he Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium •— ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so j uspešni llJME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MAY 17, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 114 lilija in Francija bosta prisiljeni, pristati v zahteve Sovjetske Rusije j ————— 'So prezirana Rusija drži danes kocko v svoji roki. — S je od vsega početka pripravljena, pristopiti k anti-^resivnemu bloku, toda ne kot dekla Anglije in Francije niti ne kot peto kolo pri vozu. PRIHOD GENERALA MIAJE V HAVANO —————....... ..a Množica, ki je štela več sto ljudi, je sprejela in pozdravila generala Miajo, bivšega poveljnika brambovcev Madrida, ko je prispel slednji s svojo ženo in hčerko v Ha- jn vano, Kuba. General je na potu v Mehiko. General Miaja je na levi (razoglav), v o- ^ spredju na desni strani pa sta njegova žena in hčerka. v NDON, 17. maja. — Iz in-*1 "'ranih krogov se poroča, ^ Anglija in Francija da- j ženili, obljubiti Sovjetski j 1 Podporo v slučaju, če bi j 'v izvrševanju zaščite ma-Nov na, svojih mejah, pri- j pričeti boj proti kaki a-^n°sti z zapadne strani. "evni odlok pomeni kcnce-zahtevam po vza- | ^ medsebojnem obramb-^ktu, od katere zahteve niti za las popustila, fja bo zdaj predlagala Najprej, da se izrazi Ru-$ skupno deklaracijo An-'^ancije in Rusije, da bo- Sjene države nastopile f Vsaki agresivnosti, pa naj katere koli strani. Na-J^j bi Rusija izjavila, da, J* pomoč proti agresivno-111 malim državam, ki k Njenim ozemljem, všte-Romunijo, Estonijo in Finsko. ■ Vzajemna pomoč , bi se zaradi posledic tc K Rusija zapletla v boj, se , v tem slučaju nemudo- 1 K^Užila Anglija in Fran- ■N je Anglija predlagala, K}>„ . . ■ . i T, II ..'j^be, slične onim, ki sta 1J 6 Anglija in Francija, to- Ndržkom, da Rušija ne 1 ^ i'Mmcrana na boj, dokler £ ^'ija in Francija ne za- Vojno. Rusija pa je od- ~ da če se ne da obljub ( , ^Udi Latviji, Estonski in "i taki pogodbi primanj- J Jj'talni element vzajemne ( Rusija je namreč eVa]a možnost, da bo po- ' vojno, v kateri ne bi . ^'-žna francoske in angle- '' ako se tudi ostalim ) \ ffžavam ne da enakih Njihove obrambe. j °va priseljenka je dospela iz vasi A- 1 ■ | Pri Velikih Laščah Ana < sestra dobro poznane- 1 ; j^ista Frank Skulija, i j ' Clair Ave., pri katerem '' ^ kakih 10 dni ustavila £ Pojde k svojemu možu It Zadniku v Neelyville, j i ;! ' Zadnik je prinesla več j] ' Znance iz Velikih Lašč 1 j (j^6 in ako kdo kaj priča- . I ^je, se lahko zglasi na ] | i^ Clair Ave. Potovala je ; fc u Normandie s posre- j tvrdke Kollander. — ■ X; , \ v Nesreča j 0°se Zdešar, E. 200 St., ' °Hedeljek nevarno ope-j i^jjana je bila v Glen-*co- Želimo ji skoraj-V^evanja. NAPAD NA ROOSEVEL-TA WASHINGTON, 17. maji. — Neki policist Bele hiše je danes aretiral nekega mladeniča, ki je hotel preplezati ograjo, katera ločuje Belo hišo cd ostale soseščine. Mladenič, ki pravi, da je 22 let ,star in iz Philadelphi-je, je izjavil, da je hotel u-moriti predsednika, ker "ni dober za naše ljudstvo." Mladi mož je imel v svojem žepu kamen in žepni nož. . Mladenič je še dejal, da je brez dela in da je predsednik Roosevelt temu kriv. — Nameraval je s kamnom razbiti okno, nato pa planiti v Belo hišo ter zabosti predsednika. Mladeniča, ki je nemškega pokolenja, so oddali v neki zavod, kjer bodo opazovali njegovo duševno stanje. ženska je ubila svojo lastno mater BUCYRUS, 16. maja. — Danes se bo pričela obravnava proti 34-letnI Mrs. Violet Meeker, materi petih otrok, ki je na, več.er Materinskega dne ubila svojo mater. Mrs. Meeker je ustrelila svo-1 jo mater, 57-letno Mrs. Pearl Holt, v nedeljo večer na njenem domu s puško na šibre. Morilka je dejala, da se je sprla s svojo baterjo zaradi denarja in zaradi neke druge zadeve, o kateri pa noče govoriti. "Svojega dejanja ne obžalujem," je rekla morilka matere. Potem, ko je ustrelila svojo mater, je Mrs. Meeker sprožila puško še proti svojemu očetu Charlesu V. Holtu, katerega pa k sreči ni zadela. Morilka je razporočena žena. Njenih petero otrok, ki so stari od 7 do petnajst let, se nahaja v nekem dečjem domu v Delaware okraju. Poroka V soboto, 20. maja ob 9. zjutraj se poročita v cerkvi sv. Kristine Mr. William Kranz, sin Victor Kranza, 19006 Mohawk Ave.,' in Miss Julia Hočevar, hčerka Mr. in Mrs. F. Hočevar, 19110 Chickasaw Ave. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeležijo poročne maše. Zaroka Zaročila sta se v torek, 9. maja, Mr. Steve Molek s Shawnee Ave. in Miss Rose Brezec, hčerka Mr. in Mrs. Jack Brezec, 20580 Nauman Ave. Čestitamo! j KNJIŽEVNOST: CANKARJEV GLASNIK : s. J 10. številka Cankar-, j L|®nika za mesec maj, ^ e....$6.00 tat 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države: ca celo leto.......................18.00 za 6 mesecev....................$4.00; Bntered as Second Class Matter April 26th, isJ18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ___ RESNIČNA SLIKA POLJSKE Položaj v Poljski je mnogo bolj zapleten kakor pa se more razbrati samo iz poročil časopisja. Beckovo zunanjo politiko narekuje potreba po internacionalni podpori poljskega reakcionarnega notranjega sistema. Prepad med bogatini in siromaki je na Poljskem iz- j redno globok in strah pred revolucijo je na Poljskem večji kot kjer koli drugod. Na podlagi študije, izdelane j leta 1933, zasluži 23 odstotkov vseh poljskih delavcev j manj kakor po $2 na teden, 30 procentov poljskih delav-; cev pa zasluži med $2 in $3.50 tedensko, življenjske j potrebščine pa so izredno drage. Stanovanjski položaj v ( industrijskih centrih je eden najslabših v Evropi. Brez-1 poselnost je kronična. Uzakonjenih je bilo sicer nekaj progresivnih zakonov, toda za njihovo enforsiranje se nihče ne briga. Proračun izkazuje, da porabi vsak poljski delavec letno zase manj kot $100. Še mnogo slabši pa je položaj poljskih kmetov. Ne-! kateri med njimi žive v podrtijah, ki niti za prešiče ne bi | bile dobre. Veliko število poljskih kmetov nima dela in i 40 odstotkov je nepismenih. Poljski kmet porabi povprečno zase na leto $44. Da obodri kmečko prebivalstvo , v vporabi vžigalic, je določila vlada za vasi posebno zni- j žane cene vžigalicam, ki so na kmetih mnogo ceneje kot I v mestih. Po kmčkih kočah gori običajno dan in noč ognj, da se prihrani na vžigalicah. Kvaliteta agrikultur- 1 nih produktov je nizka. Naredilo se ni skoro ničesar, da bi se dvignilo položaj vasi s kulturnega ali ekonomskega nivoja srednjega veka. Zemljiško reformo se izvršuje s polževo naglico. Leta 1921 je lastovalo troje odstotkov veleposestnikov nič manj kot 44 odstotkov vse poljske ! zemlje. Od takrat pa se je razparceliralo okoli 15 pro- j centov veleposestev, nič več. Te razmere kotijo revolucionarna gibanja, ki jih tudi z neprestanim terorjem ne morejo zatreti. Zato nam bo j zdaj tudi razumljivo, zakaj se je Poljska z vsemi štirimi j upirala ideji, da bi prišle sovjetske čete na njeno ozem- : lje, čeprav bi prišle nji sami* na pomoč. Poljska vlada se boji "okuženja" po boljševikih, katerim bi nastavilo za- ; tirano poljsko ljudstvo voljno uho. Ječe na Poljskem so j napolnjene s političnimi jetniki, 'toda stavke so kljub i temu skoro na dnevnem redu. Še bolj nevarni kot štrajki 1 mestnega proletarijata, pa so stavke nezadovoljnega kmečkega prebivalstva. Kot odgovor na štrajke kmetov, ; ki se izvajajo v obliki^ da se ne daje živil mestom, je uveljavila lansko jesen vlada drakonske postave ter pro- 1 glasila te stavke za veleizdajniške zločine. Nadaljne težave vladajoči poljski kliki predstavlja ' dejstvo, da skoro tretjina poljskega prebivalstva ne sestoja iz Poljakov, in velik del tega ljudstva se drži v pokorščini z ostmi bajonetov. Na Poljskem je približno pet milijonov Ukrajincev, tri milijone Židov, skoro dva milijona Rutencev ter mnogo Nemcev, Čehov in Litvincev. Mesto, da bi si prizadevala priti do sporazuma s temi manjšinami, si poljska vlada prizadeva, da si jih s perse-kucijami in terorjem podvrže ter naredi iz njih posili-Poljake. Manjšinske skupine nimajo nobenih pravic in državljanskih svoboščin. Kulturno zatiranje je reduciralo število ukrajinskih šol od 3,000 do 100, ukrajinske politične organizacije, v kolikor niso bile sploh že razpušče-ne, pa so pod strogim nadzorstvom. So slučaji, ko se je pretepalo ljudi celih vasi. Neki ukrajinski poslanec je protestiral v poljskem parlamentu ali sejmu, češ, da poljsko vojaštvo muči Ukrajince. Nobena tajnost ni, da bi se poljski Ukrajinci zelo radi združili s svojimi brati onkraj sovjetske meje, zaradi ekonomske nezadovoljnosti, strašne korupcije ter nezmožnosti vladnih uradov pa se je pričelo tudi poljsko mestno in kmečko delavstvo s hrepenenjem ozirati proti Rusiji. Želja po podpori za svojo reakcionarno politiko, je odgovorna za dosedanje poljsko prijateljstvo do Hitlerja in Mussolinija. Varšava je imela vizije o prijetnem sodelovanju, ki se bo raztegnilo na kolonije, kajti tudi Poljska se je pričela ozirati po kolonijah. Nihče v Varšavi ni nikoli dolžil Sovjetske Rusije, da se bavi s kakimi tajnimi agresivnimi načrti, toda prijateljstvo Poljske do Francije se je ohladilo takoj, čim se je Francija približala Sovjetski Rusiji. Vladajoča kasta v Poljski je v smrtnem strahu pred sodelovanjem s Sovjetsko Rusijo. Ona nam- UREDNIKOVA POŠTA Iz Euclida 1 Slovenski demokratski klub 11 je ustanovil oddelek žogomet-1, nih igralcev. Ker se slovenska i mladina odlikuje v vseh ozirih, bodisi v enem ali drugem pokli- |. cu, je le treba dati mladini pri- : ( ložnosti in pokazali se bodo spretne v baseball, kakor tudi | v drugih športnih igrah. Treba j je dati mladini sredstva in/po-j guma, da pokaže javnosti svojo i' zmožnost. V odbor za žogometni odde-j lek so imenovani sledeči: Charlie Starman, Joseph Kušar, Joe Mo j flic, John Sintič in Cy Tabor. | Opozarja se tudi slovenske trgovce, da pridejo v dotiko z e-nem ali drugim članom tega, odbora, ker imajo nekaj jako ko-j ristnega za naše obrtnike. Klub prireja Card Party in j ples v petek ob 7. uri zvečer, | ! dne 19. maja v Slovenskem dru- j štvenem domu na Recher Ave. j Preostanek xte prireditve se bo porabil v svrho opreme za. žo-^ gometni oddelek. | ! a .«1 a-tt-a , In ■ v« I« • val J Iz življenja na sin j ljudi po Ameriki j Chicago. — Dne 6. maja je v neki bolnišnici na severni strani mesta umrla Margareta Goli, roj. Zupan, stara 64 let in do-j ma iz Št. Janža pri Zidanem mostu. Pokojnica, ki se je naselila v Chicagu pred približno 40 J leti, je bila dvakrat omožena. j . Njen prvi mož je bil Ivan Me-; J den, nekdanji upravitelj Prole- i j tarča, ki je že dolgo let mrtev,! po njegovi smrti se je pa omo- [ 'žila z Gollom, farmarjem nem-j ške narodnosti. Poleg njega zapušča sestro v Ciceru. Ely. — Podrobnosti o pokoj-1 ni ženi Jos. šuštaršiča, ki je i pred nekaj dnevi umrla na po-J rodu, so sledeče: Stara je bila j | 44 let in roj. v Rogači pri Pol-; ževniku na Dolenjskem. Tu za-| pušča moža in sina, iz prvega j zakona (njen prvi mož se je pi-1 I sal Štalcar) pa sina in pet hčera ; dve njeni hčeri sta v Chicagu in ena je v Californiji, dečim | so ostali otroci na Elyju. i Milwaukee. — Dre C. maja je umrla za srčno hibo Alojzija Griesbacher, stara 42 let in rojena v Ivanjcih pri Radgoni na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je živela 27 let in v West Allisu zapušča moža in v Athen-3u, Wis., sestre, v starem kraju pa šest bratov in dve sestri. Bila je dolgo let članica SNPJ. — Dne 30. aprila je nenadoma za krvnim pritiskom umrl Frank Paučnik, star 50 let in doma iz Loke pri Zidanem mostu na Spodnjem Štajerskem. Tu je bil 27 let in ni spadal k nobenemu podporne nu društvu. V starem kraju zapušča več bratov in sester. Pokopan je bil civilno. — i Nekaj dni prej je pa v sanitari-ju v Muirdalu umrl Josip Levar, star 56 let in rojen v Kokarjih pri Mozirju na Spodnjem Šta-i jerskem. V Ameriko je prišel leta 1902 in zadnje čase je vodil gostilno, prej pa grccerijo in mesnico v W. Allisu. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. ŠE BODO TOČILE! COLUMBUS, O. ,15. maja. — j Senatni trgovinski in delavski jedbor je danes zavrgel predlogo, ki je bila sprejeta pretekli te- Naša dolžnost je kot ameriški J ] Iržavljani slovenskega naroda, ( la damo naši mladini pogum in ( Domoč, potem si bodo znali sa- . ni pomagat, ker mogoče je, da mamo še kakega "Al Milnerja" / naši sredini, in le na tak najin nam je mogoče pronajti, da ( se jim da pogum in priložnost, Ja pokažejo svojo nadarjenost. ' Rojaki n rojakinje, ako nam je kaj za podvig slovenskega laroda v Ameriki, pokažimo, da ' smo zmožni, da se lahko primer- " jamo z vsemi drugimi skupinami. Naši rojaki so se že poka-zali v odlikovanju, in odlikujejo se še danes. Naša dolžnost je, ia delujemo za procvit in po-vzdigo na podlagi, katero so nam začrtali naši slovenski pijonirji. Torej prošeni ste vsi, da pridete na Card Party in ples, ve- . selja in zabave bo dosti za vsakega. Navzoč bo tudi naš dobro poznani senator William M. ( Boyd-Boich, ki nam bo povedal kaj zanimivegaK iz delovanja v senatni zbornici. Za Slovenski demokratski klub Matt F. Intihar, zastopnik ----1 den v poslanski zbornici in ki do- j loča, da ženske ne smejo točiti I opojne pijače za baro v gostilnah. Rečeno je, da je predlogo, da se odpravi ženske izza bare, podpisala tudi unija bartender-jev. "ZID IZ JEKLA" BERLIN, 15. maja. — Adolf j Hitler in njegovi generali, ki hi- j te na svojem inšpekcijskem potovanju od utrdbe do utrdbe, proglašajo nemško zapadno obrambno črto za neprebojen "zid iz jekla." Pravijo, da je to naj-! močnejša utrjena črta na svetu. Istočasno pa je prispelo na, Dunaj 25,000 nacistov, ki bodo imeli tamkaj svojo konvencijo, na kateri bodo med drugim zahtevali vrnitev nemških kolonij, ki jih potrebuje novodobni nemški imperij. Zahvala Prav lepa hvala družini Valentin Orehek za tako prijazen sprejem, ko smo prišli v New j York na svetovno razstavo. Po- i sebno se zahvaljujemo sinu V a-' lentinu ker je vzel dan od dela, j da nam je izkazal vse po New Yorku. Družina Mr. in Mrs. J. Levar in hčerka Florence. BREZPOSELNI BODO \POZVANI V ARMADO AMSTERDAM, Nizozemska, 15. maja. — Vlada je danes naznanila, da bo poklicala pod o-' rožje 15,000 brezposelnih delav- j cev, da nadomestijo isto število vojakov, ki bodo odslovljeni iz armade, ker je njihovo delo v civilnem življenju bolj potrebno. --—_ | Hladno in vlažno poletje ! Vremenske napovedi na dolge roke, za. mesece in cele letne dobe naprej, so seveda zelo te-' žavne. Vzrok je delno v tem, da < imajo celi meseci in letni časi le redkokdaj enoten značaj, kakor nas je poučila tudi pretekla zima. V glavnem se takšne napovedi naslanjajo na meteorološke statistike, ki raziskujejo temperaturne prilike zaporednih letnih časov. Atmosfersko "življenje" je namreč tako izrazi-1 to, da je sledeče vreme vedno v glavnem odvisno od prejšnje-1 ga. Pri tem so še posebe raziskali možnost napovedi o po- reč ve, da bi se ves aparat izžemanja in tlačenja poljskega ljudstva razsul, čim bi stopili sovjetski vojaki na polj-' sko zemljo. letnem vremenu že v zimskem času. Po novejših raziskavah sledi zmerno mrzli zimi hladno, zelo mrzli zimi zelo hladno, zmerno mili zimi hladno in zelo mili zimi toplo poletje. Potemtakem bi bilo ljudsko naziranje, da sledi ostri zimi vroče poletje in zelo mili zimi hladno poletje, če izvzamemo poedine primere, v splošnem nepravilno. Kako je bilo v letošnjem letu? Če je bil december za srednjo Evropo hladnejši, nego bi moral biti, če je bila njegova srednja temperatura prenizka v primeri z mnogoletnim povprečjem, tedaj mu je nasprotno sledil izredno mil januar, ki se mu je priključil isto tako pre-mil februar. Tako je bila zima v splošnem za približno 2 stopinji pretopla, bila je zmerno mila. Po pravilu, ki smo ga navedli zgoraj, bi bilo pričakovati torej z veliko verjetnostjo hladnega poletja. Ker so pa hladna poletja običajno tudi deževna, je računati tudi z mnogimi padavinami. Verjetnost je tem večja, ker smo še vedno v dobi j maksima sončnih peg, takšni maksimi pa dajejo mile zime in hladna poletja. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so vse vre-J menske napovedi za dolge roke |samo igra z verjetnostjo. Proces zaradi Venere Dne 16. maja bo v Mont Bris-sonu v Franciji zanimiva razprava zaradi kipa boginje Ve-j j nere, ki je delo italijanskega ki-' parja Cremoneseja. Kakor smo pred nekoliko meseci že poročali, je Cremonese zelo nadarjen kipar, ki ga pa kritiki niso hoteli priznati in so njegovo umetnost označili kot zelo povprečno, njega samega pa za umetnostnega obrtnika. Kipar se je kritikom osvetil na zelo izviren način. Izklesal je prekrasen kip Ve-' nere in ga zakopal na neki njivi v francoskem selu Etrat. Preden je kip zakopal, ga je fotografiral in mu odbil manjše delce, da bi kasneje lahko doka-za.1 svoje avtorstvo. Kip so po daljšem času res izkopali in ves umetniški svet je občudoval prekrasno delo. Kri-jtiki in strokovnjaki, ki sicer : Cremofieseju niso priznavali u-| metniškega daru, so naenkrat i pisali dolge razprave o prekrasnem delu ter ugibali, kateremu antičnemu kiparju bi jo pripisali. | V to ugibanje je Cremonese vrgel svoje poročilo, da je kip gotovo sodobna tvorba, nakar so mu učeni gospodje podrobno dokazali, da gre za pravo antično delo. | Kipar je stvar gnal dalje, objavil je fotografije kipa, ko je bil ta še cel in z odbitimi delci dokazal, da je on avtor umetnine. j Zdaj so seveda tudi osramočeni nasprotniki morali priznati .veliki umetniški dar Cremonese-jja. Slednji je bitko sicer dobil, zato se pa mora boriti z nenadnimi težavami. | Lastnik repišča, kjer je bil kip zakopan, noče umetnine vrniti kiparju, ker je z njo zaslužil že lepe denarce, ko je od gledalcev pobiral vstopnino in bi se mu zdaj ta izdatni vir posušil. Cremonese ga sedaj toži na izročitev umetnine in na odškodnino 100,000 frankov kot delež kiparjev na doslej pobrani .vstopnini za ogled kipa. SMRT RUŠKEGA" GEOLOGA i V Moskvi je umrl v 59. letu svoje dobe geolog in podpredsednik Znanstvene akademije Ivan Gubkin. Pokojnik si je stekel velikanske zasluge za izkori-' ščanje ruskem. rudniškega bogastva. Občevanje z ženskami Napake, ki jih možje večinoma počenjajo, kadar govore o ženskah, izvirajo iz domneve, da so vse ženske lepe in da jih je dolžnost ljubiti. Kadar stopi lepa ženska v krog moških, jih takoj kakor magnet železne opilke razdeli v prijatelje in sovražnike. Vsako napako, vsako strast ali krivdo ženske poostruje njena grdost in jo omiljuje njena lepota. Samo bogatašem delimo darove. Ženska razodeva svoj duh pred vsem tedaj, kadar nima prav, svojo dušo pa, kadar je nesrečna. Če govoriš ženski zapletene stvari, bo skoraj vedno pritrjevala. Če ji govoriš navadne in vsakdanje, bo o njih diskutira-la. Tiste ženske, ki se same odkrijejo, ne tiste, ki se izumijo, so lepe. V nasprotju z moškim, ki gleda iz sedanjosti v bodočnost, izvaja ženska sedanjost iz preteklosti. Če žensko in moškega zadene moralen poraz, je ženska sko-j raj vedno tista, ki drži moža pokonci. Moški in ženske gredo skupaj svojo pot, a kakor kazalci ur: ženske kažejo minute, moški ure. Ni nobene prave ženske, ki bi : ne bila ostala, malo otrok. Dražest kakšne ženske ne izvira toliko iz njenih vrlin, kolikor od načina, kako jih razodeva. M >ski, ki se pripravlja, da bo ljubil neko žensko, se pripravlja, da bo 6dkril samega sebe. Moški ženskam običajno očitajo, da so v primeri z njimi zaprte in lažnive. Toda moški pripovedujejo skoraj vedno dejstva, ženske po, čustva. Čustva pa. je težje pripovedovati nego dejstva. Od ženske, ki pričakuješ od nje velikega daru, ne zahtevaj malega daru: majhen dar o-pravičuje veliko odklonitev. Za žensko ne šteje dobro ali zlo, ki ga je prizadeneš, temveč razlogi, iz katerega to dobro ali zlo izvira. Če je sigurna ljubezni moža in potrebuje on njeno srce, si ga iztrže in mu ga da. Kdor kot otrok ni poznal niti matere niti sestre, ima kot moški sicer lahko tenek čut, težko pa bo svoja čustva izražal z nežnostjo. Vse, kar pravi moški o ženski, primerja v duhu z besedami ali z dejanji ženske, ki je bila zanj edina. Smrt kakšne ženske je videti večje nasilje in večja krivičnost nego smrt kakšnega moškega. KOLIKO POPIJEJO V NEMČIJI Nemški uradni krogi objavljajo statistiko o uporabi živil in pijač v svoji deželi v lanskem letu. Poraba piva je znašala lani 69 1, 1. 1932. pa 51.4 1 na osebo. Pred vojno je odpadlo na vsakega Nemca 102.1 1 piva. V divjem zakonu, boš precej ciho, te c premi atii, da boš mi»:!a' resnici omožena. 500.000 dinarjev razpisal dr. M. StojafJ onega, ki mu najde PJ8 kdanje prijatelje. — Zakaj pa ste tak0 ni? L — Umrla mi je z»T0C.( — Moje sožalje. Fj s silno hud udarec in v — Da, najmanj $1°' Če je mož profesor- t ste tako žalostni, g05?, j — Kaj ne bom. kupil soborici novo o ^ ni pa je odpovedal sl Zet: — Rekli ste, ^ ste iznenadili z doto $ ke, zdaj pa plavite, ti centa. v Tast: — No, ali to iznenadenje ? Bva lopova. — ^„«1 j . c AoW 1 i res imeniten, samo* te nesrečne ječe. j J — Molči, brez nje'bl J ! liko konkurence, da zt i kaj krasti. "Kako pa je to, da ^ 'nogo zlomil?" "Kur navadno! i ' tiste stopnice tanu0, "Vidim," "Tone jih ni videl!" GASILCI NA 1° V Kojetinu v ceS skem protektoratu JL ^ hiši nekega poljedelski se je hitro razširil 'j1 ^ | slopij vpepelil. $ j bil ves kraj v neVi^jC zgori, so bili vsi Pr jj^1 silci vred na pokop3 ' f so pokopavali ne^^ Gasilci so morali na pogorišče in P° jim ie uspelo, da s° ' j jili. ■ pH ^R > ^^^H Zakrajsek Fu"f Home, m 6016 ST. CLAIR A3ll! I Tel: ENdico^V m ISKRENOST ^ Naša postrežba nosi geslo izkrene želje, da bi v ^e1^ pomoč onim, ki so se obrnili do nas v uri potrebe. '(jje, druga stvar ne more napraviti naše postrežbe bolj poP^-^ 17. maja, 1939. ENAKOPRAVNOST STRANI Ž EN S11 VESTNII Kakšne vzgoje nam treba? Matere, žene, sestre — ali mislite na to, kaj zahteva današnji čas od sleherne med nami? Ali najprej in prevsem Slovenke in veste, da moramo biti danes Jugoslovenke, kaš ker smo matere, žene in sestre! Zgodovina pozna mnogo žen, ^ ki se niso bale smrti, če je to ■ zahtevala o njih domovina. Po-zna mnogo mater, ki so ponosom spremljale svoje sinove v boj za domovino. Dokler se bo ] po šolah poučevala zgodovino, se bo govorilo o materi trojanskega junaka Hektorja, o mate- ] ri Grakhov, o hrabrih Špartan- 1 kah . . . Tudi mati Jugovičev ne i bo pozabljena, dokler bo utripa- < lo le eno jugoslovensko srce. ; Učimo naše otroke lepote ma- i terinskega jezika, vzgajajmo v . njihovih srcih ljubezen do na- 1 šega jezika. 1 Utrjujmo v njih narodno sa- j mozavest, jugoslovenski ponos, i vero v narodno bodočnost in ve- 1 ličino naše Jugoslavije. i Nekaj, kar človek ljubi, kar ] mu je drago, to bo branil z vsem c svojim bitjem. Ali nam res 1 manjka prave ljubezni do naro- ' da in domovine ? Uprimo se vsa- j ki besedi, ki je izgovorjena, da bi nas omalodušila, omajala na- , v 1 so samozavest! Bodimo krep- , ke sobcjevnice našim možem, C bratom in sinovom v njihovem 1 narodnem delu. __I Domača lekarna 2 Doma bi morali biti vselej pri- 1 Pravljeni, da nudimo prvo po- 1 moč, če se ta ali oni izmed do- i mačih ljudi kaj poškoduje, ali če j nenadoma oboli. Zato mora bi- s ti v hiši domača lekarna, v ka- 2 teri naj bodo najpotrebnejši 2 Pripomočki, ki se smejo uporab- 1 Ijati brez zdravnikove odredbe. 1 Najbolje je, da za domačo lekarno nabavimo velik pločevi- j nast ali lesen zaboj, po možnosti s predali, v katere ne more Priti prah. Zaboj naj bo postavljen v kraju, ki je najbolj pri foki, toda ne dela napotja. Pa- ^ ziti pa moramo, da otroci ne morejo do njega. ^ Lekarna mora biti vedno v ' £ redu in čista ter se mora stalno j1 dopolnjevati. Vsaka stvar naj bo i ^a svojem določenem mestu. — I j Vsebuje naj tudi seznam stvari i ltl zdravil ter navodila za upe- j 1 rabo. Nikoli se ne zanašaj naj; to, da se samo eden domačih j: sPozna na lekarno in prvo po- j moč, ker lahko tudi ta zboli. Poudarjamo pa, da moramo pri vseh resnejših poškodbah in boleznih poklicati zdravnika, sami pa smemo, dokler zdravnika ni, ukreniti le tisto, kar je res nujno in bolniku ali ponesrečencu ne bo škodovalo. Težko je navesti seznam stva- ■ ri stvari, ki naj bi jih vsebovala domača lekarna. Vse je odvisno ( od tega, ali so lastniki o upora- , bi zdravil zadostno poučeni, ta- j ko, da je sleherna zamenjava, j nemogoča. , V domači lekarni naj bodo ] predvsem tile pripomočki in j zdravila: j Sterilna gaza, vata, obveze, : leukoplast, škarjice, pinceta, 1 varnostne zaponke, laneno olje s in borova vazelina za opekline. 1 Galun, s katerim ustavimo kri, z njim odpravljamo tudi ozebli- -ne. Glicerin za razpokano kožo. Jodova tinktura, s katero na- 1 mažemo samo manjše rane; — 2 kapljica joda v mleku ali vodi J prepreči nahod. — Tablete "Bu- c row" ali pa "Statin" za hladil- ^ ne obkladke. Aspirin, ki ga za- £ užijemo, kadar nas boli glava, c kadar nas trese mrzlica ali pa 1 če se hočemo spotiti. Baldrija- 1 nove kapljice za pomirjenje živ- * cev in srca. — Borovnice, ki u- c stavljajo drisko, če jih jemo su-.s he ali pa če pijemo čaj iz njih. I Bljuvalna sol, pripomoček za c bljuvanje. — Bezgov in lipov ^ čaj za potenje, kamilični čaj za ^ izpiranje ust, kadar si damo iz- r dreti zob, za obMadke in za iz- * piranje oči, blaži pa tudi beleči- c ne v trebuhu. Sodo bikarbono c zoper zgago in neprijetno želodčno kislino. Ricinovo olje r kot dobro odvajalno sredstvo. jr Salmijakov cvet zoper mrčesji I s pik. "Sanitcl", razkuževalno j sredstvo za roke. Živalsko olje 1 zoper drisko, le na odredbo r zdravnika tudi pri zastruplje-nju. Termometer, s katerim me- i rimo vročico. ^ Druge primomočke in zdravila naj imajo v domači lekarni le oni, ki so napravili tečaj za prvo pomoč, da ne pride do napačne in kvarne vporabe zdravil. Tečaji za prvo pomoč bi se j morali voditi pogosteje in z več- l jo resnostjo, zlasti po podeželju; 5 kjer zdravnik vsled oddaljeno- ( sti ne more biti takoj pri roki. 1 V vsaki vasi bi moralo biti vsaj j nekaj ljudi dobro poučenih o prvi pomoči, vas sama pa naj bi 1 imela skrbno urejeno vaško le- j karno z vsemi pripomočki in i zdravili za prvo pomoč. Tako bi 1 se lahko ralo marsikateremu 1 ponesrečencu ali obolelemu o- < j j lajšati bolečino ali celo rešiti ; življenje. Dorothy Thompson Dorothy Thompson, ki ji je • ; danes 45 let in je žena znanega | ; romanopisca Sinclaira Lewisa, : ! je ena najbolj znanih in najbolj upoštevanh žena v Ameriki. Leta 1920 je prišla kot hčer- 1 ka preprostega ameriškega pa- . storja v London, kjer se je po- * svetila novinarstvu. Napisala je nekaj senzacionalnih reportaž * r iz Irske in Avstrije. Kmalu za- 1 Y tem jo je nastavilo kot stalno poročevalko veliko časopisno L podjetje v Philadelphiji. Leta c 1925 so jo kfct svojo zastopni- v co poslali v Berlin. Tu se je na večerji pri eni svojih prijateljic seznanila istega dne, ko je bila, j" izvršena njena ločitev zakona z nekim Madžarom, s pisateljem Lewisom Sinclaircm, ki jo je ta- ? koj po večerji zaprosil za roko. h Smatrala je njegovo ponudbo 0 za šalo-, kmalu pa je tudi odpo- * tovala v Moskvo, kamor ji je pi- r' satelj sledil. Čez leto dni sta se 1: v Londonu poročila. Leta 1931 je obiskala Hitlerja in pisala ot njem. Dorothy Thompson piše iz- V redno mnogo, s svojimi članki. " zalaga številne časopise, ki ima- J jo skupaj okoli osem milijonov P čitateljev. Trikrat na teden go- 11 vori v radiu 30 milijonom po- j' slušalcev. Vse, kar napiše, ali £ o čemer govori, je zelo precizno in dokazuje njeno neizčrpno zna- ,n nje. Vse, kar se dogaja na sve- ? tu, gleda skozi naočnike svoje z odkritosrčnosti in svojega kristalnega značaja. d Dorothy Thompson je častni ii doktor cele vrste univerz. Mno- s gi njeni občudovalci ji prigovar- t< jajo, naj bi, vsled svojega ogrom d nega vpliva in priljubljenosti, ši pričela s politično karijero. Toda ona se upira vsakemu pokli- j< cu, ki bi omejeval njeno delo. S V poslednjem času se energič- J' no zavzema za vse one, ki so morali zbežati pred diktator- v skim režimom v svojih državah, n Pri tem delu jo podpira tudi I k Roosevelt in vsa ameriška jav- j< nost. ii - k Bolgarska ženska52 u zveza za vzgojo n Bolgarke k _ p Bolgarski ženski sajuz ni u- n gledal belega sveta kot igračka brezskrbnih dam, temveč je na- n stal iz gole nujnosti časa, da se 7 tudi žena vpregne v delo in po- ^ maga možu pri graditvi nove, v svobodne domovine. BŽS je izjavil pravico do živ- ^ ljenja v prvi vrsti kot kulturno- * prosvetna organizacija, še za c časa osvoboditeljskih borb in je " to plemenito tradicijo očuval 5 vse do danes, ko prav tako sku- j ša pomagati sleherni Bolgarki ] j Lično delo j Za društvene prireditve, družabne sestan- | ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko- ! vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno j lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. I Enakopravnost l 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 kot materi, gospodinji in državljanki. O tej njegovi kulturno- š prosvetni vlogi pričajo mnogo- 1 številni tečaji in predavanja, ki 1 jih prirejajo ženska društva za 1 materinsko, gospodinjsko in državljansko izobrazbo Bolgarke. ( Najboljši dokaz te njegove vloge, pa so tako zvana stro- C kovna učilišča, ki datirajo iz ^ leta 1885., ko si je prvo tako šolo postavilo mesto Plovdiv. g Cilj učilišč je, nuditi ženi, zlasti . preprosti ženi profesionalno, praktično in javno orientacijo in možnost dela ter tako v njej utrjevati samozavest, da je tudi ona v vsakem oziru enakopra- 1 ven član družbe. V teh učiliščih se dekleta ne uče samo krojenja in šivanja, j> temveč tudi gospodinjstva. Uči- << lišča, ki jih je blizu 40 in jih 0 obiskuje nekaj čez 1000 deklet, s so svojina ženskih gimnazijske k še posebno poklicno izobrazbo d o krojenju in šivanju. Dekleta lj pa se poučujejo tudi v discipli- is nah, ki jim služijo za splošno ji izobrazbo. Za izpopolnitev go- n spodinjske izobrazbe mladih de- v klet pa prireja BŽS gospodinj- n ske tečaje s praktičnim delom p v kuhinji ter v urejevanju do- P ma. Ta i>ačin izobrazbe naj bi v, bil obvezen za vsa dekleta, ki n po 14. letu ne obiskujejo nobe- P ne srednje šole. Bodočo mater a in državljanko hočejo naučiti, kako naj pravilno vzgaja otro- -l? ke, ureja dom, se pravilno hra- n ni, kako naj nudi prvo pomoč jj in pravilno izpolnjuje ostale dru- n žabne dolžnosti. ^ V okviru BŽS se vzdržuje tu- rli komitet za pomoč porodnicam S( in novorojenčkom. Sajuz ima v ri svojem domu v Sofiji urejen ho- n tel pension za potujoče žene in . dekleta, za njihovo moralno za- l/' ščito in materijalno podporo. v Po zgledu na zapadne države ,1C je tudi na glavnem kolodvoru v ni Sofiji urejen kolodvorski misi-jon. Že sedr 'O leto vzdržuje Sajuz višjo socijalno šolo, v katero i- vj majo dostop vsa dekleta, ki so n< končala gimnazijo. Šola jim da- (j, je pripravo za socialno delo pri _ inštitutu socijalnega skrbstva, ki ga ureja država. Tu se poleg znanja za splošno izobrazbo poučujejo tudi socijalne vedo, jav- ^ na higijena, socijalna zakonoda- bi ja, veda o prehrani in ljudskih kuhinjah — sploh vse, kar je Jc potrebno ženi, da lahko svobod- 111 no stopi v službo za narod. bi Borba BŽS za ženske pravice v ni ■ čisto sufražetskega značaja ~ — po trditvah pred sednice Sa-juza ge. Dimitrine Ivanove, vključuje v sebi borbo za zašči- s1 to žene-matere, soproge, gospo- s! dinje, zaščito za izobraževanje E žene in njenega dela, zaščito lc človeka v ženi.. . j f< Borba za ženske pravice je šla vselej roko v roki s strem-) ljenjem, da se povzdigne žena kot mati, gospodinja in držav-' ljanka. V Sajuzu je včlanjenih danes'' okoli 130 ženskih društev, ki 1 vlagajo veliko dela v materinsko in gospodinjsko prosveče-nost žene, ki pa je v najtesnejši | povezanosti z državljansko pro- [ sveto in socijalnim skrbstvom ' in je vsebina praktična delo- ^ vanja posameznih društev in Sajuza. I __P Fožigalcem na sledu? i _ i Preiskava o katastrofi velike- } ga francoskega prekomornika < "Parisa" obeta za prihodnje dni odločilne izsladke. Ladijskega strežaja Cezarja Franka, ki je kot prvi sporočil, da gori v ladijski pekarni, so znova zaslišali, v njegovem stanovanju pa so izvršili hišno preiskavo. Frank je bil obenem pomožni gasilec na prekomorniku in je izpove-val, da se je na svojem obhodu na večer nesreče z »nogami za-plel v kabel neke žarometne naprave in je to napravo poškodoval. Po obhodu je hotel stvar naznaniti, nenadno pa je opazil plamene v pekarni in je takoj alarmiral posadko. Navzlic tej izpovedi v Parizu izjavljajo, da se z njo istočasni nastanek požara na treh različnih mestih ne pojasnjuje, še ^ nadalje vztrajajo na domnevi, 1 da gre za atentat, ne pa za ne- 4 se je Cezar Frank zaplel v i se je Cezar Frank aplel v < razna protislovja, tako da so ^ mogoče res našli kako sled. Vse- 1 kako so Franka zavoljo požiga 4 iz nemarnosti prijeli in vtaknili i v zapor. Med drugim mu očita- j jo, da ni napravil zapovedanih 1 mu obhodov med 8. in 10. uro, Z požar v ladijski pekarni je spo- 4 Delo dobi \ Dekle za splošno hišno opra- ^ vilo, nič pranja, mora ostati po J noči. Za naslov se poizve v ura- 4 du lista. 4 Proda se } Radi odhoda iz mesta se pro- j da gostilna, toči se pivo, vino in ! highball. Katerega veseli ima 4 lepo priliko. — Tudi stanovanje i je zraven. Zamenja se tudi za ^ mali truk ali avtomobil v dobrem stanju. Za naslov se poizve v uradu tega lista. Delo dobi Izučen moški srednje starosti za na farme. Mora znati o-skrbovati konje in molzti krave. Dober dom in plača. Frank Bo-logh, Conrad Rd., Avon 6, telefon Avon 45027. ročil šele ob 10:30. I V Parizu imajo sedaj opravka z anonimnimi grozilnimi pis-,mi. Po pismu, ki je napovedo-I valo atentat na Pariško opero in 'je povzročilo strogo stražno službo, so se pojavila nova anonimna pisma, ki grozijo z atentati na velike francoske železniške proge. Oblasti so dale za-stražiti pred vsem progi iz Pariza v Cherbourg in iz Pariza v Bordeaux, na Vseh važnejših točkah teh prog stoje straže, . druge patruljirajo po progi in (vršijo nadzorstvo tudi v vlakih. I Posebno strogo nadzirajo vlake, ki vozijo potnike za "Queen Mary" in zlate tovore v skupni , vrednosti 200 milijonov frankov, ' ki jih bodo prepeljali v Ameriko. ' ARE YOU ONLY A, THREE-QUARTER WIFE? MEN. because they are men. can never understand a throe-quartcr wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a holl cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't tako it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Ap-proaching "middle age." Don't be a three-quart«- wife, take LYDIA 15. PINKHAM'3 VEGETABLE COMPOUND ana Go "Smiling Through." Oglašajte v — "Enakopravnosti" Millions prefer it to mayonnaise« cod&t / ^^ % ® Miracle Whip is different—deli' WPj^J^TV * m ' 0 i..I cious! The time-honored ingredl- V JI /i\ulD 1 or'18 Of mayonnaise and old-f-.ish- V Vv» (jm I fjjIrT « ioned boiled dressing are combined V1II r to /) ' H in a new, skillful way. Given the \ 11 ' »« fl* 1 long, thorough beating that French \ i /4v jk/iifi^i I chefe recommend for ideal flavor VP A J^f Ifl&ffl*^ ,1 .1 and smoothness-in IMiSfl-^ ,«/ the Miracle Whip - \ ( -W- \ beater that's exdu- V ^^KS^Sy »W With Kraft. nn'm n'A -^ ~ .J^^ Get acquainted with this new wonder ~~ Fw^^^^^^^Kt 4 metal that cooks better, permanently — raBc ft tP^Y* 4 »•tains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer \ J ■nd safeguards health. Try it in your \ * ^1 * ^ own kitchen—it's the best demonstra- ^ 2 tion you can make of the economy and i value of this beautifux cooking ware. SEE IT TODAY AT T SUPERIOR HOME SUPPLY ] 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK « ni! mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! J NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktna na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. % Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 BTRAN i ENAKOPRAVNOST " "iT. maja, 1930. ® m FR. REMEC 18 | KRALJ MATJAŽ w m ZGODOVINSKA POVEST | GO Na vse zgodaj zjutraj je La- \ banov tovariš odšel, da izvrši s Kozinovo naročilo. Laban je o- i stal sam v koči. Ko se je na- t spal in potem okrepčal, je skrbno preiskal vso okolico, na to pa 1 se v kočo zaprl in vzel izpod sla- ] me dve debeli knjigi, polni čud- s nih znamenj, katera je skrbno j opazoval. : — Ko bi jaz znal brati, bi že i šlo, je mrmral sam pri sebi, ta- i ko pa mi te čarovni knjigi nič ] ne pomagata. Oh, ko bi dobil kakega-duhovnika v roke, da bi : me izučil v tej čarovniji. Stara 1 ciganka, ki mi je dala te knji- i ge, jih je ukradla fajmoštru v ; Št. Vidu pri Zatični, ki je po^ njih delal točo in bolezni in de- : nar. Ko bi jaz znal brati, bi ča-ral, da bi se noč in dan bliska- : lo. : Laban je ogledoval svoji knji- : gi dolgo časa. Pregledal je vsa- ! ko podobo ali uganiti ni mogel j ničesar. Končno je knjigi jezno treščil ob tla, a jih hitro zo- i pet pobral in zavil ter jih skrbno spravil pod slamo. — NiČ drugače ne bo, kakor da dobim kakega duhovnika v roke. Kar zaprl ga bom in mu nastavil puško na prsi — pa me bo rad naučil brati. Ta misel je Labana popolnoma prevzela. Dolgo uro je ležal v koči na slami in ugibal, kako bi se polastil kakega duhovnika, ki ga nauči čarati, ter sanjaril, kako bo delal denar in imenitno živel. Preti večeru je prišel kralj David. Prišel je sam in izročil Labanu pismo, naj ga nese na Vrhniko Juriju Kozini. / Laban se je takoj odpravil, a-1 li na potu se je spomnil, da bi morda ne bilo napačno, ko bi svoji knjigi seboj vzel, saj se1 ne ve, kaj se zgodi, in zato se je | vrnil h koči, Ko pa se je grede j po gozdu koči približal, je od daleč zagledal, kako je kralj David za kočo kopal zemljo. Laban je začudenja obstal. Še nikdar ni videl, da bi bil kralj David prijel za kako delo. Nje- ■ govo začudenje pa se je spremenilo v največje strmenje, ko je videl, da je kralj David odložil, lopato, vzdignil s tal več desk . in potem izginil v zemlji. La- i ban je tako strmel, da se je kar J sesedel in se je koma j upal di- j hati. Ostal je na svojem mestu toliko časa, da je prišel kralj David iz zemlje, spravil deske' na prejšnje mesto in nasul zem-J lje, katero je potem poteptal in pokril z listjem. Ko je kralj David izginil v koči, je Laban zapustil svoje mesto. Po čarovne knjige ni šel, nego naravnost odrinil proti Vrhniki, da izvrši dobljeno naročilo. Zdaj pa je korakal veselo po gozdu in se spotoma neprenehoma zadovoljno smejal, kajti vedel je zdaj, kje ima kralj David skrite zaklade. V naslednjih dnevih so prihajali cigani od vseh strani in se utaborili v gozdu okrog začarane koče. Določeni dan je Simon Kozina našel okrog kralja Da- yida zbranih nad sto ciganov, ki so bili vsi dobro oboroženi z noži in s samokresi, nekateri pa ' tudi s puškami. 1 V temni noči je četa, razdeljena na male oddelke, odšla po raznih potih doli proti Bistri. Ko se 'je zjutraj začelo da- 1 niti in je zapel samostanski zvon, je bila v gozdu v obližju samostana skrita že vsa cigan- : ska četa in čakala na odločilno povelje kralja Davida. V tem, ko je daleč okrog samostana med ljudstvom vrelo, ko je ljudstvo, četudi le duševno odpadalo od katolicizma in se je pripravljal velik kmetski punt, je vladalo v samostanu še vedno isto veselo in razkošno življenje, kakor v najlepših dnevih meni-ške vsega mogočnosti. Samostane! so prepuščali gospodarstvo patru Celestinu, ki je z železno roko, s pravo tiransko krutostjo " vladal. podložne kmete, trdno prepričan, da le na ta način ohrani kmete v pokorščini. Samostanske ječe so bile prenapolnjene in skoro vsak dan je na samostanskem dvorišču tleskal pleteni bič po golih kmetskih ži-votih in je kri močila peščena tla. Na cigane in prisego kralja Davida, da se maščuje za to, kar je njegova Ester prestala v samostanu, je pater Celestin le še redkokdaj mislil. Cigani so bili pred vojaki pobegnili in se od tedaj niso več prikazali v bistrički okolici. — Varnostne priprave v samostanu so veljale sedaj kmetom, pred katerimi so menihi imeli tak strah, da se ni nihče upal iz samostana, če ga ni spremljalo več oboroženih stražarjev. In še to spremstvo ni dosti pomagalo, kajti primerilo se je večkrat, da je izza kakega grma počil strel na mimoidoče menihe. Ciganska četa, ki je ležala v gozdu, je nestrpno čakala, kdaj se odpro samostanska vrata in se odpeljejo menihi v Brezovico. Simon Kozina je bil obvestil kralja Davida, da je v gradu pri Brezovici umrla stara gospodična, ki je skoro vse premoženje svoje volila samostanu, in da se vsled tega udeleže samostanci njenega pogreba, j In zdaj so cigani čakali, da se ! odpravlja menihi k pogrebu, i Najnestrpnejši je bil kralj David sam. Nemirno je hodil na svojem stajališču sem in tja in zrl doli na samostan, kjer so na ! dvorišču hlapci konje sedlali in jih vpregali v vozove. Simon J Kozina pa je ležal za grmom in smehljaje opazoval svojega zaveznika. Simon Kozina je bil ta dan za-! dovoljen, kakor že dolgo ne. Ta dan mu je moral donesti bogato plačilo, ogromno premoženje, I katero mu je bil kralj David zagotovil s sveto prisego, ako mu spravi pod nož patrp. Celestina. j Simon Kozina je izvohunil, kar ' so menihi sicer skrbno prikrivali, da se udeleže pogreba v Brezovici, in napravil je po tem tak načrt, da se je moral obnesti. I Končno, po dolgem čakanju, THE AWFUL PRICE YOU PAY TOR BEING NERVOUS Cheek Below And Sec If You Have Any Oi' The Signs Quivnrine nerves con moke you old ond HRmH* •• fčHHIH haggard looking, cranky and hard to Uvu •.. ^flHHPVH)^.^ with—can L-.vp you awake nights and rob you of good health, good times and John. SDHHt let yourself "go" like that. Start a^^^B^^^^BtrfaP iflff^y .i^B^^^B taking a good, reliable tonic—one made eepe* B^^^^^^^^KajRBB^BB&^/'^iBMflKill daily for women. And could you ask lor any- jMffi^^fflgR.':-;: iMBH thing whose benefits have been better proved / .. than world-famous Lydia E. Pinkham's ' J9HHB&« tHI Vegetablo Compound? " Let the wholesome herbr. and roots of without fail from your druggist. Over a mil- Pinkham'u Compound h. Ip Nature calm lion women have written in letters reporting your shrieking nervi■•>,, ton up your system, wondurful benefits. * , and help lessen distress £rori female tunc- Kor the past 60 years Lydia E. Pinkham s tional disorders. Vegetablo Compound has helped grateful Make a note NOW to get „ botllo of this women go " -miling thru" trying ordeals, time-proven Pinkham'* Compo und TODAY Why not lot it help YOU? o menihi zasedli pripravljene ti 'ozove. Samostanska vrata so b ie odprla in vozovi so oddrdrali. rr — Šestnajst menihov se pelje, št e rekel kralj David, in spremlja v ih dvaindvajset hlapcev. S te- to ni bomo kmalu gotovi. Tudi Kozina je bil preštel šte- g /ilo odhajajočih menihov in u ilapcev in je pritrdil kralju Da- si /idu. s] V samostanu so torej ostali n ;rije menihi in šest hlapcev. — n idaj je treba vedeti, če je pater v Celestin pri tistih, ki se peljejo n / Brezovico. n V tem trenotku je že prisopi- v ia.l dolgi Laban, ki je stal pri š samostanu na straži ter nazna- s lil, da Celestina ni vmes. d — Torej je ostal v samosta- v iu. Tem bolje. Zdaj, kralj Da- g idd — zdaj stori ti svojo dolž- j: lost. Cigani šo bili že prej natanč- g no poučeni, kaj jim je storiti, če ii 3e pelje pater Celestin v Brezo- p vico, in kaj jim je storiti, če o- j stane v samostanu. Kralj David d jim je še enkrat na kratko raz- r ložil ves načrt, odposlal nekaj ljudi, da so obvestili še druge s ciganske oddelke, in ko je bilo z vse pripravljeno, je dal zname- r nje za odhod. r Kakor sence, tiho in molčeče, so se razšli cigani in previdno g plazeč se med drevjem in za gr- £ mi se počasi bližali samostanu, r ki je blestel v svitu dopoldan- t skega jesenskega solnca. Zadnji c je odšel kralj David in na pro- c storu, kjer so prej čakali cigani r odločilnega trenotka, je ostal Si- j mon Kozina sam. Njegovo oko je pazljivo za- s sledovalo gibanje ciganov, in ob- ] čudoval je spretnost in lisičjo t zvitost, s katero so postopali, j So bili že prišli na cesto in se i tam poskrili v bližini, druge je[r bilo videti, kako so se plazili čez ] polje, da pridejo samostanu v. i ozadje, zopet drugi so šli ob ce-! t sti na borovniško in na vrhniš- N ko stran, da odvrnejo aH zadr- -je prihajajoče ljudi. Na uvelo, od različnih strasti razjedeno lice Simona. Kozine je legel izraz perečega sarkazma. ^ — Le delajte, cigani, le dobro ^ delajte, je krohotaje govoril ( sam pri sebi. — je že tako v živ- ' ljenju, da konj vleče, napitnino j pa dobi kočijaž. Tudi danes bo ' Hiša naprodaj ! Moderna hiša, 8 sob, garaža, podi in izdelava iz trdega lesa. Nahaja se na 10624 Everton ! Ave. — Cena zmerna. — Pokli- ! čite na telefon ,FA 2338. Trgovski prostori ; naprodaj s stanovanjem, obsto- ; ječim s sedem sobami, sredi slovenske naselbine. — Vpraša se na 15801 Waterloo Rd. a. Malnar jjgjQtoj. 1001 East 74th, ■wly^^^ ENdicott 4371 CEMENT WORK ako in napitnino spravim jaz : »accalaureus iuris utriusque Si- : non Kozina, ki postane iz obe-;enjaka, sleparja in ciganskega 'ohuna srečen, bogat in imeni-en gospod. Kozinovi pogledi so sledili ciganom, njegove misli pa so mu ihajale v preteklost. Spominjal ie je bede svojih mladih let, ipominjal se veselega in lahko-niselnega življenja, ki ga je i-nel kot pr.vi uradnik deželnega ricedoma v Ljubljani, in sponi njal se let potepuštva, ko je noral bežati po gozdih in se skrivati po brlogih, da je utekel ve-šalom. Zdaj je bil konec vseh ; skrbi. Denarja je imel dovolj in j lar.es mu je obljubljena nova i /reča cekinov. Kaj je njega bri-' »alo, da so bili ukradeni, da se jih je držala kri! Non olet! — Srečen bom, srečen, so polglasno šepetale njegove ustne, n pred njegovo dušo je stopila podoba gospe Regine, po kateri je koprnelo njegovo srce že od 3neva, ko se je nastanil na Vrhniki. Zdaj se je na cesti pred samostanom prikazal kralj David — zadonel je oster žvižg in v trenotku na to so se cigani zagnali na samostan. Samostan v Bistri je v 16. i stoletju obsegal celo vrsto poslopij, ki so bila zgrajena v različnih časih in so brez redu bila postavljena okrog cerkve. Samostan je bil močno utrjen in obdan z visokim zidom. Pred samostanom je bila veda, v kateri je bila sezidana mala vila. Na znamenje kralja Davida so cigani od raznih strani planili na samostan. Drug je drugemu pomagal, in kakor bi trenil, so bili naenkrat na zidu, skočili na dvorišče ter se zapodili deloma proti glavnemu poslopju, v katerem so prebivali menihi, deloma proti drugim poslopjem, ter jih obkolili. Samostan je bil v njihovih rokah še predno se je kdo izmed doma ostalih me- Pozor lastniki hiš! Prihranite denar pri Alme Hardware, 7002 St. Clair Ave. Barva, stenski papir, v najem stroj za floor sanding. Izvršujemo tudi plumberska, kleparska in radio dela. Dajemo Eagle znamke. S vsako kanto varniša ki jo kupite dobite še eno kanto za en cent. Pokličite ENdicott 3880. nihov in hlapcev zavedel, da jim j sploh preti kaka nevarnost. I j Kralj David je stopil šele po- 'i tem na samostanska tla, ko so a mu odprli vrata, in prišel je ka- t kor kak zmagovalec, ponosno in 1 dostojanstveno, ter mirno od- ] redil, kaj naj store ciganske čete. ] Cigani so izpolnivši njegovo i povelje, zasedli vse utrdbe in ] preiskali vsa stranska poslopja ter povezali ujete hlapce, ki so j bili tako prestrašeni, da na o-J-brambo niti mislili niso. j, Kralj David pa je s svojim j oddelkom vdrl v glavno pošlo- ' pje, v prebivališče samostancev. Težko je sopel in se je krčevito oprijemal svoje palice z zlato sekirico. V očeh mu je žarel divji ogenj; strast in želja, da se maščuje, ga je tako prevzela, da ae je še komaj vzdržal na nogah, a železna neukrotljiva njegova volja je premagala celo telesne slabosti. — Patra Celestina mi dobite, patra Celestina ujemite! Sinovi moji, preiščite vsak kotiček! In živeg i mi ga pripeljite, da mu z razbeljenim nožem izrežem srce. Sincvi Arcnovi, maščujte se! Tako in enako je kralj David bodril svoje ljudi in ti so tiho, kakor bi se bali, da jih kdo sliši, sledili njegovemu povelju. V kuhinji so našli več žensk in jih podrli ter zvezali. Potem so preiskali vsako sobo, vsako celico, vsako luknjo, a nikjer ni bilo sledu po nobenem menihu. V najem Odda se v najem stanovanje, 4 sobe, kopalnica in garaža. — Vpraša se na 6424 Spilker Ave. Poznani John Glach, kovač, vam nabrusi in popravi kosilne stroje. — Vse delo garantirano. Pride iskat in pripelje nazaj. 13408 ST. CLAIR AVE. GLenville 3963 Frigidaire ledenice 37-38 MODELI po zelo znižanih cenah Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Avenue 819 E, 185th St. Pridrveli so v prvo nadstropje in tam našli dva bolna menihe. Vrgli so jih iz postelj in vprašali, kje da je pater Celestin, ali meniha jim nista vedela vzlic vsem grožnjam ničesar povedati. — Zvežite ju in zakurite jima. pod nogami, potem se jima že razvozla jezik, je ukazal kralj David in je šel dalje. Naenkrat so se odprla vrata I na koncu hodnika in prikazal se j je prijor Ahacij z zlatim križ-jcem na prsih. Postaral se je bil - v nekaterih mesecih tako, da - ga je bilo komaj spoznati. Oci i njegove so bile motne in koraki - njegovi negotovi. Bil je že z°* - pet vinjen. r Uzrši cigansko toljo s kralje"1 Davidom na čelu, je dvignil ro-e ko in gugaje se sem in tja vpil: j — Na kolena! Kaj ne veste, da sem jaz prijor! Na kolena! a A cigani so ga hipoma zgra" e bili in z grmečim glasom je vpra" šal kralj David: 1 (Dalje prihodnjič) NAZNANILO •< 1 • "m Naznanjam vsem svojim odjemalcem in prijatelje^ la sem preselil svojo vinsko trgovino iz 6209 Schade Vve., na 6802 St. Clair Ave. Telefonska številka je lEnderson 3344. Začasno je vhod od zadaj, iz 68. ceste- LOUIS ERSTE — 6802 St. Clair Avenue »--------- lAl^ftl ■ H— D Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL 1 HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar | Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu | D rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. • ____ I 2 Knjiga je vezana || stane $1 2 —•— o Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue j Knjige s- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: O D LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET 0 1 Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi> g po |0c vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt- a nino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete P lahko znamke za naročilo. 0 Poslužite se te izredne prilike in pišite po ki/jige dokler sc še v zalogi. I ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio 101=301 aocioc^ gllllllllllllllllllllllllllllN I (3) TA KUPON j == z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo ^ EE osebo do vrčka za smetano in krožnika za sadje. ^ = Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. No- ^ H benih naročil ne sprejemamo po pošti. 1 IME__________________________________I = $ m Naslov----------------------------------- g H Mesto ---------------------------------- I E gs EfM11,„„„„„,...............................n...................................lUIIIIIIIIH^ j ZAHVALA — > Iskreno se zahvaljujemo vsem ki so nas posetili v ^ naših novih prostorih. Posebno se zahvaljujemo Mr. J. Pavli, slovenskemu zidarskemu mojstru ki nam je i tako lično in dobro napravil in Mr. All za mizarsko jI delo. Zahvaljujemo se Mr. J. Slapniku, starejšemu, l za cvetlice. Obenem se vam še nadalje priporočamo s za vsako delo. Napravimo vam v vaše zadovoljstvo. 1 BONCHA BRATJE PAPIRARJI IN BARVARJI 6005 St. Clair Avenue o F I _______ SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Največja zaloga slov ensltih l.njig v IVinerihil V^knjigarni^Glask NarodajJlahko \ dobite " vsakovrstne slovenske ' knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja,1 Tavčarja, JarSiča, Jreglja, KmetovoJ Milčinskega, itd. \!':.; V, nalogi^imamoj prevode del svetovnoznanih mojstrov;! w.-v->.-