vročine.
»Zdaj je že dobra!« je vesel razodel doktor staršem, ki so zaskrbljeni stali pri postelji. Sedel je na posteljo in opazoval spečo deklico. Gospa Thorn ji je pravkar obrisala potno čelo. Deklica se je pri tem nemirno obrnila. Doktor Weissenberg je postal pozoren in naskrivaj namignil gospe Thorn, naj gre iz sobe. Ni se motil. Gretica je naenkrat globoko vzdihnila in odprla oči. Začudeno se je ogledovala po sobi. Skušala se je dvigniti na postelji, a je brez moči omahnila v blazine.
»Kar lepo leži!« je dejal zdravnik prijazno. »Ko bo čas, boš že vstala.«
»Vode!« je zaprosila Rozvita.
Zdravnik je vzel kozarec z nočne oma-
rice in ga nastavil na vročične ustnice.
Pred vrati so slišali, da zdravnik v sobi govori, a niso mogli razumeti, kaj. V goreči molitvi sta gospa Frohnar in gospa Thorn sklepali roke na prsih in prosili Boga za pomoč.
»Ce se le ne bo vznemirjala, ko bo videla, da je spet piri meni,« je med tiho molitvijo menila gospa Thorn.
»Kje sem?« je znotraj vprašala Rozvita.
»Doma seveda!« je dejal doktor Weis-senberg. »Le lepo pri miru ostani! Je že vse dobro.«
»Mama!« je zaprosila Rozvita.
»Zdaj ali nikoli!« si je mislil zdravnik, vstal in stopil k vratom. Tam je pomignil Korneliji, naj vstopi.
Korneliji je srce divje razbijalo v prsih, ko je stopila k postelji pogrešane hčerke: »Vita! Draga! Kako ti gre?«
Deklica se je srečna nasmehnila, a že so ji oči lezle skupaj: »Mama, blazino mi malo više poravnaj!«
Kornelija je popravila blazino, medtem ko je zdravnik držal otroka. Nato jo je spet položil v blazine in deklica je takoj zaspala.
Kornelija je pokleknila ob postelji in od sreče zajokala. Zdravnik jo je pustil samo v njeni blaženi materinski sreči in stopil iz sobe k ostalim. »Čudež se je zgodil,« je srečen pravil. »Mater je takoj spoznala.«
Vse je ta novica prijetno presenetila. Gospa Thorn je padla svoji tašči okrog vratu in obe sta se razjokali. Jurij Froh-ner je hvaležno stisnil zdravniku roko.
»Ta avtomobilska nesreča je bila pravzaprav sreča,« je smehljaje razlagal zdravnik. »Kakor ji je lani močan živčni pretresi j a j vzel spomin, tako ga je sedaj podoben pretresljaj spet vrnil. Vsekakor pa ji moramo sedaj dati časa in miru, da se vživi v novo življenje. Nobenih posebnih svidenj in ne vem, kaj še vse! Ko se bo zbudila in se spet spominjala otroških let, morate vse to sprejemati kot nekaj vsakdanjega. Na vsak način moramo preprečiti, da bi se kaj takega še ponovilo. In ker je slabotna, bi že malenkost zadostovala, da jo spet spravi iz ravnovesja.«
O, kako so se potrudili, da bi Rozvite ne vznemirjali! S požrtvovalno ljubeznijo, ki so je zmožni le starši, so ji stregli in
jo varovali. Gospa Thorn je zaenkrat ostajala zunaj in vso postrežbo prepustila Korneliji, pravi materi, ki se ni ganila od postelje. Proti večeru je Rozvita spoznala sobo, v kateri je ležala.
»Toda, tu sem vendar bila... Mamica, kako si pa ti prišla sem?«
»Z vlakom seveda!« je odvrnila Kornelija. »Ti bom že potlej povedala. Bi rada videla očeta?«
Rozvitin obraz je kar zažarel od veselja: »Atek je tu?«
»No, tu je naša Viti!« je dejal Jurij Frohner in stopil k postelji. Rozvita je stegnila obe roki proti njemu. Jurij jo je vzel v naročje in ljubeče dejal: »Kajne, Rozvita, zdaj je spet vse dobro?«
Vtem je prišla še babica z dvema mehko kuhanima jajcema. Rozvita je začudeno gledala, ker ni mogla razumeti, kako pride gospa Poli sem.
»No, mene boš vendar poznala,« je dejala babica ljubeče.
»Gospa Poli...,« je obotavljajoče dejala Rozvita.
(se nadaljuje)
Izidi na nižji srednji šoli v Gorici
Nižji tečajni izpit so uspešno opravili sledeči dijaki:
III. A: Cernic Alojz, Doles Kazimir, Fi-gheli Jordan, Kramberger Saša, Lovišček Peter, Marvin Diego, Perše Marijan, Predan Pavel, Radikon Stanislav, Rojec Mar-co, Semolič Jožef. 7 dijakov ima popravne izpite. En dijak je odklonjen.
III. B: Budal Helena, Calligaris Rozana, Cont Tamara, Devetak Silvana, Dornik Harjet, Jerkič Marija, Kranner Marjeta, Mischkot Lucija, Mizent Tatjana, Peteani Dolores, Peteani Dolores, Peteani Lidija, Podversic Darija, Srebernic Marija Ana, Visintini Ana Marija, Zavadlav Janka. 6 dijakinj ima popravne izpite.
III. C: Cijan Stanislav, Devetak Darin, Klanjšček Vladimir, Kocjancic Nikolaj, Florenin Danila, Jarc Lidija, Koncut Ema, Mikulus Eda, Petejan Nadja, Princi Manja, Tommasini Ana. 8 dijakov ima popravne izpite. Dva dijaka sta odklonjena.
Bratuž Ana Marija privatistka, Klanjšček Ivan privatist.
Javna dela v števerjanski občini
Po Ščednem so pred kratkim dokončali razširitev prvega odcepa ceste in s tem vsaj deloma pripomogli, da bodo Ščedenci nekoliko zložneje hodili v Gorico, saj je bila prejšnja preozka za sedanji promet. Prav od zadnjih dni pa je novica, da je to cesto vključila med svoja prvenstvena dela tudi goriška pokrajinska uprava ter obstajajo torej dobri izgledi, da jo bodo dokončno razširili in asfaltirali.
Kmalu bo urejena cesta po Grojni do Bukovja, kjer res že zevajo luknje skoro na vsak meter. Nakazanih je že deset milijonov lir; sedaj samo še čakamo, da bodo dela oddana na dražbi.
Tristo milijonov lir je določenih za cesto Bukovje-Jazbine-Plešivo-Dolanje. Dela se bodo pričela leta 1969. Cestišče bodo razširili na šest ali celo na sedem metrov, tako da bo cesta postala izredno prometna žila, s čimer bosta pridobili na lahkotnem dostopu naselji Valerišče in Jazbine. Jazbine so tik pred volitvami dobile asfaltirano cesto preko Gradišku-te v Ločnik, k čemur je pripomogla goriška občina tudi na intervencijo naših predstavnikov, števerjanska občina pa je poskrbela za asfaltirano oblogo od odcepa, ki gre od občinske meje do prvega križišča.
V	Doberdobu še ena odslovitev
Komunistični upravitelji doberdobske občine so se še enkrat izkazali. Pretekli teden, in sicer 28. junija, je župan poslal pismo uradnici ge. Severini Baldan roj. Peric, da je odpuščena in sicer z učinkom od ponedeljka 1. julija.
Kot razlog navajajo, da je nadzorni organ znižal postavke za osebje in da se zaradi tega omenjeni uradnici ne more več podaljšati rok zaposlitve.
Toda v proračunu ni nobene postavke za povišanje honorarja županu, pa so mu povišek vendar izglasovali.
Potem bodi povedano, da je ga. Baldan v osmem mesecu nosečnosti in zakon v takih primerih ne dovoljuje odslovitve.
V	vasi vlada razburjenje, zlasti ker občinski upravitelji nimajo obzira do urad-
nikov, ki se nahajajo v težkih socialnih razmerah in raje višajo honorar županu, njegovo ženo pa držijo v službi in so ji namestitev celo podaljšali za nadaljnjih šest mesecev. Ali je to prav? In zakaj je uprava nadzornemu odboru zamolčala nosečnost ge. Baldan? Nekateri menijo, da se je uprava bala, da bi v tem primeru morala prej odsloviti županovo ženo. Nadzorni odbor naj zadevo pregleda in po potrebi krivico popravi! Zakaj so županovi ženi podaljšali rok zaposlitve kar za šest mesecev, drugim pa ne? Zakaj so zaradi proračuna odslovili cestarja in zdaj še uradnico go. Baldan, županu pa honorar povišali in njegovo ženo obdržali v službi? Podoba je, kot da se v Doberdobu že ustvarja »novi razred«.
SKEDENJ
V	ponedeljek, 1. julija je bil v kino dvorani prvi nastop škedenjske baletne šole »Doni«, katero vodi gdč. Selma Mi-cheluzzi. To je bila za Skedenj prava novost, saj podobnega nastopa s celovečernim sporedom in s skupino skedenj skih otrok v Skednju še ni bilo.
Nastopilo je 21 deklic (kolikor je učenk), oblečenih v bele obleke klasičnega baleta s kar 21 točkami, po odmoru pa je nastopila tudi sama učiteljica, številno občinstvo je z navdušenjem ploskalo posameznim točkam, najbolj pa ko so se prikazale najmlajše, ki so bile »kraljične« večera. Micheluzzijevi je uspelo nuditi Skedenj cem izreden večer v zelo kratki dobi; najmlajše vadijo komaj šest mesecev, večje pa eno leto. Učiteljica je postavila svojo metodo učenja na pravilno podlago telesnega in duševnega razvoja človeka. Oba elementa morata služiti. Pohvaliti jo moramo za njeno požrtvovalnost in njeno strokovno usposobljenost, priznanje pa je seveda treba dati tudi vsem nastopajočim.
Dr. Drago Stoka za delavce in Bolj unčane
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je v petek, 28. junija vložil na deželni odbor dve vprašanji. Prvo se nanaša na delavce, drugo na Boljun-čane.
Prvo vprašanje omenja splošno stavko, ki je bila v Trstu 25. junija zaradi izredno težavnega gospodarskega položaja, ko so začeli razstavljati ladjedelnico Sv. Marka in odpuščati delavce ali jih prestavljati. Preden odpravijo ladjedelnico in delovna mesta, bi morali vsaj ustvariti nova delovna mesta v Trstu. Zato in še iz drugih razlogov vprašuje dr. Štoka deželni odbor, kaj namerava narediti za zaščito tržaškega gospodarstva, gospodarske krize in delavstva.
Drugo vprašanje obravnava položaj v Boljuncu, kjer je že v teku razlastitveni postopek za tovarno Grandi Motori, čeprav bi tovarno lahko postavili pri Orehu in čeprav so tisti, ki so se za tovarno zavzemali, vedno obljubljali, da bodo zaščitili prizadeto prebivalstvo in da ne bo prisilnih razlastitev. Zato in še iz nekaterih drugih vzrokov vprašuje dr. Štoka deželni odbor, kaj misli narediti za zaščito zakonitih koristi lastnikov zemljišč in hiš v Boljuncu ter širših koristi celotne slovenske skupnosti v dolinski občini.
Petrovo v Sv. Križu
Praznik apostolov sv. Petra in Pavla, ki so ju nekdanji kriški ribiči pred več kot dvema stoletjama izbrali za svoja zavetnika, praznujejo Križani še danes zelo slovesno. Zvesti tej svoji stari navadi, so tudi za letošnji župnijski praznik večinoma res lepo okrasili vaške ulice in poti, po katerih je takoj po slovesni sv. maši, ki jo je ob deseti uri daroval domači župnik g. Jože Kunčič, krenila procesija z Najsvetejšim. Ob prazničnem pritrkavanju zvonov, ubranem petju cerkvenih pevcev in igranju za to priložnost izrecno ojačene domače godbe na pihala, so mlajši možje in fantje dvignili zastave in spremljali evharističnega Kralja v dolgo, a lepo urejeno procesijo preko vaškega
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
f prelat Jakob Šolar
V	Ljubljani so 25. junija pokopali prelata Jakoba Šolarja, stolnega dekana in bivšega profesorja škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano.
Ugledni pokojnik se je rodil leta 1896 v vasi Rudno v Selški dolini na Gorenjskem. Po opravljani klasični gimnaziji v Ljubljani (1907-15) je stopil v ljubljansko semenišče ter bil 1. septembra 1918 posvečen v duhovnika. Letos jeseni bi obhajal torej jubilej zlate maše.
Mladi duhovnik se je vpisal na filozofsko fakulteto novoustanovljene univerze v Ljubljani, škof dr. Jeglič je namreč želel, da postane nadarjeni duhovnik profesor škofijske gimnazije v Št. Vidu. Izbira se je izkazala nadvse posrečena, saj je kasneje postal prof. Šolar ponos gimnazije ter eden najbolj uglednih kulturnikov v Sloveniji.
Od leta 1922-1924 se je mudil v Parizu,
da je še izpopolnil svoje pedagoško znanje, nato pa je nastopil mesto profesorja v Št. Vidu nad Ljubljano. Na tem mestu je ostal polnih dvajset let. Njegovo delo je prekinil nemški okupator, ki ga je kot člana podtalne odporniške organizacije »Slovenska zaveza« odpeljal v Dachau. Leta 1952 je spet romal za pet let v zapor. To pot so ga svobode oropali lastni bratje. Ko je spet prišel na prostost, je našel svoje delovno torišče v ljubljanski stolnici. Leta 1958 je postal stolni kanonik, leta 1965 stolni dekan, istočasno pa je prejel iz Rima visoko odlikovanje papeškega prelata.
Bil je velik strokovnjak za slovenski jezik. Od 1946-1952 je bil zaradi te svoje usposobljenosti član SAZU, t. j. Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po značaju gorenjsko kremenit in neomahljiv je vsem zapustil svetal vzgled, kako se nesebično služi Cerkvi in narodu. Naj počiva v miru!
RADI
TRST
trga, m uno poste ao rooa vasi ob naore-žinski cesti, odkoder je sprevod zavil k podružniški cerkvici sv. Roka in se mimo nje vrnil v župno cerkev.
Slovesno procesijo, v kateri smo poleg belo oblečenih deklic in domačih skavtinj opazili tudi narodne noše, je letos vodil škofov vikar msgr. dr. Lojze Škerl, ki je ob enem izmed štirih oltarjev, in sicer ob oltarju sredi vaškega trga imel lep in spodbuden govor o veri v Jezusovo navzočnost v presv. Rešnjem Telesu. Škofovemu vikarju sta stala ob strani še msgr. Šibenik s Proseka in g. Rudolf Bogateč s Kontovela. Da je procesija ob praznovanju župnijskih zavetnikov v Sv. Križu tako lepo uspela, je prav gotovo zasluga domačega dušnega pastirja, ki je znal vse tako lepo pripraviti in izpeljati.
Ko smo zadnji udeleženci zapuščali cerkev, je bila ura že trinajst in je bilo treba misliti na kosilo. Sicer pa je bilo tudi za to dovolj prilike na občinskem prostoru ob cesti proti Proseku, kjer so domači vinogradniki, ki so razstavljali in prodajali svoj vinski pridelek, znali postreči tudi z domačim pršutom, ribami in čevapčiči, ki ob nobeni priložnosti več ne manjkajo. Vinsko razstavo je v drugi znatno izboljšani izdaji ob prazniku vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla priredil Konzorcij pridelovalcev vin v tržaški občini, v čigar odboru so zastopani domači vinogradniki vseh političnih prepričanj. Zato kaže prireditev zaenkrat pristno domač slovenski značaj.
Ekumenski shod na Vejni
Dne 7. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, bo za slovenske vernike s Tržaške in Goriške v Marijinem svetišču na Vejni ekumenski shod v čast zavetnikoma krščanske edinosti, ki imata svoj oltar v tem svetišču. Slovesnost s sv. mašo, nagovorom, molitvijo za edinost med kristjani in počastitev relikvije sv. Cirila bo popoldne ob 17.20. Slovesnost bo vodil škof iz Kopra msgr. dr. Janez Jenko. So-maševali bodo zastopniki letošnjih slovenskih novomašnikov. K udeležbi vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta in Gorice.
Kulturni teden v Bazovici
Kot smo že zadnjič poročali, je bil v Bazovici od nedelje, 23. junija pa do Petrovega, 29. junija teden slikarstva, športa in kulture. V Slomškovem domu je sedaj slikarska razstava, ki bo odprta še do 8. julija.
Na praznik 29. junija je bila v Bazovici celovečerna kulturna prireditev. Najprej je bil koncert trebanjske godbe na pihala, čemur je sledil koncert domačih dveh zborov »Slomšek« in »Lipa«. Nato so stopili pred udeležence Furlani in sicer mešani pevski zbor iz Gradiške in folklorna plesna skupina iz Koprivnega (Capriva). Zbor iz Gradiške je lepo ubran in se je predstavil tudi s slovenskima pesmima »Ko bi jaz vedela« in »Pa se sliš'«. Folklorna skupina pa je ob svoji instrumentalni spremljavi pokazala furlanske, rezijanske in druge ljudske plese. Vse nastopajoče skupine so se lepo predstavile in zaslužijo vse priznanje. Ce pomislimo, da je nenadoma nastopila huda vročina, da imajo naši Bazovci pa tudi Furlani sedaj polno dela na polju ter na senožetih, potem jim moramo dati vse priznanje za trud, ki so ga vložili v svoje nastope.
Spored od 7. do 13. julija 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Kojanu. 10.00 Mercerjev godalni orkester.
11.15 Gotta: »Prigode pogumnega Jakca«, j^eti in zaonji del. 11.40 Rmgaraja za naše maičKe. 12.00 Naborna giasoa. 12.15 Vera m naš čas. 13JU Glasba po željah. 14.45 Giasoa iz vsega sveta. 15.55 Pugnetti: »An-giolme m Bortolove nedelje«, rad. drama.
10.00 Revija orkestrov. 1730 Vabilo na pies. 18.30 Obletnica meseca: Babič: »Andrej suster-Drabosnjak ob 200-letnici rojstva. 18.45 Orkester pripoveduje. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Revija zborov SPZ v Trstu. 20.30 Zabavali vas bodo Faithov orKester, pevka Saint Paul in skupina Bra-siha Ritmos. 21.00 Izbor iz operet.
Ponedeljek 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Poletna srečanja. 17.00 Orkester Bevilactjua. 18.00 Zbor iCAM. 18.30 Iz Che-rubinijevega in Guarnierijevega opusa.
19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji: (2) »V Milanu, Turinu in prvi vtisi iz Firenc«. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne: Tavčar: »Scipio Siataper«. 21.10 Dvajset minut popevk. 21.50 Tamburaški ansambli.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Rehar: »V furmanski uoštariji«. 17.00 Russov ansambel. 1720 Jež: »Italijanščina po radiu«. 1730 De Le Trinidadov orkester. 17.40 Pieri: Zgodovina prve svetovne vojne: (14) »1918 — leto zmage«. 18.00 Zbor »V. Vodopivec«. 18.55 Skupina »The Finnjenkas«. 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«. 20.35 Rossini: »Seviljski brivec«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kalan: »Pomenek s poslušavkami«.
17.00 Pacchiorijev ansambel. 1720 Guarino: »Odvetnik za vsakogar«. 18.30 Kumer: Ljudske pesmi. 18.55 Doldingerjev jazzovski ansambel. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 2035 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 I. Tavčar: Visoška kronika: (6) »Izidorjeva pot na Nemško, zaroka z Agato«. Ponovitev. 17.00 Orkester Casamassima. 1720 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.00 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan. 18.45 Barcla-yev orkester. 19.10 D. Kraševec: »Zlata skrinjica«. 19.25 Znane melodije. 2035 Ga-boriau: »Zadeva Lerouge«.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Penko: »Gospodinja nakupuje«. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«. 19.00 Di Cegliev ansambel. 19.20 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 1135 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Kampfertov orkester. 17.40 »Lisica zvitorepka«, ital. ljudska pravljica. 18.05 Slovenski oktet. 18.30 Mojstri jazza: Buddy Collette. 19.10 »Poletna srečanja«. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu TS. 20.35 leden v Italiji. 20.45 I. Tavčar: Visoška kronika: (7) »Agata v ječi kot čarovnica.
Novi ekuraeaski zboraik
Pravkar je izšel novi ekumenski zboffl# Kraljestvo božje 1967-1968. V knjigi, ki i®* nad 140 strani in dosti slik, je zapisal* mnogo zanimivega o delu za zedinjeni* med kristjani, o sv. Cirilu in Metodu, & sta se pred 1100 leti srečala z naši)® predniki, o pravoslavnih Srbih in Grki v Trstu, o verskem stanju v Rusiji in ®' čiji itd. Zbornik lahko kupite na ekuffl®’ skem shodu na Vejni, pri poverjenih Apostolstva sv. Cirila in Metoda ali knjigarnah.
OBVESTILA
Romanje na Sv. Višarje priredi A-f stolstvo molitve v Gorici in sicer v ne# lja 21. julija. Priglasite se pri g. Kle*® dienstu na Travniku.
Avtobus za ekumensko pobožnost **
Vejni. V nedeljo, 7. julija, na praznik S*
Cirila in Metoda, bo posebna ekumens^
pobožnost v Marijinem svetišču na
pri Trstu. Iz Gorice pojde ob 2B popol^
poseben avtobus, ki se bo spotoma us®
vil po vaseh, kjer bo kaj romarjev. &
poroča se številna udeležba tudi z Got
/S.
škega, zlasti še članov Apostolstva sv. v rila in Metoda. Vpisovanje pri fotogr^11 g. Kleindienstu na Travniku.
Romanja v Sv. deželo. Pavlinci, organi^ torji našega romanja v Palestino, so & vprašanje, kakšno je stanje v Izraelu, & se romanja vršijo redno, ali je ogled vseh krajev, odgovorili nasledi#
»Zagotavljamo, da položaj na meji f1g Izraelom in Jordanijo prav nič ne o letošnjih romanj v Sveto deželo. Vsa sedanja letošnja romanja so potekli najlepšem redu in z obiskom vseh prl videnih krajev.«
'toliko v pojasnilo tistim, ki še dvoDrt1 ali bi se vpisali ah ne. Romanje deset dni: od 21. do 30. avgusta. V 0* skupini je na razpolago še nekaj JS^ zato pohitite z vpisom. Vpišete se la^ pri dr. Humarju v Gorici (stolno župnih Corte S. Uario) in pri g. St. Zorku Trstu, Vicolo delle Rose 7.
Priznanja borcem iz prve svetovne voj1*
Občinske uprave sprejemajo prošnje & 1 cev iz prve svetovne vojne 1914-18 in p njih vojn za priznanja kot jih om< zakon št. 263 z dne 18. marca 1968 (sP* minska kolajna, odlikovanje Vittorio neto in dosmrtno nakazilo). Izšel je enostavljen obrazec, ki olajšuje postoP za izpolnitev prošnje in velja za razlik* primere. Za določene slučaje ni treba r dokazil, pač pa zadostuje osebna izja' kot jo predvideva zakon št. 15 z dne januarja 1968. Kdor želi prositi za njena priznanja, naj se zglasi na pristop občini ali pri sindikalnih organizacij
Knjižnica za dijake na nižji srednji ^
v Gorici, ul. Randaccio, je odprta v" četrtek od 10. do 12. ure.
Odbojka. - Tekmovanje v »Serie D« se nadaljuje. 01ympija je pretekli teden odigrala kar dve tekmi. V četrtek je igrala proti moštvu AGI iz Gorice in ga premagala s 3 :1 (7 : 15, 15 : 9, 16 :14, 15 :10). Goričani so slabo začeli, bili so kot leseni, nato pa so se zbudili in s svojim napadom izsilili zmago.
V	soboto pa je šla 01ympija gostovat v Milje. Pomerila se je z Gasilci iz Trsta, ki so najmočnejša ekipa. Skoraj bi se zgodilo, česar ni nihče pričakoval: prvi poraz Gasilcev. Le s težavo so ukrotili 01ympijce s 3:2 (16 :14, 15 : 9, 13 :15, 14:16, 15:8); Goričani so imeli smolo, da so jim manjkali trije oziroma štirje dobri igralci, ki so bili tisti dan zaposleni drugje; igrali so s samo sedmimi igralci, torej skoraj brez rezerve.
Prihodnja tekma — in zadnja v letošnji sezoni — se bo vršila v nedeljo, 7. julija v Zgoniku proti moštvu Kras. Naslednji igralci naj se zberejo na Travniku ob 8.20: Valentinčič, Prinčič, Sfiligoj, Špacapan P., Tuzzi, Sossou, Cernic M., Černič L., Cotič B„ Frandolič, Pintar.
Lahka atletika. V Vidmu so tekmovali naraščajniki (ragazzi). Tommasi Pavel je metal disk (1,5 kg) in ga vrgel 25,60 m; Colangelo V. pa je za 2 metra izboljšal met kopja: dosegel je 36,62 m.
Romarjem za v Nemčijo!
Prva beseda naj bo beseda voščila ^ srečno pot vsem, ki se bodo romanja Nemčijo udeležili! Naj ponesejo s se**4 zvrhano mero dobre volje, duše pa ^ imajo očiščene, da bodo tudi duhovni dovi tem večji.	j
Za romarje s Tržaškega so odgovo^ gg. Gerdol, Gemiek, Jakomin in Mikla'^ za goriške pa g. Jože Jurak. Nanje ^ se romarji obračajo v vsaki zadevi> jo bo treba rešiti ali urediti.
Knjižice s sporedom in z navodilom do romarji prejeli na vlaku.
Ta bo odpeljal iz Trsta v ponedeli_
8.	julija ob 8.55, iz Tržiča ob 9.18, iz rice ob 9.37. Drugod vlak nima postan^ Pač pa se bo na povratku v petek julija ustavil razen na omenjenih postal' tudi v Vižovljah-Sesljanu. V Gorico pf* vlak ob povratku ob 9.09, v Tržič ob 9' v Sesljan-Vižovlje ob 9.37, v Trst ob ^ ROMARSKO VODSt^
DAROVI :
Za Zavod sv. Družine: V spomin sestrične Tonice, Mira in Zora 3.000 ^ dr. Ubald Zalateo 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v šinni enega stolpa trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot'1' Tiska tiskarna Budin v Gorici
 |
Izdaja Katoliško tiskovno društvo