2001 GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 52 Vera Volk OS Dobravlje IZOBRAŽEVANJE FUNKCIJI K V A L I ŽIVLJENJA ODRASLI T E T N E J Š E H V G A »Zaupanje v pomoč od zunaj prinaša negotovost in strah, zaupanje v samega sebe daje moč in prinaša radosti.« (Budistični zapis) VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE Permanentno izobraževanje pomeni nov pogled, nov koncept o vzgoji in izobraževanju, kjer pridobivanje _ izobrazbe poteka nepretrgoma in vzporedno z drugo dejavnostjo ljudi. Ne težimo več za tem, da bi M izobraževanje v redni šoli (v času otroštva in mladosti) izpolnilo že vse naloge, niti ne pričakujemo več tega <£ samo od šole, ampak od širšega kroga dejavnikov, ki so enakovredno vpleteni v proces vzgoje in izobraževanja. Vir družbenega bogastva ni več v fizičnem in nizkoakumulativnem delu, temveč v intelektualnem — kapitalu. Izobrazba in znanje sta torej, pod določenimi pogoji, vir bogastva in ekonomske moči razvitih družb. G* Zato se odrasli vse pogosteje odločajo za nadaljnje izobraževanje in samoizobraževanje. Pri tem je v G» ospredju želja po znanju, napredovanju in izpopolnjevanju. Tudi materialni in socialni motivi niso zanemarljivi, saj izobraževanje vodi do bolj _ odgovornega, uglednega in bolje plačanega dela ali ll " poklica. Znanje omogoča uresničevanje in razvijanje lastnih sposobnosti, širše uveljavljanje v okolju, uresničevanje osebnih aspiracij, včasih je v ozadju tudi potreba po socialni varnosti. Odrasle spodbuja k učenju veliko dejavnikov, od •Al interakcije z drugimi ljudmi do užitka, zadovoljstva, želje, da bi preskusili svoje znanje, radovednost ali želja N po dokončanju prekinjenega izobraževanja. Ponavadi vpliva na odločitev za vnovično izobraževanje več motivov, ki se med seboj prepletajo in spodbujajo. Tudi pripravljenost za izobraževanje je pri odraslih natančneje opredeljena kot pri mladini. Natančno se zavedajo, kakšno znanje jim je potrebno in kje ga bodo lahko uporabili. Zato so pri pridobivanju znanja mnogo .. bolj selektivni. Odrasli so že oblikovane osebnosti in nosilci vseh pomembnejših družbenih vlog. Stopnja zavestnega sprejemanja zunanjih vplivov je pri njih mnogo višja kot pri otrocih in mladini. Zato mora biti vzgojno- izobraževalni proces, s katerim na odrasle prenašamo nova znanja in nove vrednote, še posebno pripravljen in razčlenjen. VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V FUNKCIJI KVALITETNEJŠEGA ŽIVLJENJA Permanentno izobraževanje si razlagamo kot sistem globalne vzgoje, ki naj bije bil deležen vsak posameznik v prostoru in času. Za uresničevanje tega principa je nujno, da poleg šole k temu pripomorejo vse navzoče vzgojne dejavnosti ter vse druge oblike, ki jih v prvi vrsti ponujata svetova kulture in dela. Odraslim danes ponujajo različne izobraževalne priložnosti. Za nekatere izmed njih se morajo posamezniki zavestno odločiti, druge pa potekajo v vsakdanjem življenju, neodvisno od njihovih odločitev. Permanentno izobraževanje je lahko sestavina prostega časa, če je to izraz osebnega veselja in višjih kulturnih potreb človeka. Prav v prostem času so človeku dostopni bogati viri najrazličnejših informacij. Na široko so mu odprte tudi možnosti, da se izobražuje sam, zunaj šole, ne da bi to zmanjševalo njegov prosti čas, saj posameznik lahko te možnosti izrabi ah pa jih ne sprejme. Izobraževanje je aktivnost, ki lahko poteka v obveznem ah prostem času - odvisno je od položaja in odnosa subjekta do izobraževalnega programa. Življenje, ki ga živimo, je enkratno in neponovljivo, zato je prav, da ga živimo polno in srečno. To pa pomeni opravljati delo in početi stvari, ki nas veselijo in napolnjujejo s pozitivno energijo in življenjskim optimizmom, ki dvigujejo kvaliteto našega bivanja. Eno pomembnejših vlog v tej smeri ima zagotovo tudi znanje. Posamezniku omogoča poglobljeno in kritično razmišljanje o samem sebi, o svetu in družbeni situaciji, daje mu moč, da se upira vsakršni manipulaciji - 53 VZGOJA IN IZOBRAŽEVA 2001 I XXXII ideološki, verski, politični, medijski... Zato postaja vseživljenjsko izobraževanje vse pomembnejši faktor dvigovanja splošne kulturne, socialne, materialne in duhovne plati človeškega življenja. POVZETEK RAZISKAVE V juniju leta 2000 sem pri Ljudski univerzi Ajdovščina izvedla raziskavo, s katero sem želela ugotoviti, kakšno vlogo ima izobraževanje odraslih v odnosu do kvalitetnejšega življenja. Zato sem opravila anketo med izrednimi slušatelji programov pete zahtevnostne stopnje. Raziskava je zajela 113 slušateljev naslednjih srednješolskih programov: 61 slušateljev programa ekonomsko-komercialni tehnik, 35 slušateljev programa strojni tehnik, 17 slušateljev programa gostinski tehnik. Z raziskavo sem želela ugotoviti: • katera struktura odraslih se pogosteje odloča za izobraževanje, • kateri so odločilni motivi za ta korak, • kakšna so stališča udeležencev do izobraževanja, • kakšne so objektivne možnosti za izobraževanje ob delu, • kakšna so pričakovanja udeležencev po pridobljeni V. stopnji izobrazbe, • kako udeleženci vrednotijo vseživljenjsko izobraževanje. Analiza ankete je pokazala naslednje: 1. V srednješolskih programih je skoraj izenačena moška in ženska populacija, z majhnim presežkom moških, kar gre na račun programa strojni tehnik. V programih ekonomsko-komercialni tehnik in gostinski tehnik pa prevladujejo ženske. 2. Več kot 70 % slušateljev je mlajših od 30 let, nekaj več kot 21 % jih je v starostni skupini od 31 do 40 let, le redki posamezniki so starejši od 41 let. Prevladujejo mladi slušatelji od 20 do 25 let; teh je v skupnem seštevku več kot 50 %. Rezultati kažejo na to, da mlajša populacija čuti potrebo po dodatnem izobraževanju. K temu jih silijo različni razlogi, ki jih bom v nadaljevanju še interpretirala. 3. Izobrazbena struktura slušateljev je precej izenačena. 76 % anketiranih ima dokončano poklicno šolo, 21 % pa jih ima nedokončano srednjo šolo. Le redki posamezniki imajo nedokončano poklicno šolo. Dva slušatelja sta v času rednega šolanja že pridobila V. stopnjo izobrazbe, ki pa jima ne ustreza. 4. Anketa je pokazala, daje 76 % anketirancev zaposlenih, le 24 % je brezposelnih. Zaposleni slušatelji opravljajo zelo različna dela in naloge. Dobra četrtina jih je zaposlena v proizvodni dejavnosti. V trgovini in storitveni dejavnosti jih je zaposlenih preko 28 %. Večina slušateljev gostinskega programa je zaposlenih v gostinstvu, med samostojnimi podjetniki pa je največ strojnikov in dva slušatelja EKT programa. 5. Med nezaposlenimi anketiranci je skoraj enako število tistih, ki še niso iskali zaposlitve, ker nameravajo najprej dokončati šolanje, kot število tistih, ki so prijavljeni na Uradu za delo kot iskalci prve zaposlitve. Petina nezaposlenih slušateljev je že bila v delovnem razmerju, ki pa je bilo preki¬ njeno. Iz navedenega sklepam, daje brezposelnost eden izmed pomembnih razlogov, ki ženejo ljudi k nadaljevanju šolanja ali izpopolnjevanju že pridobljene izobrazbe. 6. Glede skupne delovne dobe anketirancev so rezultati pokazali, da ima polovica slušateljev skupno delovno dobo v trajanju do 10 let. Podatek N S* OL CL Z uu N mnnI < < se ujema s starostno strukturo anketirancev, saj jih je velika večina v starostnem razredu do 30 let. 23 % anketiranih slušateljev še ni bilo v delovnem razmerju. Daljšo delovno dobo od 20 let ima samo 9,7 % anketiranih. 7. Zanimivi so tudi izsledki raziskave, ki primerjajo smer izrednega izobraževanja s prejšnjim - rednim izobraževanjem. Tri četrtine anketiranih nadaljuje šolanje v isti smeri. Slušatelji strojnega in gostin¬ skega programa so zastopani v tej primerjavi skoraj 100 %. Zanimivo je, daje med slušatelji EKT programa le dobra polovica takih, ki nadaljujejo v isti smeri, skoraj polovica pa je predhodno imela drugačno izobrazbo. Iz tega lahko sklepamo, daje program ekonomsko-komercialni tehnik dovolj širokega spektra, da omogoča vključevanje kandidatov z različnim predznanjem. 8. Iz odgovorov na vprašanje o razlogih za nadaljevanje šolanja ugotavljam naslednje: - Slušatelji najpogosteje navajajo željo po pridobitvi višje stopnje izobrazbe - 61,4 %. - Temu sledi želja po novih strokovnih in funkcionalnih znanjih - 31,3 %. - 20,5 % anketiranih si želi dokončati šolanje, ki ga v rednem času niso uspeli dokončati. - Le 7,2 % anketiranih navaja zahtevo delodajalca kot razlog za izobraževanje. - Prekvalifikacija, in s tem večja možnost zaposlitve, ni med najpomembnejšimi razlogi, saj je ta odgovor zastopan le s 6 %. Rezultati ankete potrjujejo hipotezo, daje želja po znanju in višji izobrazbi najpogostejši motiv za izobraževanje odraslih. 5 2001 XXXII V')Z G O J A IN IZOBRAŽEVANJE 54 N < M Oč CL Z N več znanja -> večja zaposlitvena možnost -> boljše materialne možnosti -A večja možnost zadovoljevanja vseh osnovnih in višjih človekovih potreb -> želja /potreba po novih znanjih in nadaljnjem izobraževanju -> izobraževanje -> ... 55 VZGOJA IN IZOBRAŽEVA 2001 XXXII literatura Bartolomeo, Marcello in Tiriticco, Maurizio, 1997. Vsebine in problemi sodobne pedagogike, Nova Gorica: EDUCA. Delors, Jaques, 1996. Učenje - skriti zaklad; poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje - pripravljeno za UNESCO, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Kranjc, Ana, 1979. Izobraževanje ob delu, Ljubljana: DDU Univerzum. Kranjc, Ana, 1979. Metode izobraževanja odraslih, Ljubljana: Delavska enotnost. Ovsenik, Marija in Ambrož , Milan, 1999. Neprofitni avto- poietični sistemi, Škofja Loka: Institut za samorazvoj, d.o.o. Rečnik, Ferdo s sod., 1991. Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Valentinčič, Jože, 1983. Sodobno izobraževanje odraslih, Ljubljana: DDU. P o v z e t e k A b \ strad Vseživljenjsko izobraževanje je pravica vsakega človeka. Postaja pa vse bolj tudi potreba in dolžnost, saj znanje pomembno vpliva na rast življenjske in kulturne ravni posameznika in družbe kot celote. To pa pomeni večjo kvaliteto življenja, ki se odraža v človekovem osebnem zadovoljstvu, v boljših medsebojnih odnosih med ljudmi in večji uspešnosti na delovnem mestu. Le celostno razvita osebnost je zmožna prilagajanja in sprejemanja hitrih sprememb sodobnega sveta. Človek se kot osebnost ne more razvijati zunaj družbe, brez vzgoje in izobraževanja. V The thesis deals with permanent life-long education and training is the right of every individual. It is also becoming a need and an obligation, as knowledge is one of the most important factors contributing to the vital and cultural growth of every individual and of the society as a whole. Ali this means a higher quality of life which reflects in personal satisfaction, better relationship among people and more success- ful performance of their work tasks. Only a well- rounded personality is capable of adjusting and accepting quick changes in contemporary society. Ali things considered, human personality is unable to develop outside society and without permanent life- long education and training. N < Cel Mag. Dragica Marta Sternad cl Kmetijska šola Grm Novo mesto KRITIČNO OBLIKOVANJA MOTNJE HRANJ OBDOBJE IDENTITETE IN E N J A Motnje hranjenja so težko ozdravljiva bolezen, ki utegne ogroziti življenje. Najpogosteje se pojavljajo pri adolescentnih dekletih, zasledimo pa jo lahko v kateri koli starostni skupini. Zanje je značilen bolesten strah pred debelostjo in motena predstava o lastnem telesu. Zaželeno stanje je izjemna suhost, ki jo dosežejo z namernim stradanjem, pretirano telesno aktivnostjo, bruhanjem, uporabo odvajal in diuretikov. Vse modne muhe s pridom izkorišča gospodarstvo, še bolj pa mediji. Predstava idealne ženske in tudi moškega je mlad, lep, vitek, urejen človek, kije zelo aktiven, dinamičen, ambiciozen, tekmovalen. Motnje hranjenja so posledica neustreznega razvoja identitete, ki se kaže v občutku nezadostnosti tako na socialnem kot na spolnem področju. Motnje hranjenja pa spremljajo depresija, obsesivnost ter različne oblike anoksioznosti. Motnje hranjenja pa so zagotovo le zunanji izraz za globlje socialnopsihološke in čustvene probleme. Tudi s spreminjanjem odnosa do hrane, prehranjevalnih navad, vegeterijanstvom, najrazličnejšimi dietami za hujšanje, pomenom zdrave prehrane, po drugi strani pa s fitnesi, solariji, različnimi masažami, pripomočki za razgibavanje in lepotnimi operacijami smo pripomogli k porastu motenj hranjenja v zadnjih desetih letih. Kako zelo je N < Z <