ISSN 0350-5561 77035Û 556ÛU a house Pretežno jasno in topleje t)o. številka 21 četrtek, 7. junija 2001 220 SIT Nastopilo več kot 600 lovcev V Škafah pri \tefenju je bh /o sobotno popoldne v znamenju lova, lovcev in predvsem glasbe. Na 28. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov je zapelo kar 35 glasbenih sestavov Iz domovine In tujine. ■ bšf foto: vos Stran 20 41. praznovanje dneva rudarjev Jutri začetek prireditev VELEN,IIÍ • V premogovni* ku Je vse pripravljenu za fi>^nje 41. pnj/n»vanje dnev.i ruckirje^. Med pnunovaryem se ho zvrstilo Teč kiilliimih in športnih prireditev. Vrhunec prireditev solx)lo, 30. juni* ja, ko bo na velenjskem studi-onii oh je/eru sprejem mladih rudarjev v s1an(»vski slan. Častni skok bo letos pripadel Nestlu Žj^ankn. nekdanjemu direktorju premoj^ovnika, žu|)anu Nelenja v 70. telUi In uradifelju novej>a Velenja. Prireditve sc pričnejo julri ob 19.3U uri s srečanjem okteiovv glasbeni Joli Velenje. V sobolo pa vahljovsc, ki radi rl^jo, da žlg(»iijo panj.^im dala ali o<Ívzela. Proti S 00 milijonov SIT vrednemu referendumu, ki ga ni veČ mogoče (preklicati, sem tudi zalo, ker je stiska ljudi, ki so od "sporne" novele zakona (xlvis-ni, preresna. da bi o njej odločali listi, ki leh stisk ne p!<|)ocfđrstvcniki pred odhodom v Kcogriid pogovarjal prvi slovenski veleposlanik Borut Šuklje. Med tistimi« ki ko se predstavili na nedavnem sejmu v Beogradu pa ju liilo tudi Gorenje. »Sejem In naŠe bivanje v Becjgradu lahko txenim kol zelo dobro in optimistično,« pravi Članica uprave odgovornu za linan-cc In ekonomiko poslovanja Marija Milieijak. »Obi.skali smo nekatere banke, sc pogtwarjali z gospodarstveniki, imeli pa ludl zelo odmevno novinarsko konferenco. Vrnili smo se optlmlsliCni ludi za lo, ker je Srbija ravno v tistem času ukinila količinske omejitve uvoza. Upam, da boJo ugodni ludl predpisi in da bomo v drugi polovici leta začeli ne-moieno trgovali. Vedeti pa je treba, dana lem tržišču desei lei ni bilo ra7vt')jnih impulzov in da so tamkajšnji povprečni dohodki zelo nizki. Najti bo iroba načine, kako plasirali na^e izdelke, za katere pa je zanimanja veliko. Vsa leia smo bili namreč lam kljub vsemu prisol ni, če ne drugače pa z rezervnimi deli.« je p'o trgovino v Srbiji. V središču BeojirHda l>o franši/.no trgovino, ki nosi ime M club, odprl novi veleposlanik v SrhiJI Borut .^uklje. Ob (em l>odo pripravili slovenski dan. sàj bodo z i/xleiki predstavili tudi MIP in Vinajj. s .seboj pa bodo peljali tudi nekatere slovenske športnike, ki nastopajo v športni opremi M duba. Od prodaje v Beogradu si v [cm velenjskem podjelju veliko obetajo, saj so pred razpadom Jugoslavije samo v Beogradu prodali več kol v vsej Sloveniji. Po prvih odzivih kupcev (trgovina že mcsec dni deluje, Ic uradne otvoritve Se nI bilo) so obeli utemeljeni, Ob tem že lo. V ponedeljek so se po mestu ra7Ílrlle govorice, da je M club v petek od skladov odkupilo tuje p<")djet-je. Dlreklor Marjan Oabcriekjc to zanikal in povedal, da se resnično dogovarjajo za odkup deležev skladtw, ventlar s slovenskim podjetjem in ne s tujci. Zaenkrat pa do prodaje M cluba Se ni prišlo. ■ bi V TES moko že sežigajo âOâl*ANJ — Po tistem, ko so i^»štanjski svetniki na podlagi rezultatov poskusnega sc/iga kostno — mesne moke na 1)loku pet ^ofitanjske termoelektrarne, dali soglasje za redno nje te moke. so i ministrstva m okolje In prostor, v drugi polovici maja, TEŠ-u 2e poslali odločbo, na podlagi kalere to lahko počno. V termocleklrarni kostno mesno moko zc sežigajo, in to brez slehernih težav. ■ mkp Upokojenci pri Milanu Kučanu u (JULIANA - Predsednik države Milan Kučan je prejšnji teden sprejel delegacijo Zveze druitev upokojencev Sli»venije in Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. Predstavniki upokojencev so predsednika seznanili s pripravami na letošnje srečanje skwenskih upokojencev, ki bo znova v Velenju. Ob tej priliki je MIlan Kučan sprejel povabilo za slavnostnega govornika na velenjskem srečanju. ■ b.m. Kako zajeziti alkoholizem in narkomanijo med mladimi? VELEN.JE • To bo eno izmed vpra^nj, s katerim se bodo spopadli svetniki Mestne ol>čine Velenje na redni Junijski torkovi seji zzaCetkom oh 8. uri » Seznanili se ImkIo predvsem z rux!>ir-JenostJo problematike in m4»žnostmi za zajezito' perečega problema sodobne družbe, ki tudi Šaleške doline ni zaobšla. Slovenska zakonodaja pa pri uvajanju možnosti za ukrepanje in zaje/itev temu ni naklonjena. Po mnenju mnogih je paradoks, da lahko mladoletniki hrez omejitev in prepovedi kupujejo alkohol v trgovinah. Dnevni red 20. zaporedne seje je obsežen, saj je predvidenih kar 22. točk. Med drugim bodo svetniki obravnavali tudi predloge za dobitnike iciošnjih priznanj Mestne občine Velenje. Kot vsako leto jih bodo podelili ob občinskem prazniku. Za grb Mestne občine Velenje so predlagani Glasbena i^ola Frana Koruna Koželjskega, ERA d.d ter Muzej Premogovništva SUwe-nije. Za plaketo pa so predlagani Območna organizacija Združenja slovenskih častnikov Velenje, Edo lludovernlk in Marija Žorž. Ce se bodo mestni svetniki strinjali, bo Mestna občina Velenje na javni dražbi poskušala najti kupca za grad Svarcenšiajn v Šeniilju, ki ga domačini imenujejo Gradič. Država gaje namreč po končanem de nacionalizacijskem postopku dala v last mestni občini. Ker so lastniki zemljišč okoli gradiča fizične oscbe»soseznjimi že dogovorili 7a odkup. Izklica cona graščine §e ni dok>čena. kupec pa bo moral graSČino obnoviti v skladu z navodili Zavoda za varovanje kulturne dedISčine. Med pomembnejšimi icxikaml bcj ludl obravnava predloga odloka o zaključnem raCunu proračuna MG Velenje za leto 2000, osnutek dispozicije za razpravo o razvoju vzgoje in izobraževanja v MG Velenje... mbš Velenjska Era odprla v Žalcu največji nakupovalni center v Savinjski dolini Zeleno, ki te ljubim modro ŽALEC. 2. junija - Velenjska ErH> ki \etos praAnuje50-lctnico obstoja, je Jubilej zazjiamovala z več prireditvami. Pika na i pa je hilo gotovo odprtje novepa, .sodobni» urejenega nakupovalnega eentravžalcu,za katen*ga pravdo, da je največji v Savin,|-ski dolini. Naložba je veljala približno 300 milijonov tolarjev. V nagovoru množici zbranih na slovesni otvoritvi je predsednik uprave Eru delni.ške družbe h Velenja Gvido Omladič poudaril. da ima podjetje ja.sno vizijo. strategijo» ki temelji na zaupanju. dobrih odnosih, urejenem okolju,znanju. Rezultat lega je dograditev blagovnice Agri-na, ki so ji dodali Se ponudbo živilskega blaga. Na približno 4001) kvadratnih metrih prodajnih površin danes nudijo potrošnikom več kot 20 tisoč izdelkov, ki jih potrebujejo gospodinjstva vsak dan. V naslednjih mesecih nameravajo ponuilho I5e razi^iri-ti in obogatiti; lo nenazadnje terjajo od njih smelo zastavljeni načrii, ki jih nameravajo pri Eri uresničiti ludi s pomočjo potrošnikov. V prihodnje načrtujejo izgradnjo p(idobnlh centnw Še v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije. Ob lej priložnosti se je Gvido Omladič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ureditvi najstxk'>bnej-šega nakupovalnega centra in Ofvontvenf trak največjega nakupovaínega centra v Žatcu so prerezati in tako blagovnico s 4000 kvadratnimi metri predati svojemu namenu: Boris Krajne - direktor Era Pretirana, Marina Borkovič - direktorica Era NežMta in Žalski župan Lojze Posedet. hkrati zaželel sodelavcem, da bi znali uresničili poslovno priložnost v zadovoljstvo potrošnikov in zaposlenih Ere. P(UroŠni-kom pa je obljubil dobro p<înud-bo in prave cene. Zadovoljstvo nad pridobitvijo je izrazil ludi žalski župan Lojze Posedel. Poslovno odločitev Ere o večji In Iep<'> urejeni Agrini je označil kot pravilno, konkuren- co pa je pozval, da se hitro odzove na izziv v korist potrošnikov, Zelena barva je zaščitna barva Savinjske doline. Erina modra pa pomeni modrost In zvestobo. Prepričan sem, da se bo modra dobro prijela na zeleno In da bo poslej kraiko sporočilo: »zeleno, ki le ljubim modro!« Otvoritve največjega nakupovalnega centrav Savinjski dolini si nc bodo zapomnili le občani in delavci, ampak tudi varovanci Varsiveno-delovnega centra Žalec 1er njihovi slaril. Velenjska Era jim jc namreč namenila milijon lolarjev in se tako znova Izkazala kol družba s posluhom za ljudi z drugačnimi potrebami in zmožnostmi. mrp Tovarne Ivernih plošč Nazarje živalske maščobe bodo kurili štiri leta Na podlagi ocene t>'e$2anja. ki ^a je na vlogo nazarske tovarne ivernih ploj>č izdelala ljubljanska agencija za varovanje okolja, osnova za to oceno pa Je bila ana« liza mariborskega xavoda za zdravstveno varstvo po druj^em poskusnem kurjenju živalskih maščob, je ministrstvo /m okolje mizarskemu podjetju izdalo odločbo za uporabo živalskih maščob kot nadomestnega gori* va. OdU^ha velja za iztiri leta, letno pa naj hi v Nazarjah sežgali 351)0 ton živalskih ma^b. V sklepni oceni analize je zapisano: v času obratovanja suli In i-ka iverja z uporabo živaJske maščobe kot edinim gorivom, po izvedeni sanaciji na odpraSeval-nem sistemu suSilnika In po opustitvi uporabe lesnega prahu od brui5enja Ivernih plošč kot podporno gorivo» je emisija snovi v zrak v skladu z določili uredbe o emisiji sniwi v zrak Iz naprav za proizvtîdnjo In predelavo lesnih tvoriv in uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. MaŠčc>be so v Nazarjah začeli uporabljati že prejšnji lorek. i^lc v četriek pa se je v zvezi z analizo mariborskega zavoda na izredni seji sestal nazarski občinski svet. neglede na loje bilíi razprava zelo strpna, državni sekretar v minislrslvu za okolje Marko Sio-kar pa je doživel prijetne popoldanske trenutke ob hudomušnih pri|xnvdlh svetnikovo lem. kako nekateri krajani vonjajo, okusijo in vitlijo vse, kar v zraku in stanovanjih oslaja po kurjenju živalskih maščob, kaj si je ob lem, mislil, pa ve samo oh sam. Čisto zares je nazarski občinski svei dal p^iziiivno mnenje za kurjenje Živalskih maščob, dva zadržka pa sla, da se mora župan Ivan Purnal z direktorjem družbe Glin Pohištvo Ivom Glušičem sproti dogcwarjati o meritvah emisij v ozračje in da je ueba o vsem tem stalno obvezali občane. mjp Svet lastnikov kabelske TV Šmartno ob Pakl »Zadeva se je preveč spoiitiziraia« Pred čas<»m je .svetniska skupi* na LDS v občini Šmartno ob Paki (Bojan Kladnik, Bojan Prašnikar in .lož« Rol>ida, dr. med. spec, kirurg) tamkajšnjemu županu Ivanu Rakunu pisno zastavila tri sklope vprai^anj. Najzajetnejši seje nanaiial na izgradnjo kabelskega omrežja na obmo^u spodnjega toka reke Pake. Med drugim svetniška skupina ugotavlja, da .so si občani s pogodbo kupili priključek, ne pa ludl dobave programov v skladu s predpisi Zakona o telekomunikacijah. Prav tako so župana vprašali, na osnovi katerega občinskega akta. odloka je podpisal pogodbo z izvajalcem del (Signalom Ljutomer) v imenu naročnikov oziroma kdo od ob^anovga jepix>blaslil,da podpisuje iwkaj v njegovem imenu In zanj. Opozorili Si-)-po njihovem mnenju - na nekatera sperma do- ločila v pogodbi, zanimalo pa jih je Se po kalcrov za gospc>darske javne službe in predsednikov vaških skupnosti, ki so izbrali tudi člane gradbenega odbora. Za odgovore na večint> osialih vprašanj pa je zaprosil predsednika Sveta lastnik<5V ICPV í5marino ob Paki ,ložeta Steblovnika. »Pripravil sem pisne odgovore na zastavljena vpra.^anja .sveiniške skupine, koroentacja nanje nimam, Menim, da bodo li razsvetlih marsikatero nejasnost, ki ji je botrovala preskromna informiranost. Ljudje so si zaradi tega stvari razlagali pt^svoje. Zadeva seje, Žal zelo spoiitiziraia in ne želim ničesar poglabljati,« nam je v pogovoru dejal Steblovnik in nadaljeval; «Nimam občulka, da bi imenovali svet lasinikov na nelegalen način. Druge, bolj demokrat ičnep*5ti ne poznam. Laslni-ki omrežja (več kot 400 jih je) so prejeli vabilo za drugI zbor z jasno zapisanimi u^čkaml dnevnega reda. Predk^ge za kandidate zanj so dali predsedniki vaških skupnosti. Res smo takrat govorili o programskem svetu, na njegovi prvi seji pa smo ga preimenovali v svcl lastnikov.« Po besedah .lož^ta Steblovnika lx> ena prvih nalog sveta dogovor o bodoči organiziranosti lastnikov (dru.^tvo, zadruga ali delniška družba). Dorekli naj bi jo takrat. ko se bodo seznanili s prednostmi In pomanjkljivostmi posamezne oblike organiziranosti. Med prednostnimi nalogami sveta je usposobitev iniemega kanala. Prc^stor zanj je po pogodbi bi- la dolžna zagotovila občina, opremo In tehnično Izvedbo pa izvajalec del Inlernikiinai v lem trenutku oddaja poskusno, na osnovi javnega razpisa pa naj bi Člani sveta lastnikov izbrali za redno oddajanje najugodnejšega ponudnika. Na seznamu sia še dve aklivnasli. in sicer pogajanja z upravljalcem glede vsebine oziroma izboljšanje ptmudbe 1er izraba omrežja za storitve Interneta, »Samo omrežje v lem trenutku še ni zastarelo. Pripravljeno je za tovrstne storllve, ki pa so v lem trenutku zaradi majhnosti omrežja ekonomsko vprašljive. Predvidevamo povezavo s stisednjim j omrežji, s katerimi bi naložbo v vrednosti približno 80 tisoč nemških mark lahko izpeljah.« je sklenil pogovor Jože Steblovnik. mtp 6. junija 2001 DOGODKI Esotech začenja prenovo hidroelektrarn Vuhred In Ožbalt Kupca dobiti, VKLENJE, 30. maj - Na novinarski konferenci Esolecha, (l.d.. so v sredo, prejšnji leden, |HKÍn)hneje spreuovorili o dveh večjih projektih: o prenovi ie dveh hidroeiekiram n:i Dravi -Vuhredu in OžhaUn, ki se /Jkčenja in o ra//veplalni napravi /M MTI Me/ica v Žerjavu, kije /e /grajena. < loneraina dirckiorica Esoicc-ha Zotlja Ma/ej Kukovic ugo-lavlja, da je danes kupca ic?ko dobili, ŇC Ici^je pa zadržali. Pri lom jc imela v mislili Dravske cickirarnc Maribor, s kalcrimi so p(xlp(.sali pogťjdho o preninn dveh hidrocickrarn na Dravi, /iilogaj je ležak milijardo 200 milijonov tolarjev, Esolechu pa zagoiHvlja delo naslednja iri leta. Ib bo zdaj KlainicH> ob kale-ri bo hižje ra/mi.Ujaii o razvoju, obenem pa lažje prci'ivcli na trgu« Sodelovanje z in ves lilo rje m. je težko še težje obdržati Dravskimi elektrarnami Maribor, se jc začelo f.c lela i99í, ko jc bila podpisana pogodba za prvo fazo, ki je vključevala dala generalna direktorica Esolecha Zofija Ma/eJ Kukovič. "Zdaj spel zaC-cnjamo. čeprav bi bilo bolje reči, da spkîh nisjiKJ gradnjo razžveplalne naprave v Mežici, ki seje začela lela 1998. /daj pa so se potrdila se pričakovanja o njeni učinkcTvito sli. '*Na osnovi merilev, ki jih je izvedel ia^Ulul zavarovanje oko- Nepreslišano ''Kupec je kralj," rada reče generalna direktorica Hso-lecha. No. v primeru zadnjega posla, prenove Vu h reda in Ožbalia, jc ku|->ec dobesedno kraij, Direktor Driiv-sluh elektrarn, s katerim so sklenili posel /a naslednja irl Icla.sc pi§c Kralj. Glavnina -projekti v energetildročju íU^le začelo uveljavljati in na razpisu, praktično brez referenc (cc ne Siejemo li&iih, ki so jih imeli pri prenovah termoeleklrarn, zlasli Šoí^ianja), uspelo. "l/redno vesela sem bila stavka, ki sem ga prebrala v časopisu ob podpisu druge fiize pogodbe. ko se je invesiilor o nas izrazil 2elopo/itivn(^^,je pove- Zofija Maze] Kukovič, generalna direktorica: "Zelo oster del, zdaj ie sklenjenega posla, je bila priprava ponudbe". končali. Prva laza je bila zaključena lani poleii. Vmes smo delali na elektrarni Formin, Ořbalt, kjer se dogajajo različne obnove, od generalorjev do zapornic in hidrojnehanske opreme. Od novega lela pa smo intenzivno delali na ponudbi za pridobitev druge faze prenove dravskih cleklrarn, ki je bil zelo oster del zdaj sklenjenega posla." Esolech pa je v sodelovanju z Insiilutom Jožcl' Slcfan in C.E.E. decembra lani zaključil Ija pri zavodu za zdravsiveno varstvo, razîK'eplalna naprava izptilnjuje vse, s prcijeklom zasnovane, parametre. Njena učinkovitem je večja od 97 od^itot-kov," z zadovoljstvom ugolav-Ija I/ří)k Mraslel. direktor Estt-lechovih projektov v ekolojpji. /daj ^do ludi na lem podrtíčju naprej. Skoda hi bilo lako velik razvoj in loliko znanja vtóiii zgoljvensamprojeki,pravijo in računajo, da bo na lem podn^u dela Se veliko. Prettvsem računajo na države bivSe Jugoslavije 1er na potrebe po čiščenju dimnih plinov, ki jih nakazuje slovenska industrija. ■ f\/lltena Hrstlč • Planine Terme Ollmla Atomske Toplice Pljusknile v poletje z največjim termalnim parkom PODČETRTEK, l.junija-V IWnnah Olimia, natančneje na območju kampa Nalura, je predsetinik drŽa^Tiejja /l>or.i Ikv rul Pahor predal svojemu namenu nov vodno zabaviščni ter* malni park Aquahina. Razprtïiiira se na več kot 17ti-soč 600 kvadralnih mcirih inje največja vtxina atrakcijav Sloveniji, ki turizmu, predvsem pa So lelskemu in Kozjanskemu naznanja trdnejšo prihodnost, Naložba je siala več kol 750 milijonov tolaijc^". Direktor delniške družl>e Atomske l<»plice lerme Olimiâ Zdravko l^acivalšek na-ptTvcdujc. da b(XÎo?e leios gt)$ii-li več kol 65 lisoč obiskovalcev. Kot jc poudaril PoČivalSek na novinarski konferenci, so se pred poldrugim letom odločili za temeljilo prenovo ponudbe, predvsem |>a za boljSi izkoristek naravnih damsii. »Nas namen je bil, da slabcKt dveh lokacij spremenimo v prednosl. Ib nam je 2 nak^bo v lermiilni park Aqua-luna luJi uspelo. Tako bodo goslje, ki ljubijo mir, icga našli na obstoječi lokaciji pri hotelih, lisli, ki želijo več užitkov in vznc-niiijcnja, pa se bodo raje določili za vodne atrakcije.« Na območju nekdanjega kampa, ki je bil z objekii vred pos-leno dotrajan, so postavili pravega termalnega velikana. /anj pravijo, da sicer ni največjiv Sloveniji, daje pa največ adrenalin- skih izzivov. Na urejenih skoraj 2000 kvadratnih mcirih površine je kar 42 vodnih mikavnosti in štirje bazeni. Najbolj drznim bodo prvič v Sloveniji na voljo lako imenovane kamikaze in pletenica. Območje adrenalinskih izzivov zajema še pet razno-vr.Mnih vodnih drč. Skupna dolžina vseh .stez. ki so speljane s l.^ metrskega stolpa, je 4^0 metrov, po njili pa se lahk<^ spusti tudi kopalcev na uro. Ljuhiieljc urejenih vodnih doz.i%^îij bodo pritegnili spro-stitveni bazeni z vodnimi efekti, oiroke pa bjizen s pravljičnim vťHJnim gradom, vodno drčo in stezo prav zanje. Uredili so fie osrednji rcccptorski oh-jeki z garderobami, gosiin.skimi in trgovskimi lokali ter veliko leraso, ki sprejme celo do 800 gostov. Zmogljivost parka je od 25i)i) do 3(H)() kopaJccv na dan. Odprt l>o vsak dan od 8. do 20. ure, ob posebnih priložnostih pa bodo pripravili tudi nočna kopanja do 24. ure. Cjelodnevna vstopnica za odrasle in otroke bo Mala I70U0 tolarje^'. Po besedah Zdravka Počival- Ska obstajajo na icm območju možnaMi nadaljnje širitve. Obiskovalce Podčetrtka pa bo gotwo razveselila nap^.wed, da se bodo /daj lotili iîbnove na osrednjem delu lerm pn va^ Lipa in ob hotelih, kjer nameravajo pokriti del sedanjih odprtih bazenov. Sicer pa sov lem zdravilišču z obiskom v prvih letošnjih petih mesecih zadovoljni. Zabeležili so približno 21.50(10 gostov in blizu 99.0ÍK) nočitev. Prevladovali so domači, lujih gostov je bilo le 12 odstotkov. mrp 0 NIŽJE OBRESTNE Spoštovani občani Poletje je čas, ki ga večina ljudi izkoristi za odhod na počitnice: na morje, v planine, na deželo aH morda na popotovanje. Razpoložljivi denar pogosto ne zadoSča, zato vam v naši banki ponujamo možnost najetja posojila, ki je s 1. junijem še ugodnejše, saj smo posebej za vas znižali obrestne mere. Podrobnejše informacije so vam na voljo v naSih poslovalnicah; Šaleška, Šoštanj in Mozirje, oziroma na telefonskih številkah: 03/8995-303, 03/898-4930 in 03/830-1719. banka velenje Banka Velenje Vefenje. bančna skupina Nove Ljubljanske banke V Velenilu namenHo 200 mIlUonov SIT za obnovo In vzdiževat^ cest Promet zaradi obnovitvenih del precej oviran Prejšnji Ivden Je hilH voi^nj» ]>o ^iHvnili mc.sinih ulkah v Vckmju /amudcn pascl. Ase ljudje, kljub vročini in /»islojem. niso prehudo Je/ili. Pramct je bil nekaj dni oviran zato, da se l)i»mo v prihodnje po Šaleški, Kiciriccvi in Cesti talcev vo/ili jm» obnovljenih in mmi» hoijiiih veslah, k^ir pomeni, da ho tudi vurno.st većjH. Znnten del srcdsUv bo ih obnovo numenil» Republiku Slovenija, ki p^i. seveda. nnancira ie obnovo drûivnib cesC. Zii mcstn«; in lokalne mora poskrl>cii lobilna skupnost. MO Velenje letno za v/dr/cvanje in ob» novo nameni okoli 200 milijonov SIT proračunskih sredstev. O v<;cm lem smo sc pogovarjal (i z nauicsin ikoni predstojnika Urada za javne goKp obnovi Šaleške štirípíisovniee. magistralne eesite, ki pove/uje Velenje s Korni^kt^ pokmjino. »»Gre za redna vz« drževaína dela. Maj je najbolj idealen ías za taksna dela, lako zaradi vremena kot tudi lega. da k' ni toliko turisiov na ceMah, Ohntiva vo-ziSêa jc slrosek republiških orpaniw. jxîbniki in pločniki pa so slrosek obćine. Zaradi raeianalnosii delamo oboje likrali, izvajalee paje uidi iMi» to jc VOC Celje.« Na Šaleški seje eesUWc mi^Cno posedlo, zalo jc bil po'^eg^ïbsczcn, obnovili pa so cestooti avtobusne postaje dokrižiSiia po bazeni. »Poleg del na Šaleiki cesli obnavljamo vo/iSČe ludi na mestni eesii, ('esli talec. Ib pa je v celoti strosek občinskega pro-raćiina.« je ie dodal Lcdinck. Vzdrže>'anjc eevt predstavlja za vsak») ohCino veliko i^b remeni lev. ^V našem proračunu sredstva delimo p*^ dveh po.stavkah: na sredstva za obnovo In vdrtcvanje lokalnih eesl in pa na mestno abnu>íje, kjer so /tajete ceste in druge javne pwrsitie. V manjSem del j zngolavjjamo tudi denar z-a obnovo lokalnih poti. v primestnih krajih, kijih uporablja manjše število voznikov, /a redno letno vztlržc va nje moramo zagotavljati prílíližno 200 milijonov SIT V letu 2001 bomo za redno vzdrževanje lokalnih eesl namenili 61 milijonov za redno in 34 zj zimsko vzdrževanje, mestno obmi>^c pa bi^ino m redno vzdrževanje porabili 43 milijonov za rimsko pa 35 milijonov SIT. Ker jc bila letoSnja zima zelo mila. bomo lahko nekaj sredstev preusmerili v vzdrževanje cest. Prvakinji med dotrajanimi sta Stanetova in Efenl^ova cesta In kje v Velenju letos .še lahko raiunajo na obnovo kakMîcga krajšega odseka cesie'/»Na nieMiiem obmiiCju injamo dokuj dobro ra^'iio in vzdrževano cestno mrežo. Ker pa je ee.st ogromno, so za vzdr/evatijc potrebna ogromna sredstva. Kljub vlaganju znatnih sredstev v cestno mrežo imamo nekaj cest takih, ki bi jih moral) nemudoma obnoviti. A ker ni dovolj denarja, imamo doloćen program, p«.*katerenî delamo. Najbolj dotrajana v nesluje Stanetova cesta, že već let pa imamo neurejen razmere tudi na Efenkovi. /al lastniki zemljisi ob ujej niso pripravljeni odstopiti nekaj zemlji^ia. karbi bilo nujno potrebno za njeno ko-renitcjšo obnovo. V primestnih krajevnih skupnostih paje obntwe potrebnih ce si veliko, zato jih je nemogoče našteti.- Veienje bo (spet) prvo Na letošnjem «»ejmu v Gornji Radgoni je podjetje SCr iz Ljubljane predstavilo novslroj in tehnologijo 7i\ rekonstrukcije cesi. S slrojem obstoječ asfalt nace blišču zmeljejo, z vpihavanjenîbelumen dobivci^i^ pro$Uîrnino. ka r se zmeSa s.sptali5ća. Ob delih, ki b^xio slekla jeseni, b0m0|x>-vabili tudi predstavnike sosednjih obćin in jim u\ko pripravilidemon-stracijo nove metode,« nam je hi povedal Roman LedineK... ■ bi UTRIP «»«ÉAS 6. junija 2001 Premikanje ni vedno dobrodošlo En pojem, da dve nasprotni razhgi. Ce so tam v PodoL^evi zadnje dni (judje Še vedno opozarjaH. da se Mecemikov plaz Še vedno pnmihj, so in govorili s prizvokom sfrahii. Kosia pred' sednika slovenskefia in hrvaske^za parlamenta v Podčetrtku ena-kofiovorilos da se stvari vendarle premikajo, naj bi hite to opti^ mistične napovedi. Res pa je ftidî. da ljudje tam okoli nesrečnega plazu zdaj mah iyolj verjamejo, da so vendarlepremka fudipri reše\'anju (C lezave. Vsaj oh zadnjem obisku sîroki)vnjakov in predstavnikov različnih institndjje bih med /jrulmi zasledili tako razpoloženje. Eden izmed prizadetih krajanov je to sklapal ludi po lem, do je eden od vodilnih v ljubljanski ekskurziji pes prehodil vespÎQz. Za domačine je že lo/}omemlyen j)okazate.lj, saj so si ga doslej mnogi ogledovali le od strani 'Adaj pa so tudi res na-kazali več konkretnih re.'Îîtev. Upajmo, da jih niso še enkrat speljali na led. Pifhor in Jbmčič pravih konkrelnih rešitev za odsinfniiev leza v, kise vedno otežujejo odnose med sosedama, nù^ta nakazala, ker naj hi hila to paČ .uvarpremierov obeh držav. Sia pa opozorila, da na mestu, kjer sta se srečala, pra\'e meje med Shn'enijo in Hn'aško dejansko ni. V Ol>sotelju so ljudje vedno živeli drug z drugim; pa čeprav jim je ttidi tu meja med samo- .Kiojnima državama prinesla precej mn'šečnosli Zato temlx)lj želijo, da bi državi kmalu podpinali nudoobmejni .sporazum In ko čakamo, kdaj bo.sia državi končno mili spore, med katerimi je pomembna tudi dokončna določitev meje, tudi oha predsedniku parlamentov želila, da bi bda podobna meja kot je v Obsoielju kmalu tudi dnigod. Domala vse širše območje regije je zadnji čas »povezala« Še ena .stvar. Vremenska nevšečno.st s točo in močnim dežeijem. Toča je najbolj klestila po Zgornji Savinjski dolini, malo manj po Spodnji Vmes pa udarjale .s trele. Drugačen »udar strele* je za nekatere pomenila ve.'it, da se je Slovenija znašla na spi.':ku držav, kjer krntijo človeko\'e pra^ vice. Na to o^fozarja Amnesty íntemaiiona! in o tem berejo po v.sem svetu. I^mjo, da so predvsem mnogi policisti hol j grobi, kot bi smeli hiii. To pa velja predvsem za mlade, ki v posiop-kUi z državljani, prehitro spozabijo. To pa velikokrat, menda kar v največji meri, tudi občtttijo mladi. Je že re.s, da je med njimi veliko premočnih sňyoriiežev, vendar morajo možje po-.Ktave z njimi v.seeno delati tako, kot je io z zakonom predvideno in kot se za postopek z ljudmi sjwdobi. Skoda, da nekateri posamezni primeri mečejo slabo hw /ta vsel si řPERSPEKTIVA Poklicna In tehniška šola za storitvene dejavnosti SCV Verjamemo v zelišča, dišavnice, drobne cvetove VELENJE, 29. maja . 2f v /acetku i^olsiu^a Ivta mi na kiicni in tehnislu soli /h sCoritvu-nv dejavnosti, ki jo obiskuje 675 dijakov, razmišljali o dejHvnosti. s katero bi predstavili §olo navzven. hkrati pa dijakom ]h»nudi-li motnost ustvarjalnega dťla. Domislili so se projekta /, naslovom: Ureditev ^Iskeavlez/nsaditv^o ter v/4^ijo 4 »krasnih rastlin, in disavnic. Uresničili si> ^a s po-miKjo republiškega ministrstva /a šolstvo, znanost in šporl. rezultate pa pokazali na dnevu odrtih vrat tudi sir^i javnosti. Ob itíj priložncjsti je ravnateljica šc>lc Mateja KJemenćiC naglasila, da boljko ljudje v imenu (ch-niCncga napřed kn uniCujenio naravo. bolj $e zavtfdamo. du ima la silno zdravt> moć. smo, dazv^ojo in pripravki diši«vnic ter zelišč laliko popestrimo vsakdanje življenje. Mi verjamemo v zelišča, diSavnicc in dn^bne cvetove/' Vodja projekta Marjana Novak pa nam jeptivedala.daseje ideja za projekt porodila pri praktičnem delu v kuhinji, kjer pri pri- S predstavitve projekta, s katerim so med drugim sirši javnosti predstavili šolo in možnosti za popestritev pouka. kov in dijakinj lalîko videli in nekatero med njimi tudi poskusili. pravi jedi uporabljajo veliko A^lišć in di.iavnic. "Izbrali smo 20 lakih, ki so v okolici in ki naj bi jih res pt'iznali, a smo v delavnicah kasneje seznam teh povečali na več kol 4tK Ogromno dela je bilo potrebnega. Danes smo zadovt^ljni. ker nam je projekt v c*eloti uspel." Uileleženci predstavitve projekta so delček ustvarjalnosti dija- tp GŠ Frana Koruna Koželjskega Sedmi kviz naulca o glasbi Pred sedmimi leli sta si ućite^ Ijici ^laslKne^a pi»uka na vtř-lenjski t^lasheni šoli Andreja Skok in Andreja fVtohonč zamislili, da hi učenci svoje znai\je oglušili prika/ovaiinakvûu.'lh pomeni, da hi pridobljeno/nanje i/ra/ili na holj spn>$cen In zahaven način, med selH)J tekmovali In hkrati znanje na Javni prireditvi pokaz^ili tudi sviJejn«m le-tu 2r-ncsi. Mi smo te ciljne skupine že določili. To bodo mladi do 26 let, s katerimi sc že ukvarjamo. V tem trenutku delamo analizo njihove izobrazbe in ugotavljamo» koliko Časa so že prijavljeni pri nas. Z njimi bomo delali na več p<')dročjih, predvsem pa jim bomt> skuhali čim prej zagotoviti delo. 7jx to ciljno skupino bomo, ko se prijavi na zavodu, v šestih mesecih priskrbeli vključitev v kak program aktivne politike zaposlovanja, bodisi v izobrai^evanje, javno delo al I kaj podobnega. Za \ iste iz te ciljne skupine, ki so pri nas prijavljeni že več kol 6 mesecev, pa bomo temeljilo pregledali zaposlitvene načrte in jih dopolnili," pravi direktor Območne slui^bc Velenje Srdan Ar-zenf^ek. Druga ciljna skupina, ki pa ni problem samo l.e območne službe, ampak tudi problem Slovenije in praktično cele Evro- pe, pa so dolgotrajno hrt^zpiv selni. Kriterij za dolgotrajno brezposelnost predstavlja čas, kako dolgo je neka oseba prijavljena na zavodu. "Na žalost v to skupino sodijo ludi starejši oslovan,ia v prihodnjem. Na anketo je tokrat odtiovorilo 461 oziroma 57,8 odstotka poročevalskih enot, v katerih je zaposlenih HK,4 «»dstotka vseh zaposlenih v anketiranih p^Kljetjih. Zanimiv je/lasti del,vkalerem podjetja napovedujejo predvidene zaposlitve, ki naj bi se zgodile v letošnjem letu in predvidevajo letošnja dogajanja. Sklepati je možno, da bo zaposle-na^l osiala na enaki ravni kot prejšnje leto. "Pričakujemo lahko povečano zaposlovanje v storitvenih dejavnostih in vvelikih Pocitnice - cas za delo VELEN.IE - v Premogovniku Velenje in njihovi hčerinski firmi HTZ bi» letos vćasu počitnic labkema servisom», ki delujet}! vVelenju, mladinskim in studentskim. Da jih hodo v času počitnic lahko ti>liko sprejeli - ilclo bodo po skupinah začeli 4. julija, končali pa 31. a\^usta-bo lahko posameznik delal največ desei delovnih dni in v tem Času t)pravil80 delovnih ur.Razpis zi\ počitniško delo so zaključili t. junija, prejeli pa skoraj še enkrat toliko vlog, kot je bilo razpisanih mest. ?!al bodt> morali, ker je kandidatov preveč, zavrniti tiste najmlajše prijavljene dijake. ■ mkp 1er majhnih podjetjih. Napovedano je tudi povečano število potreb po zaposlitvah kadrov z višjo in visoko Í7ol>razbo," je na novinarski konferenci povedala vodja oddelka za analitiko Branka Skulj Nussdorfer. Povpraševanje po delovni sili se letos naj ne bizmanjSalo. Ob pričakovanem nadaljevanju gospodarske rasti je pričakovati, da bo ostalo na ravru lanskega leta; to pomeni okoli i^.OOf) potreb po pripravnikih (govorimo o.skupnem številu za šest upravnih enot - Velenje, Slovenj (îradec, Mozirje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi). Tako kot lani pa bodo tudi letošnje zaposlitve v glavnem za določen čas. Celoleten priliv v brezposelnost .se ne bo zmanjšal. Vendar bo ^>dliv iz brezposelnosti temu primeren, saj posredovanje zaposlitev in ukrepi aktivne politike zaposlovanja vodijo v razreševanje tistih skupin, ki imajo največje težave pri Iskanju zapo- slitve. ''To soprijavljeni na zavodu več kol eno leto, starejše brezposelne («obe in mladi brez izobrazlK. " Za letošnje leto sc ocenjujc, da bo priliv v brezposelnost ostal na ravni lanskega leta; to je Najtežje delodajalci dobijo: Delodajalci .so v anketi navedli tudi, katere poklicne kvalifikacije najdejo najtcije. Mednje sodijo delavci brez poklica, ključavničarji, varilci, zidarji, inženirji Rodezije, ^adbeništva, elektrotehnike in zdravniki specialisii. Katere poklice bodo podjetja letos najbolj potrebovala? To so izdelovalci oblačil, elektrikarji, obdelovalci kovin. ekonomisti in njim sorodni poklici, lesarji, rudarji in bogatilci rud, gradbeniki, vzgojitelji in učitclji. okoli 6.000 aseb. "V anketi je napovedanili Mi ) preseženih delavcev, od katerih naj bi jih 27,6 odstotka prešlo v odkrito brezposelnost. Glede na prijave presežnih delavcev in oseb iz naslova stečaja v letošnjih prvih štirih mesecih pa ocenjujemo, da so te napovedi pcxlcenjene in da bo njihov priliv <-)sial na ravni lanskega leta; to je okoli 600 oseb,** txenjujejo na zavodu in napovedujejo, da se bo število registrirano brezposelnih t">scb do konca letošnjega leta zmanjšalo za okoli 5 odstotkov. Konec aprila leta 2001 je bilo v Območni sluibi Velenje prijavljenih 6.153 oseb, kar je 2,4 odstotka manj kol decembra 2000, ■ Milens Krstić • Ptaninc 7. junija 2001 Priloga Pozdravljeni! Poletje se kljub nagajivemu vremenu bliža z veiiko nagii» CO. Prav s takšno naglico se odvijajo spremembe na svetovnih borzah in v cenah det' nic IT podjetij, ki so nevarno zanihale navzdol. Vodilna podjetja v informacijski tehnologiji vse pogosteje iščejo strateške povezave med seboj in nam ponujajo nove in nove rešitve. In pred nedavnim sem bila udeležena v razpravi, kjer so se strokov» njaki spraševali, kje bomo našli toliko problemov, kolikor je rešita, tujih ponuja še vedno hitro rastoče tržišče. Ne glede na to, smo v tej E prliogi phpravih za vas nekaj zanimivega branja: uspešno zgodbo iz našega okolja, predstavitev Šolske* ga Centra Velenje, odprli pa smo tUdI temo kulture £ komuniciranja. Berite, razprav» ijajte, predlagajte..... Novice Informacije Zanimivosti Predstavitve Povezave Dopust |e pred vrali, Pomagalle si pri organizaciji z naslBdnjirr^i inter-netstómf naslovi: Tečajna lista bantie Slovenije: htlp : //m w. bsi. si/html/iln anc-nl_podatk Wn ev ni/tecaj naj I -sta .asp Poizvedbe in rezervaciie letalskih polelov; hl(p://www,amade-us. neVrnenu/en/1 a-avai l.tilm Poceni potovanja v "zadnji minuti": htlp://www.2adiiiaminiJt-ka,conV Opis potovanj po Sloveniji in luji* ni: http://www. slo www e-niaxom/catalog/^9Û9Û8.8sp Velenje e-mesto www.velenje.si Dogodki 26. junij Vas zanima izobraževanje s podrejo fIÍ9Ítalnih medifev? Se želite nauiiti samostojne izilelovati spletnih strani? Ze obvladote osnove izdelovalce spletnih strani, pa bi si želeli svoje znanje izpopolniti? IRAK iz VeJenja organizira v sodelovanju z West Valley Collegom iz Silicijeve doline desetmesečno izobraževanje za poldic Oblikovalec / izdelovalec spletnih strani. Izobraževalni program se prione 26. junija 2001 s štiritedensko poletno šolo v Velenju in nadaljuje s študijem na daljavo v av• g u si u letos. V poletni šoti se lahko ob pomoći ameriških strokovnjakov naučile vse o grafiki za internet. Podrobne informacije lahko preberete na spletni strani http //www delodoma.net/dinamu-cenift/poletnajola^slo.hlml all povprašate v IPAKu, Center za dinamično učenie, Koroška 18.3320 Velenje, tel. (03) 891 9040. fax (03) 587 54 79, e-mail: learnlngcentregleaming-centre, org, spletna stran: www.dBladoma.net Uredniški odbor priloge: Petsr Krcpel, AiojzHudartn, Milista Htadin. Ksenija Dren, dr Stanko Slatnik, Igor Razbomik, Jole Pírečfiik, Boris Centrih, Damjan Kotnik, Jože Janežič. Tomaž Blažinćfć in sodelav* CI dopisniki. Pri^vke pošil|9|le na ^ma• il: emesto^velenje.si, slikovni material v {ormatu.jpg. Prispevki se ne honofirajo. Računalniško podprlo zagotavljanje kakovosti seminarjev na ŠCV Vpeljava računalniško píxiprtcga y/d-gotíMjanja kako vosi i scniii^arja pnevmatike / vkiju^^ilvijo mnenj uporabnikov storitev (ra?cvanja (uCilcIji in mencdi^.-mcni izolskega ccn ira Veienjc) in naročnikov izob-rai^evanja (slui^ba Izobraževanja (lorenja in Premogovnik:\ Velenje) je del mednanxlne^ projekta poveziTvanja dela in uCcnja v Sl^weniji in na Midžar^kem. Pro jckt Imancira Evropska fundacija za usposabljanje, s sedežem v tbrinu. Na slovenski s!riiiii »)V projekt vkJju<^.'ni: Fakulteta /a družbene vede Ljubljana, (n>rc- nje, solski center in PIA iz Velenja, 1er Šolski center 7ii ekonomijo in telekomunikacije iz Ljubljane. Vodja projekla je prof. dr. Ivan Svetlik i/ ^ FDV Na .šolskem centru f __ vsjtko Mo i/peljemo okn>s 25 m/liOnih se^ mínarjvv funkcionulne}>či i/ol)* ra^^vai^H l pnevmutíka, hiclr^iv* lika. pn>li«ks|>lo/ysk;i /a^čUii. mćnmtlni.šho ...) /a piihli/no 500 u)>i)rahnlkov i/, indu.strijť. Kakovost seminarjevje pogi'ij, da se bodo udeleženci radi vrićali vrayliCne seminarske like i/obrai?cvanja. /.a pilotsko obravnavosmo sodelavci Albin Vrabic. Maksimiljan Korascc, Uroš Lukič. Marjan PtistaliCnik in Simon /ajc bbrall naS najbolj ra/i>irjen seminar iz področja pnevmalike. V prvem koraku smo razvili in v7p(wlavili računalniško podprto prevcrjajije znanja na zamiku in na koncu seminarja. Tako dobimo takojšno sliko o dodani vredmwti znanja na seminarju. Ne zanima nas absolutno razvrSCanje udeležencev, ampak njihov osebni napredek. Med potekanjem seminarja sc lahko udeleženci preko Interneta seznanjajo z vsebinami seminarja. .S pomiičjo razliCnih elekiron-.skJh anket pridobimo mnenja na^ih uporabnikov storitev o posameznih elementih seminarja. Elektronska amdiza nam je tako Od ekonomske tehnice do Izdelovalke spletnih strani Nova kariera? Radi »surlate« po spletnih straneh ? Vam zadićajnoso me odpravili z (xJgo-v*irom, da me bodo poklicali, ko bo dovolj prijavljenih kandidatov. Pii ni bilo nic Í2 loga Ca bi bila to le Želja, bi lahko čakala, ker pascmbiia tik predptnckom za-pc«lilvc v javnih delih, jc želja po znanju s področja interneta piwl a la potreba Kosem znancc sprakivala. ic vedo za kaki^no službo,je bil velikokrat odgwor: >»Će znas delali spletne strani, vem za nekaj podjetij, ki ikVjo nove delovne nu'iCi!« Ko sem sprak^vala delodajalce, ki so raz-pistwali prošla delovna mesta, so mi pogosto odgovarjali: »V razpisu jc navedena star("«l do 3(1 lel in prav žal tiamje! Vzeli bomo tisto t>scbo, ki zadiwiujc tudi icmu razpisnemu pogoju.« Pogosto so tudi omenjali neres-nost in nestanovit nosi, saj imam v delovni knjižici zapisanih več zapahi i lev. Deset let sem hilu doma z otn>cl. p4»lem pa sem si n>kl)i-nila izkušnja v raćunovod-slvii pri s.p., lia davčni upravi, v turísliČni ai;encíji, kot kornereúdisika na terenu. prakVHnja iz račtinalnkst^x, angleškega jezika« podj(!t« nistva, viKlenja poslovnih kr\ji» ... Naivno sem mislila, da so različne dekmie izkušnje ludi pri nas m p<»stHle pomemt)en dejavnik pri iz.hirí novih delavcev. Tako mi ni ostalo drugejza. kot najti |M)t do /.nanja Iz programiranja za internet, saj mlajša prav gotovo ne hoin več. Po naključju sem februarja 2n()lJ izvedela, da se dogaja nekaj zanimivega in novegavve-lenjski Stari vasi. Takoj sem poklicala dr. Sianka Blainika in se šc isto popoldne pridružila skupini Studentov pri i^tudijti digitalnih medijev na daljavo na West Valley (\>llegu v Kaliforniji. Lotila sem sc nalog, ki sem jih do- bivala, lileralure, brskanja po internetu in hitro, on-linc od doma, opravila s tremi temami. Obenem sem se aprila v Ipaku ludi zapas lila. Pri tovrstnem .studiju si mora v.sakštudcni izbrali tcmoza projekt, na katerem se bo pod mentorjevim vodstvom učil in delal. Zame je bila tema takoj jasna. Kot vnela pasja ljubiteljica sem sc odlehčila za .spletno stran www.mojpes.net, ki hi ptwezova-la »pesjanarje«, kjer bi se našle kinoloiUce informacije in tematska zabava. Toda pred samim programiranjem, čemur mi rečemo »píxstavljanjc« strani, jc preteklo kar preccj časa. Mentorica dr. Kelly <'arey je v/trajala, da gremo po vn^ti: najprej »brainstorming« ideje, potem skice, pa niožm^ii trženjii, sledila jc analiza potencialnih upo-rainiikov in že t)bsloiečih spletnih strani na to temo, pa spet skice, natozbiranje materialov, tekstov, slik,... in končno programiranje. Prav zato je pri takem projektu pomembno, da izbereš temo. ki jo poznal in ti jc delo v veselje. Kar veliko ur sem presedela pred ekranom. daje siran deceml>ra lani prvič ugledala svetovni splet. Da se je prijela, dokazujejo Številke in od2Ív obiskovalcev. Trenutno jo obi?>če povprečno 70 pasjih ljubiteljev na dan in številka sc iz tedna v teden viSa (skupno Čez 8U(H)). Ker pa vsak. ki prvič zida hiSo, po vselitvi ugotavlja, da bi v drugih delal drugače, je tudi www.mojpcs.net tik pred objavo premwljene, tehnično izboljšane verzije. Vse svojeznanje, ki sem ga pridobila pri študiju in projektu in ga v.sakodnevno še izpopolnjujem. uporabljam tudi pri delu v Ipaku. lako sem za slovenski projekt Uvajanje n^jvili oblik dela naredila spletno stran www.dclodoma.nci, kjer lahko najdete inlormacijc o izob-rjiževanju na daljavo, ki ga razpisujemo v juniju. S parlneiji iz vse Evrope sodelujemo v več mednarodnih projektih na temo dinamičnega učenja in učenja na daljavo. Tik pred ol^javo jc spletna stran pnijekia Učenje na daljavo tehničnih ved na primerih, katerega nosilec smo in poicka v k'»kviru pr<^^amov Minerva. Naši partnerji so iz Školske in Avstrije. V programu Leonardo sodelujemo s Španci. Francozi, Italijani in Nemci na projektu E-know-neî. Pripravljamo platlormcvza on-linc učenje na iniermtcionalni -evrc^ski ra\Tii. Tako službeno kot »nočno« delo na mojpes.nelu je zanimivo in zabavno. Vedno je kaj novega. stvari se z vrtoglavo naglico spreminjajo. Ves čas moraš biti na preži za novostmi, kijih prinašajo hitro spreminjajoče sc informacijske tehnologije. Veliko precediš za ekranom, ve-liko raziskuješ in iščc.š rešitve. Ko sc kaj zatakne, najdem pomoč pri znancih z )>neta«aliv knjigah,največkrat pa pri novih prijateljih v Kalil orniji. Čeprav so v vlogi profesorjev in zelo daleč, se nanje lahko v vsakem trenutku obrnem. ( C vas je moje pisanje prepričalo. da se da naredili ludi tisto, kar sc vam zdaj zdi šc ncmogcičc, nc oklevajte! Imate ideje, pa nc poznate teluio-logij, dii bi jih realizirali? Ste %7trajni in delovni in vam ne l>o odveč pre.sedeti pred monitorjem nekaj ur na dan. Ste povrhu vsegii ludi brez stalne zaposlitve? Potem jc ta poklic kot nalašč za vas, saj vam lahko na koncu izobraževanja vaš projekt nudi stalno zaposlitev, lahko izdclujc-tcspletnc strani za naročnike ali sc zaposlite v takšnem podjclju kjerkoli na s"vetu. Internet je v vzponu, možjiosti je vedno več. Jana Pahovnik jana(§fnojpes. net v podporo pri odpravljanju izmerjenih slabiwti v pom>vitvali seminarjev. Naš cilj je prenašati pozitivne izkušnje iz računalniško podpr- tega zagotavljanja kakovosti fu nkc ion alncga iz<'>braževa nja na redm> izobraževanje mladine. mag. AJbin VrabiČ albin. vrabic @guest arnes. $/ emesto@velenie.si Zakaj ostaja elektronska pošta nedogovorjena? E komuniciranje predstavlja vedno večji del našega vsakdanjika in pravjc.vM5ptw>rm>sl.ki jozasliižJ. Elektronska poŠta jc le del lovrstne komunikacije, ki nam bistveno olajša delo z internim in eksicrnim svetom in ki jo dandanes upivahlja Že več kot IÍX) miljonov ljudi. Poteg zabavne strani sc jc e-pi>šta uveljavila kol nepogrešljivo omdjc v poslovnem .svetu. Podjetja jo upor.ibljajo za dnevno komunikacijo med zapi^slcnimi, prenos informacij med partnerji in kot eno izmed pcimcmbncjšiií ortxlij pri komunikaciji s kupci.'liwrslcn način komun ici rarija prinaša velikih predn<*>t i. med drugim je k(^mu-nikacija skoraj brezplačna; zmanjšuje šievilo tiskanili d velik in učinkovit delež dvigovanja nivoja znanja o njihovih izdelkih pri ciljnih sk"upinah. ustvarjajo prepi)zna\7J0si svojiti storitev in gradijo zaupanje kupcev do blagovne znamke. Tako jc bistvena razlika med c-spon'»čili v tcm.dasc iblijona tisUi, kjer piviljatelj pričakuje tx^Mir .in na tista, ki jih pošljemo samo k^H infi^rmacijo ali v vednost. /akaj jc e-plsanjc iakt» razJično ikJ tradicionalne oblike izpred dvajsetih let? Velika razlikii jc seveda v količini. V raziskavi .sedemnajstih pc»d-jelij v desetih različnih industrijah so ugotovili, du 72f/í zaposlenih porabi eno do dve uri Časa na tlan za pošiljanje, prejemanje in chI-gmbc pri veČini ostalih hpo-ročil pa od prejemnikov pada)0 na neorganizirane in pt^manjWji-vc informacije, ki jih v spc^ roči lu prejmejo. Prav tako sc raziskava sklicuje na pc^mcmbnosi pristi^pa, kjer naj nc hi ptîdali samo jasnega, pravilnega incckvitcgasivin^ila, ampak (udi infi>rroacijo, na kateri di»godck/inft>rmacijo se sporočilo navezuje. Vcrjctnt> pase je tudi vam nič kolikokrat zgodilo, da ste nekomu ptv>lalicleklronskopošto, naotlgin\>rpačakali in Čakali ...in ga .seveda niste dt>ča kali. Dandanes nam ni p^nrcbno več razmišljali o tem, ali prejemnik pošrc ni dobil, saj nam orodja omogočajo ptwratnc informaci^ie o prispeli in cclo prehrani pt^ii. lorej ptwezave delujejo, naskivni-ka smo odtipka li pravilno in po tednu dni e-tišinc sc sprijaznimo s tem. da nekateri med nami ne odgovarjajo na elektronsko pt>šui. Ib ni dejstvo, s katerim bi bili zadovoljni sploh v situacijah, kjer pričakujemo povratno informacijo in smo ravnali v.sladu s poslovnim bontonom: naslovnika .smo vljudno nag^worili. kratko in jasno navedli vsebino našega spi>rt>čila in ga na koncu povabili k t\d-govoru. Ksport)čilu nismo pripeli priponk, kijih sestavlja veliko število dokumentov ali imajo sumljivo končnic*.). Kaj nam jc torej storiti? Ker gre za prccej pogost pi^javiako v pt^djcljih, državni upravi in institucijah sem paskušala kaj več o poznavanju c-bontona izvedeti na .spletu. V slovenskih iskalnikih nisem naSia nobenih brezplačnih strani, ki bi ponujale tovrstne» vsebino ŠirŠi množici upc^rah-nikov. kar me spt>minja na pojav mobilnih telcfi^mw in na uvajanje kullurc telefoniranja, ki Šc dandanes ni d(wolj uveljavljena. Na spletu sicer olîstajajt» redke svcitwalne agencije, katerih storitve pa jc pi^irebno plačati in jih tako lahko kt^risti Ic ozka skupina uporabnikov, "R^rej smo uporabniki do lakrat. ko ti»vrstna tematika navdihnila katero izmed institucij, da bo ia problem pričela reševati na nacionalni ravni, prepuščeni .sami sebi. In ker nam stolcanjc nad nctidzivncKljo nekaterih nc pi^maga kaj diisti, ptxskušajmo naredili prvi korak mi in temu primerm> prilagoditi svoj slog pisanja, ki bo - upajmo- pričel odtajati ledenogo- TO. Uspcio mi je zbrali nekaj zanimiv komentarjev, ki so lahko povod k razmišljanju o tem, kaj laliko storimo bolje. Komcjuarji prejemnikov, ki NE odgovarjajo na večino c-spc^- - Za isto zadevo dobim šest ali sedem kopij, posredovanih od različnih ljudi. Ćeprav jih izbrišem, preden jih sploh preberem, saj nimam časa za celoten pregled, sem na koncu vedno Ziiskrbijcn. da sem izpuitil kaj tx^mcmbnega. -Nisemčisto prepričan, kaj hi pošiljatelj želel od mene -Ljudje mi pišejo brez cilja. Truditi sc moram, da iz prejetega sp-ri>čila. kjer mi pc^šiljatelj vpetih stavkih pove bi.stvo. -V Zadevi pi^iljaiclji ne navajajo prave vsebine. Tako nc morem (»rganizJrali svojili spturočil po pomembnosti in pač neodgt'»varjam. -Kadar dobi m sporočilo samo *Vvedno.st". nikoli nisem prepričan, ali se pričakuje, da naj odgovorim. In Šc inŠc hi jih lahko na.šlcla. Ker jc prostor omejen, bom osla-lo aklualnť) tematiko o e-komunicira nju nadaljevalii prihodnjič. Vse, ki imate kakšen dt^ber nasvet, poznate zanimiv link ali pa bi želeli izxaziti svïîjc mnenje, vabim, da ga posredujete na naslov eme-sUt@velcnje.si ozJrr'kmase s kreativnimi predlogi t^glasitc v forumu, ki ga je odprl Naš Cas na svojih spletnih straneh. Lep pozdrav do prihodnjič, Mlhela Hladin mihela.hiadin@esotech. si 6. junija 2001 «ff^ÉAS MED VAMI Avtorica prvonagrajene naloge Urška Verbič Mokra kultura nas spremlja povsod Urskn Verbič, osmošolka soU Hiba Riieck;! v j« 'f* ni uspešno sixlelovala v pihanju Ml» (J i razi s k(» Vitki /it razvoj šaleške dolinť. Na takratni naključni slovesnosti Je slikala idejo /M novo ^alo^o. Kljub spoznanju, kako zahtevno Je raziskovalno delo, je liil íx/iv preveli k. cLi Í>í tia spustila Í7. n>k. Lotila se je alkoholizma in /a nalogo / naslovom Mokra kultunt prejela prvo na^r^do. »Ibkriil sem izbrala res zelo zahtevno íťmo, Kar nekaj se je jc Kalilo,« nisti priàli do zaključku. Mene je proved zanimalo, kaj je lo mokra kullura. Danes vem. da z njo poimenujejo narode, ki imajo do alkohola izrazito pozitiven odnos in zelo malo omejitev glede njegove rabe. Žalosina sem, ker strokovnjaki Slovenijo upra-viùîno uvrSčajo med mokre kulture. Zakonodaja na tem področju je premalo stroga, pa Se premalo dosledni so pri uresničevanju določil.^ je ugotavljala UrSka. Odnos družbe do alkohola je proučevala na osnovi slovenskega ljudskega izročila, trenutno veljavne zakonodaje, pogosiosli oglaševanja alkohola v medijih, Urška Verbič: »Prej nisem vedeta, da svet meri kutturo nekega naroda tudi po tem, koliko alkohola ta narod popije,« anketirala pa je ludj SoStanjske osmorice. Presenečenja, zanjo negativna, so se vrslila drug za drugim. »Vprašanje je resno in del nas. Mokra kullura nas namreč spremlja na vsakem koraku. Kakšno/Jo povzročanje najbolje ponazorileden od sodelujočih v anketi: alkohol • la prekleta kuga, ki uničuje žMjenja in družine.« Naslov za nalogo sije »sptJst^di-la« pri republiškem ministru zji zdravstvih prof. dr.Dušanu Kebru, poleg mentorja Borisa Plamber-gerja je tvorno sodelovala Se z zdravnico Zdenko ČebaSek iz Ljubljane ter ljubljanskim InSli-tuiom za raziskavo medijev Mediana. UrSka je izdelala tudi brošuro o mokri kuUuri in upa, da bo z njo k(miu odprla kakilo lep-St) pol. «želim si. da bi v svetu poznali Slovenijo po kakšni drugi in ne samo mokri kulturi« Prve nagrade je biJa seveda zelo vesela, čeprav ta ni bila njen cilj. »Zame je bik) plačilo že, da sem bila zadovoljna z njo ludi sama.« Veselje in ponos pa je na dan nai^ga obiska skalil neljubi dogodek, o katerem nam je pripo-vediwalaže Vesna, lako kot zanjo se je srečno končal tudi za Urško. Potovala je v Mursko Soboto na srečanje mladih raziskovalcev osnovnih Sol iz vse Slovenije. Nazaj domov seje vračala le z lepimi vtisi in Se eno prvo nagrado za nalogo.'ludi njej čestitamo! mrp Vesna Svarc, avtorica prvonagrajene raziskovalne naloge Ali obleka naredi človeka? Tako seje najprej vprašala, nato pa tudi ptMskalu odgovor na zastavljeno vpraàai\je učen* ka osme^ razreda osnovne šole Biba Roeeka v Soštaiyu Vesna âvarc. Zadovoljna j«, ker je zahtevno nalogo izdelala tako do-ims da ji je komisija dodelila prvo nagrado. Zadovoljna« ker je z njo spodbudila mladostni-ke k razmišljanju o sebi, svojih vrednotah, o tem. ali so zadovoljni sami salm, kako gledajo na ostale vrstnike. Žalosti pa j» odgovor na vprašanje. >»Večifla namreč meni, da obleka naredi človeka. Sama me-ninidru^če. V naši družic imata obleka in zunanjost velik, prevelik pomen.« E><> lega spoznanja je prišla na osnovi ankele, ki jo je razdelila med asmtíšolcc svoje íole. dijake prvega letnika velenjske gimnazije in ol>čanc obćinc Š<.^Janj. Z vprajianji pa se ni dotaknila samo mode, ampak, kol je dejala, tudi v..sakega posameznika - njegove nolranjosti, želela je spo- znali njihova razmišlJanja.«Ta- \/ésna ŠvarcívEna od po-membnih ugotovitev je zame ta, da so mtadostniki zadO' voljni s svojim videzom.» ko kol milljenje oblikuje način življenja, tudi način življenja oblikuje mišljenje. Zapeljiva, pov- sod navzoCa moda že siKibliku-je naša staliSêa.» Pri delu ji je bila v veliko oporo tijena mentorica Jelka Peterlln. Vesna bo prihixlnje leto dijakinja Splošne in strokovne gitii-nazije Šolskega centra Velenje. Raziskovalno delo ji je zelov^eč in če bo le na.^la čas, bo najbrž au)va sodelovala v gjbanju Mladi raziskovalci za razvoj SaleSke doline. Ob koncu jwgovora pa nas jc seznanila še z zapletom, ki jo je naravnost šc^kiral. Tik pred pt>govoromje namreč izvedela, da se lahko udeležili prvega državnega srečanja osnovnošolskih raziskovalcev le ena avtorica prvonagrajene naloge le sole. Danes je Vexna gotovo i?idane volje. Na Soli so njimre«^ uredili tako, da sta na srečanju lahko S(xielovali obe nalogi. Vci^na pa je k zbirki priznaj in nagrad minulo soboio dixlala še cno.'l\idi v Murski Soboli je za nalogo Ali obleka naredi človeka? prejela prvo nagrado. ■ Tp Šolski center Velenje Kar sedem zlatih matematikov Dobitniki zlatih priznanj: Kaj imajo skupnega Vito Križnik, David Zukonjšek, (voran Stojuki»vic, Sladžan Domen Puncer, Elvis» mm in Aleš Mljatovi^? To, da so pred nedavnim na&t bile preza- nje se z menlorjem Anionom Kališnikom nisem posebej pripravljal. Odlične uvrstitve sem seveda zelo vesel Nadvse zadovoljni so bili nidi doma, drugi sorodniki, sošolci. Za aspei>no sodelovanje na tekmovanju sem dobil Še peltco v redovalnico. ki pa ni spremenila končne ocene: pet,« je i>e povedal Vito. MTp Mladi v Šentilju veliko vedo o čebelah Zlato priznanje za čebelarki Ano in Piko Na pi»družničmosRovniŠ4ili vŠentiUuso se močno razveselili no* vice, da sta četrtošolki Ana M[an,ja Kolar in Pika Pia;enik - Ćanč na državnem tekmovanju mladih čel)elarjev dosejďi možne t<»Cke in s tem prejeli zlato priznanje. Še posebej seje te^a nizveselila njuna mentorica Milena Verhfiten, saj je prav s takimi priznanji poplačan trud, ki }>a mentorji in mladi vladajo v nova znanja. Milena Verboten čebelarski krožek na šoli v Šentilju vodi že 18 let. skratka, odkar deluje. Mladi imajo čebele in krožek radi, saj v letošnjem ikobikem lelu krožek obiskuje kar 20 uccnccv, ki imajo tudi svoj Šolski čebelnjak. "^Mladi zelo veliko vedo o čebelah, vsaj Muzej Velenje Afrika v očeh čeških popotnikov 1682 -1941 Takšen je naslov razstave, ki jo busta v prostorih velenjske^^a gradu pripravila Muzej Velenje in Velepi»slaniŠlvo Češke republike v Slo-venij i. Razstavo bo danes (v četrtek), ob 19. uri odprla veleposlanica Češke republike Jana lly-bášková ■ Mladi raziskovalec Milan Rotovnik Inteligentna hiša tudi v pralib>inju Mladi rïiz-iskovalci xa razvoj Šaleške doline dru|*o, na nedavnem dr^iivnem tekntovjtnju mladih r^/iskoviilcev in inovatt»ijevvNovi («orkipa prvo nagrado. Milan nam je povedai. da je naloga presegla zastavljen cilj. Ssvo-jim delom je /elel pokazati, da je možno izdelali elemenle inteligentne hL^ in jih povezati z inier-netom oziroma: »Želel sem si samo. da bi sistem delal ludi v praksi. Uspelo tni je. Pri nas doma ^a zdaj senzorjev za toploto, svetlobo, vlago lončnic in p<îdsebej radi. Ker oprašujejo drevje, cvetje in so vsestransko koristne... Mbš 8 KULTURA 6. junija 2001 Pergolesieva »STABAT MATER« na festivalu MUSICA VIVA - VELENJE 2001 Prekrasna glasba se ie dotaknila slehernega poslušalca DukJIski pevski /áwt in Kodiilni orkester profesorjev Srednje jjIhs* bene Fmn Korun KovulJ^k^ * Vcivnjv, »»listki Oordiin» Hlelj (sopran) in Hnrb^ira .Icrncjćić (me/^.osi>pnmj so pod suMilno in odločno taktirko dirigentke Ljiljiitic Djukič Suklřir poka/itli« kako .se tudi v sredini, z nHsimi moćnii. I^hko /.^iKiijo veliki glasbeni trenutki. Minuli pclck (lS.()5.2íK)i) smo bili resnično »dotakr jcni« z mof-strovino ».STABAT MATER« (i. D- PergolestřL To angelsko, f^losA-nogkASlv),kijojcprcd2/>5.1«jli napisal 2ř>-lií(nimojitcr,?c Jamkim:« / veliko priljubljjinosijo izvaj«ji) na konccrtnih odrlli cclcga wcta. Pci^olcsi svcijcgji »labodjega spc-va^ni nikolisliSalUmrljcpardni po končani ^ashi. rai'dcjun oú lu-hcrkulOA.'» ne da hi vedel» Ja je napisal pravo »remck delo«, ki ga bt^ z njegovo komiCno opero » La sena padiTina« (sluikinja ^«po-Jarica) pripcljab na sam vrh baročne neapeijsske glasbe. Najlepi^e se na oJru obnai^a iskrenost in mlaJosl. la přečistá po^len(5s( in energija ivta pi^kaza-li. kako sc iz navaJnega obvc7/>e-ga pa'Jmeta «Zborovsko pelje«. ki je na Soli uvedeno ielos prvič, lahko aslvari prava profesionalna glasbena poslastica. (Xsvt)jil na.sje profesionali/em urejenega" zKv ra in orkestra, Mag. Ljiljana Dju-kič Suktar je pokazala« Ja sc lahki) luJi v okviru navadnega hA-skega urnika pripravijo odlični glasbeni programi, ki se odlično urejeni lalikcr/jî ajde jo tudi na^as-l>enih tidrilï. lo pa je vsekakor največ]) uspeh pedagoga. Ponosni smo bili na nai veliki ansambel. /aiivaljiijiič skladatelju Slavko Suklarju. .so omenjeni zbor, orkester, solistki in dirigentka mag.Ljiljana Djukié ííuktar ïmc-li ifva ÍTToJno uspešna konccría v Murski Solx»li { cerkev sv. Nikolaja 22. maja) in v Beltincih (cerkev sv. Ladislava 2?-maja). Ć'ez 4í)l) ljudi je v teh krajih uzK*alo na prekrasnem konccrlu. Lalik<\ po« vemo, da jc tudi la mesta, v najlepšem pimenu besede, dso srečni odhajali s kc^ncerlov in v teh Irenutkih je bil velenjski ansambel (Čez 50 naslopaji^čih) v vlogi glasbenega aptsu^la. pispeljal jeprckr4i.sr>o»S'lABAT MAITIR.« pod križe prekmurskih cerkva. Solistki (iordan» Hlcl) (sopran) in Barhani JerneJčič (mezzoso-pran) sta odlično prcJsiavili zahtevne arije. Barvno sta se glasova izredno ujemala. Intonaciju in dikcija obeh sla bili izredni. Cilas-ba je tekla brez vsakega napora. ... - - ' It 'Hl-- tIM'.'I 1 V&.Aáif hmf. včasih-samo v najnižjem registru - je mezzosi^pranistka bib malo »preivibka«. na kar je dirigentka mag. Ljiljana Djuklć âukiar iz* reJn(i reagirala in l>alansirab orkester z glasom. Orkestru je bil v veliko pomoi odličen konccrtni mt>}sler]W)f. nr Ulokin. kar se jc preJvsem opa-zjl<5 po urejenih K>kiwnih frazah • »Strihih«. Velenjska publika je STABAI MAITIR sprejela odlično, po dt^l-gť>trajnem aplavzu in »bisu«. se je s publiko pc'tskwiki iskrenost in mladosl velenjske glaslxAne !^>le -upamo ne za dolgi>. Samo nas. ki smo bili pristiini.se Glasbeni festival Musica vivd- Velenje 2001 smo utrip vrhunske umetnosti VELENJE. 29. mjija • IVya (lne smo bili v prostorih velenjske ulasbene šole deležni vrhunske glasbe na harmt>niki, kakivno v Sloveniji na lem ínstrumentii /nj^otovo ^e nismo sli.^li. Izredni pn^fesor nn SiIm^ Ilusťvi akademiji v Co|>enluignu • Matli Rnntanen. kjer je isia fmen4»vala /a profesorja leta (1996). je prikazal vrhunsko timelnosi na mlličnem in^lru* menlu. Dva koralna preludija ( BWV 1092 in 727) .1. S. Bacha in Sear-latievi sonati (*-Jur in F-Juriu> zablcsleli v luči vrhunske muzikalnosti in slilskc urcjcnosi. Umcinikje izklesal fanlastičnc podobe omenjenih skladb - ab-soluiûo smo pozabili da jc to harmonikustvarje, pri nas. v Sloveniji, pa je harmonika zaplavala v voJc »frajtonarskega« obmoćja, v vtv de organiziranega » bauble- a« -KI^'AÎ!' Hvala, mojster Riinianen /a Izreden koncerl in čestitam Vam na vaSi borbi za »enakopravnost« haniíoníkc in Finske glas- ■ Stavko ŠuMar V soboto ob Velenjskem Jezeru 15. medobmočno srečanje pihalnih orkestrov Območna i/postava .Sklaru TRC oh Velenjskem jezvru, če Im (ležcvab, pa v l^eli dvorani v Velenju. Konctjft bodo začeli ob 16. uri. PcvIegAX'ir^pi^kitja pilîalnegai>rkesLrYno izrazili. IzJiodL^v sca jim bile raatavviskMrnskih umetnika: slikarja Emcrika Bernar- du ilastralorke Jelke Reichm an. grafika Arpatla Siila-mona slikarke Anje Jcrčič, fologrctla Petra Morinskii in oblikovalke maieje Krav različen, Va'dm^ pa ga b»*» videti in divàveli. C>b olvn>ilvi b(xbso-delov'ale tri galsbentce: Kaiarina Clalič -saksofon, Eva Klepec -^<510 in Ui^ Rca^kar-klavir. Ra;®tava bo na o«leddi^9. majaaK)!. ■ bš je v poptilnosti dolaknila lepi>ta Pergt>lesijeve glastxj in samnje zgodbe, je hil .Snštanj trskonasdjespríbli^jio nohišitmiin IUUpre> hhalci, sicer pa so v trgu delovali notar in advokat. zdravnik in dve izsi»lani babici» konjiić, (»njznišksi |H>staJa sÀlIrimi orožniki, o knijna biH* ntška IHauajna, pil nekaj let k^isneje-leta 1911. Vendar jev tistem času ŠoŠtanjs ko politično življenje pretresal eden prvih sUwenskih politično -seksualnih Škandalov. Vanj jc bil dSianjski župnik I. Cî., kar je kar nektv lik<5 presenetljivo, saj je bil tedaj L O, slar Šestdeset lel, v S* »slanju pa tudi ni bil kak novinec, ki bi ga takratna ŠoŠtanjska liberalna politična opcija želela ^e ob njegiwem priluxlu piwsem onemogočiti. Nasprotno. VSa^tanj je priper narodnega hotelirja Fr. RajŠtarja zaradi nekega malega zneska." Pri tem so liberalci Upniku zamerili predvsem, da je tožbo izročil "be.^nemu "nemškemu" otJvctnikiJ in protestantu dr. faborneggu, tt) pa je že vrhunec predrz-nc&tl Dr. Jalx^rnegg jc člosek. ki je txlpadel od skv venske na rt >d nosi i iz strupenega scAra^l va doSkv \x'ncev'\ Pri tej novici pač čudi precKscm dejstvo, da je bila novica prvič natisnjena več mesecev po vložitvi tožbe in po obravnavah, pa tudi dejstvo, daje bil žoštanj.ski župnik Ida prej marsikdaj deležen kake časopisne pohvale. Od L aprila 19(14 dalje so v člankih, kisledili, ziičele na dan prihajati bolj zabeljene pt^da^bno-siL čeprav je bila prva kazenska obravnava razpi- sana žcvdeccmbru ITO inse je januarja razrešila v korist obdolžx'nce\', ki sta bila eprt^^na vseh župnikovih obtožJ>. Preiskava je dtignala. "da je Tartwška kuharica, Ana Bernhard. i^e večkrat vabila Rajstcrja (v tistem času je bil htMelir in íí^žtanjski župan-op. J. H) in Vtxleba, da hi pri^a v fartwž. Dne 5.nwcmbra I9fl? pokliče ksebi Mihajla Si anovška in ga tnlpoilje k RajJterju z naročilom, da naj g(.>lovo pride víarovž.damulxi-de povedala, česar SCO íxjpniku ne ve. Prvi pride h kuharici Vodeb in ji pove, da se je župnik odpeljal z neko M. S. iz Kavč v Trst in tam preživel nekaj ve.selih uric v lunelu Miramare ... Pa-rovSka kuharica prinese nato vina in izroči Rajšter^u nekaj pisem: pi>iem ga povede v prvo nadstrt^pje. vzame ključek. odpre neko /upnikovo skrinjico, vzame iz nje "pildke** in jih da Rajšterjuvn>kczopomlx\naj iste porabi priáko-fijsivu. Vtožbisopapravi.daje vzel Rajšier^pild-ke" sam. Kakor obtoženec Ra>ve, niso l>ili ti 'Tildki" takSni. kakor s<>> v cerkvi, ampak so bili naslikani nagi mt^ki in ženske, kapucini in nune, ljudje in psi. Pisma» ki jih je izjcvila Ana Bernhard RajSterju, je pisaki devica M. S. župniku G. ozJaima župnik svoji kuharici Ani Bernhard ... Konec obravnave je bil ta, dii sta bila Raj.cm v predvolilnem boju med slovenskimi liberalci in klerikalci. Boj je bil očitno tako hud. da je župnik s klerikalci raje stopil na nemško stran. In epilog iz Slovenskega nartxla 15. junija 1^114: "Ol>Činske v^^lilve torej končane in ves silni napor nemSkutarjev in njihovega zavezjiika župnika Ci. je bii zastonj. Šoštanj ostane tudi za vnaprej v sksvcnskih roicah. B<"irba je bila huda. kakor nikdar poprej... Po vsem St^štanjskem i»kra-ju pa krožijo med kmeti zaljubljena pisma župnika G.» katerega je ta pisal svoji kuharici. Ljudje se izražajo nad tako pisavo katoliškega župnika in «ko ta propalica ne i/ginc kmalu iz Šoštanja, bode vera res v ne^'arnosii." ■ Mag, Jože Hudafes Cerkev sv. Mihaeta v Družmirju (foto: Franjo Mašok, arhfv Muzeja \/efen]e) 6. junija 2001 '»H'JS 107,8 Mhz mm tu asonsm mom * uùusa w osomskí mozaik Celjani podprli. Tema novinarskega večera, ki sc sredi junija napoveduje v Celjskem domu, pa bo lokral na lemo humoija in salire. Pipec bo pri lem lahko dobra i/U^nica /a pogovor. ■ mig? Pipec, liumori.stiCm>-salirični olicasnik novi* narjťv Celjskega dimiiCj;!. Je izšel, akftv ce^jskil) novinarjev p» je v so boto uspešno spravit pod streho tudi tradi-cionnino tekmovanje novinarjevv kegljanju. Ampak, kot pruvi Mi-ntn Korošec, předšed-nikaktivđ, za novinarje še ne l)o poi^itka. 18. junija bo v Ljubljani obćni zbor DNS, na katerem bomo volili novega predsednika oziroma prcdsednieo. Kandidaturo so vložili irije: Gojko Brvar in laljana Pire (oba Radio Slovenija) icr Cîre-ga Rcpovž t. Dela. Izvr.sni odbor aktiva pa bo prihodnji icdcn razpravljal o lem, koga bi èt Ta bofjša v kegljanju sta bila: Danilo Utenkar, dopisnik Dela in Zrnato GomzI z Večera, ^foto: ZVEZDNIKI S PAPEŽEM p{>p zvezdnica Brilney Spears, country pevka Failh Hill in najstniška glasbena skupina 'Nsync bodo molili z Ix'scdami papeža Janeza Pavla II. Za boiiC bodo izdali posebno zgoščenko, na kateri bodo interpretirali papeževe molitve, vendar jih ne bodo peli. ZgoScenka in video kaseta, izdana ob isti priložnosti, naj bi pripomogli k boljši prodaji papeževe zbirko molitev in spisov. Ameriški založbi P(3ckel Books in Compulsion Entertainment.sta že odkupili prodajne HA KRATKO KLEMEN KLEMEN Trnovsid raper na svoj način (z objavo osmrtnice) promovira nov videospot »Jest sem u mil«, z albuma »Trnow Staji«. Pod spot se je spet podpisal režiser Ven Jemeriič» v njem pa nastopata tudi Klemnova sestra Nina In njegova teta. JANEZ 60NČINABENĆ Starosta domačega ročka se je ponovno prebudil z novim albumom. Krasi ga izredno optimistični naslov »Delo mi ne leži«, r?a njem pa kljub temu najdemo kar deset novib skladb. COLUORS UNITED Tak je naslov prispevka založbe HipersouRd k vrhunskemu srečanju ameriškega in ruskega predsednika v Ljubljani.Gre za priredbo skladbe »Drugačen dan« Dadi DAZ-a, ki sta jo v ruščini in angleščini zapela Mik Masnecin Urška Majdič. MAKE UP 2 "Razprodan« dekliški trojček Make up 2 je lansiral nov videospot za skladbo »Žurat ne zna«. Režije tokrat niso zaupale prvemu režiserju domačih spolov, Venu Jemeršiču, ampak • njegovi sestri Dafne. VALENTINO KANZYANI Eden najbolj vročih slovenskih didžejev se približuje tudi tistim, ki jih pot navadno ne zanese na partyje. Izšel je namreč njegov cede »Ročk The Dischotequ«, ki klubsko vzdušje prenaša tudi v bolj intimna okolja. NIOWT Kranjski prvaki temačnega epskega ročka (in eden boljših izvoznih artiklov domačega ročka), so dočakali Izid svojega drugega albuma. Njegov na* slov: >Loverboy«. Založba: Chrom Records (Muenchen) praviee za Severno Ameriko, ptxJjelneži pa že naćrtujejo milijone dolarjev vredno pogodbo o izdaji knjige molitev z naslovom Zasebne molitve papei^a Janeza Pavla 11. ROBBIE WILLIAMS NOVI JAMES BOND CJovoricc o lem, da naj bi Robbie Williants nekoč nastopil tudi v vlogi slovitega tajnega agen- ta 007 ») vedno močnejše. Nazadnje je olja na ogenj prihla izjava producentke Barbare Broccoli, sicer hčerke producenta filmov o JamesLt Bondu, Cubbya Broccolija, da naj bi obiskala Wales ravno v času, ko bo tam nastopil Robbie. Broccolijeva naj bi uradno v Walesu iskala primerna prizoriSČa za snemanje novega nadaljevanja o agentu britanske obveSečevalne službe, v vlogi katerega bo sieer spet nas t il Pierce Brosiian, a tokrat zadnjic. Po izjavah enega od članov producentske ekipe pa obisk Broccolijeve v Walesu gotovo ni slučajen- Potem, ko smo sprva mislili, &A borna letos ostali brez. »slovens ki ti gram my ev«, brex tistih najholj žKihtnih kipcev, kijihvsitko letov (skoraj) vsa« kj normalni dr/avi (Mideljuje-jo j>l2ishenikom in dni^^im, katerih delo je povexano i glasbo, .se je na koncu vendarle vse .srečno i/tekia. »/Jati peielini«, kol imenujemo slovenski ekvivalent že omenjenim grammvem, hr-vaSkim porinom, britanskim hriits awardom itd., bodo vendarle prišli v roke lisiih, ki sijih najbolj /aslužijo(?). Tako vsaj kitice za zdaj. /asi'edo, 13.jum-ja, je namreč napovedano sklepno dejanje IcioSnjega izbora najboljših in najzaslužnejših na domaČem glas-l^ncm ptidročju, ki bo tokrat prvič potekalo v koprski dvorani Bonifika. Zaključna prireditev, ki jo bo vodila Saža Ein-sidlcr, se bo pričela ob 20.00, nepasrdeno pa jo bosta prenašala ludi televizijska postaja TV 3 in Radio Slovenija. Po objavljenem razpisu jc na naslov organizatorja, agencije Ovuni, prispelo već kot 400 prijav založnikov in domačih dislributcrjcv no-silecv zvoka, ki se bodo za žlahtne kipce potegovali v več koî dvajsetih kategorijah, od popa in ročka do resne glasbe. Tako kot vprete-kJih letih, je ludi letos glasovanje žirij potekalo lajno, preko neodvisne odvetniške pisarne, člani žirije pa driJgza drugega niso vedeli. Na koncu so izbrali po tri nominirance v vsaki kategoriji, od katerih pa boŽlahlnega petelina domov odnesel le eden. (['epravne gre omalwaževati dela nikogar, je vendarle dejstvo, da so nekatere kategorije za Sirsc ol>činstvo bolj zanimive kot druge, /aio poglejmo, kdo so nominiranci v najatraktivnejših kategorijah. Največkrat je nominiran MA(îNIFlCO, in to kar štirikrat: izvajalec leta, album leta («Se>y B^jy«), skladba leia (»I la-lo gospodična«) in najboIjSi pop album. NUSA DERENDAje nominirana v ireh kalcogri-jah, in sicer za album leta (»Ni mi žal«), izvajalko leta in skladbo leta (»Ni mi žal«). Prav tako s tremi nominacijami se za zlatega petelina poteguje VLADO KRESLIN (najboljši album ročka, album leta in skladba leta). Z dvema nominacijama pa se za žlahtnega kipca potegujejo ludi Člani skupine TABU (najboljši album ročka in debitant leta). Na dokončne odločitve žirij, ki bodo v drugem krogu odločale tudi o zmagovalcih posii-meznih kategorij, pa bo potrebno počakati do srede, ko bodo na dveurni prireditvi, na kateri bodo glasbeniki mislopali ludi v živo, rezultate glasovanj tudi (Objavili in podelili žlahtne kipcc. ■ MÍČ JAMALU DESET LET Raper Jamal Shync Barrow jc bil obsojen na desetletno zaporno kazen zaradi sodelovanja v strelskem obračunu v newy-orškcm nočnem klubu »New York« koncc leta 1999. Cîre za razvpit incident, v katerega je bil vpleten tudi nekdanji spremljevalec Jennifer Lopez, Pull Daddy, ki ga je sodLšče kasneje oprostilo, V obračunu so bili ranjeni trije ljudje, 22-lctni Barrow pa je kazen dobil potem. koje sodišče ovrglo prvotno obtožbo, ki ga je bremenila poskusa umora in za katero bi lahko bil obsojen ludi na 25-letno zaporno kazen. ■ MIČ : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 0 Izbor poleka vssko sobota ob 9.35 uri. Zmagovalno sidadbo pa lahko $lF§}tB v piogra-^ muRadiaVelenjeijvakr^tdn^vno po poročilih ob 9.30 m po poročilih ob 18.30. ^ 1.SGLUB7-Don1StopMcvln' ^ 2. CHRISTINA AGUILERA & LIL KIM & MYA & FINK ^ - Lady Marmalade ^ 3. DEPECHE MODE - Dream On ^ TT student naj bo Potovanje z Gyôrgyjem LIgetiJem v okviru festivalu Dnevi mladih in kulture 1er v sklopu praznova-njiï 50-ieink'e velenjske glasbene šole je sekcija študentov glasbe pri Šaleškem Študentskem klubu pripravila multimedijsku piKlprl koncert so* dobne klasiêne gla.sbe, Odisejado 2001 z madžarskim skladateljem Gyór^jem Ligetijem jc prićcla Ana Avberšek, šuidentka Akademije za glasbov Ljubljani. Po njeni izvedbi šestih klavirskih skladb Í7 ciklusa Musica riccrcata smo vedeli, da bo pot v/nemirljiva in nepredvidljiva, /adnji, enajsti stavek Musice ricercaie je v orgelski različici zaigrala Barbara Sevšck, šiudenlka Univerze za glasbo Gradec. Da se na poti ne izgubimo in da ne bomo blodili v temi, po- tegni mo na plant'» zemljevid in kompas. Znašli smo se na /ačetku petdesetih let 20. stoletja na Madžarskem, kjer divjajo upori in se stopnjujejo politični pritiski v/hodnega bloka. To je Cas politične in kulturne utesnjenu pa tudi Knietij!>ka zadru-^a Šaleška dolina. Zelo intenzivno rast beleži Era po letu 1995, ko seje s povezavami povečala karz2i štirikrat. i^fi-lelnico obeležujejo delovno. s številnimi posoclobilvami pu ludi novimi povezavami, spšniškim nakupovalnim nnvadam in motivom." je med drugim dejal Omladič, v nadaljevanju pa poudaril pomen človeškega dejavnika: **Poslovna strategija Skupine Era temelji na zaupanju, kakovosti odnosov in storitev 1er urejenem okolju in skrbi za sočloveka. Sobivanje z okoljem in ljudmi tudi odgovornost za rasi kvalitete življenja in perspektive novim idejam v vseh okoljih, kjer ima Era svoje enolc. V Skupini Era se zavedamo, da je trženje neskončno raznoliko in spremenljivo, kakršno je pač ludi življenje. Ne trženje in ne življenje nc prenesetîi tt^gosli. temveč nas silila v jasno razvojno slra-tegijo in usposobljenost za prilagajanje novim Iržnim bjmo čius namenili res pomembnim sivarem. V zadovoljstvo in veselje mi je. da skcy/Á najrazličnejše ležavc, skozi burne viharje izzivov, pe-Ijemi) naso barko - naš skupni projekt do postavljenih ciljev. Ničesar ne bi mogel opravili en sam izmed nas. Le s skupnimi močmi zaposlenih, dobaviteljev, kupcev, lastnikov ter podpore okolja nam bo uspevalo tudi v prihodnje. Naj prihodnji čas zaznamuje hiter razvoj poslovnih in človeških odnosov." Župan meslnc občine Velenje Srečko Meh se je ob Icj priložnosti zahvalil kolektivu, še posebej pa vodstvu Ere za velik prispeve k. ki ga ima ta sistem v gospodarskem razvoju šćdeške doline, s ponosom pa jim jc tudi sporočil, da je to podjetje predlagjuio za dobitnika najvišjega občinskega priznanja, zlatega grba mestne občine Velenje. Velik prispevek Ere v ržiz-voju skweiiske trgovineje v svojem govoru izpostavil tudi predsednik Ciospodarske zbornice Slíwenijc mag. Jožko Cuk. ki se je ob tej pribžnosti tudi posebej zahvalil vsem Erinim predstavnikom, ki dobro delujejo vorga-nih (»ospodarskc zbornice Slovenije, mz, foto: vos Svečanosti ob petdesetletnici so se udeležili številni gostje, poslovni partnerju direktorji velikih podjetijNa sliki Gv/-do Omladič pozdravlja nekdanjega direktorja Gorenja Ivana Atelška in direktorico Esotecha Zofijo Kukovič. Delo In kultura z roko v roki. V Velenju Je biio vedno tako. Tako je tudi v Eri. Vrhunski kulturni program so pripravili pod režijo Viada Vrbiča in ob scenski zasnovi Staneta Hafnerja domač/ kulturni ustvarjalci^ Radio Velenje pa je prispeval čestitke v živo" vseh večjih kolektivov v občini. REKLI so ob jubileju: MARIIN rODPKCAN: »V Ori sem bil zaposlen kol vtxJjíi Tržnice od leta 1964 do upokojitve pred 10 ieti. Pravili so mi, da som se z njo »i>ženil<'. Petkrat smo jo olmavljali in vedno so bil: potrošniki s spremembami zadovoljni Še vedno sprcmljiin njen rdek>vj. ki jc v zadnjem času res velik. Pohvalil hi vse, ki se t aidiji> v zadovoljstvo potrošnikov in zapt)slcnih. Naj bo takih, kol je danes, še naslednjih 50 lel.« NEZK.4 FRJC:«.^0 let Ere doí^jvljam kot osebni praznik. 33 let sem bila ziiposlena v lem kolektivu. Začela sem kot prodajalka v ?.eleznini, delala nekaj časa v trgovini v Šenlilju. od leta 196() dalje pa sem bila poslovodkinja Prcskrbovaîni-ce. Leta 1992 sojo prenovili in ji nadeli ime po meni. Imela sem dobre sodelavce, izučila kar nekaj vajencev. Skratka, spomini so lepi in ob jubileju kar sami privrejo na dan. Veselim se njenega razvoja, 'ludi v prihodnje želim vsem veliko uspehov.« IVAN DIMKC: «Era je eden MAJDA NAGLOST:«Misel. ki me preveva v dneh zřizna-movanja 50-lclnÍcc Ere, jc usmerjena predvsem mi bogato prehojeno pol, kije pomembna tudi za sedanjo aspeš-nosi družbe in hkrati njeno prihodnost. Ob tako delavnem in zagnanem vcxislvu lervseh zaposlenih verjamem vanjo. V mojih 35 lelili službovanja so Crovtxlili l rij C direktorji. Dili si") ljudje, ki so svojo življenjsko energijo vlagali v razvoj podjetja in vsak na svoj način ixl-ločilno vplivali na njeno ricst. Še v 80. letih je Cra doživljala velike, predvsem politične pri-tiske, ki so jo želeli videti v kakšnem večjem sistemu. 'Ib-da, pokončna úr/.ň in modre odločitve vodilnih ljudi so zdržali, rezultat tega pa je njen hiter razvoj, Pomembmi v tem Času se mi zdi ludi povezava s kmetijstvom, kajti to je omogočilo boljšo osnovno preskrbo v ot^Čini Velenje. Vesela sem uspehov drui^be, ki se z velikostjo, (îonudbo, osebnimi sliki do piitrošnikov, dobrimi odnosi med zaposlenimi že lahko postavlja ob bok marsikateremu trgovskemu sisiemu in brezo.sebni tuji konkurenci. Na tem lahko gradiš prihodn(">sl. Moja pop^Mnica Cri v prihixl-nje: homogen kolektiv, dovolj pokimčne dr;:e, premišljene ko rajž.e, delovnosti in uspeh nc more izoslalL.« ■ tp 7. junija 2001 '«íftAS VRTILJAK 11 - Dr. Janez Prašnikar, naše gore list, doma je iz Smartnega ob Paki, je veiik ljubitelj nogometa« včasih tudi sam ak-tívni igralec v šmarškj enajsterici. danes pa predavatelj na Ekonomski fakulleti v Ljubljani in predsednik nadzornega sveta Era, d.d. ter Nada Zavolovšek - Hudarin, direktorica pravnega, kadrovskega in splošnega področja v Eri. včasih pa odlična rokometašica RK Gorenje. "Nada. Era Vino je iz Smartnega. Boš pomagala, će se Smarčanom v nedeljo posreči, da ne bodo skoparili?*' Brata Tepej, levo Stane, predsednik šaleške konjenico, desno Milan, predsednik škalskih lovcev. Lovski pevski zbor iz Škal je lani nastopil na reviji lovskih pevskih zborov in rogislov v MislinjI, letos pa so tako revijo organizirali kar sami Zadevo so odlično izpeljali in brata Tepej, Milan je bil predsednik organizacijskega odbora, sta si oddahnila. Bojan Kladnlk v živahnem pogovoru s svojo tajnico Lučko Hočevar (v črnem) se kot član sveta občine Šmartno ob Paki na vsako sejo tudi pripravi, da ne razpravlja v en dan. Kot direktor Ere Ko* plas, ki vneto navezuje stike s tujino, pa v zadnjem času intenzivno poglablja tudi znanje tujih jezikov. "Ne samo na šmarški svet. tudi v Evropo je treba pripravljen!" Velik popust ^^^^^^ ob plačani naročnini! J j f\ Četrtek z Našim časom Iskrice Resnica je hrana kot pšenica, (Hugo) Ženskam se s poljubi dogaja tako, kot nam s kozarci vina: eden pa še eden, dokler ne podležemo. (Under) FRKANJE Podcenjevanje S tem. da imajo lu največcesl na prebivalca. Pripravljeni v Velenju jc ?,e vse pripravljeno za gradnjo novega bazena. Le nekaj podrobnosti Še ne vedo: kje ga bodo gradili, kdaj in kod bodo dobili denar. Klima v zadnjem času Jias vsi zasipajo z reklamami za razne hladilne naprave. Ce bo Slo takij naprej, bc^mo tudi piv leti potrebovali peči. Jezni Pt^licisli opažajo, da je na cestah vse več vinjenih voznikov. Ne sprejemajo opravičila, drt so kaj popili v jezi zaradi nenehnih podražitev bencina. Od rolc Velenjskim Apt>rtnikom gre očitno bolje od rok kot od nog. Slednjim gre »delo« slabo od rok. Tolažba Ljubitelji nogometa se lahko tťílaíijo s tem. da so mladi velenjski nogometaši državni prvaki. Iz lega sklepajo, da bo čez leta tudi članska vrsta močnejša. Ce mladi ne bcîdo prehitro oi\J>][ s tre-buhorska 12. SLOVENJ GRADEC, tet.: (02) 86 38 100 • PE ROGATEC. Mefsijeva 11. ROGATEC. teL(03) 81 07 100 12 AKTUALNO 6. junija 2001 Predreferendumska okrogla miza v Velenju "Ne gre le za samske ženske, gre tudi za več kot 400 neplodnih parov rr VEL[i:N.|E.30.JuniM-Bliža se nedelja, 17. julija, dan, ko 1)01114) SI(»*enci in Slovenk« n:i referendumu «Kik^^li u us4»di apriia v državnem /boru (po /M mnoge sp(»rneni hitrem postopku) sprejele ni»vele /iiko-na o zdravljenju in neplodnosti 1er postopkih umetne (»ploditve. S Kvojim g](isom ZA ali PROTI bo po mnenju goltov p red referendumske okroule mi/e v velenjski sejni dvi»rani, većinu odločila o manjšini na prozi domačijam pod plazom in ogroža tudi sam kraj Solčava. V zadnjih letih seje plaz, v katerem je 2,5 milijona kubičnih metrov blata, zemlje in kamenja, navzlic vsem "ukrepom'* premaknil za 800 metrov in sc Še premika. Do prvih ogroženih domačij je Še .^00 metrov, do Solčave, ki naj bi jo plaz ob nc-uresničevanju ukrepcw dosegel najkasneje v petih lelih, pa je še 1500 metrov. Ob lem je vsaj na dveh mestih močno poškodoval ccsio, ki jo jc že skoraj ncmo-gi:)če vzdrževali, zato naj bi jo prestavili na ohmtv^jc izven plaza, sanacija tako obsežnega pla-pa jc možna samo na podlagi temeljilo izdelanih geoloških, gcotehničnih in hidro-lííških raziskav. Strokwnjaki so predstavili podatke o obsegu in gibanju pla-zišča, iKenili so nadaljnje premikanje in stopnjo ogroženosti in-frasinikiurnih objeklov. Alarmni sislcm naj bi (spet!) začeli poslavljati že te dni, za izvedbo odvodnjavanja površinskih vod na zgornjem delu jc pripravljena idejna zasmwa, potrjen pa jc tu- di program nadaljevanja geoloških raziskav. Vlada je letos za nujne ukrepe s predlogom akiivnosli za trajno sanacijo namenili 127 milijonov tolarjev, samo za Izvedbo sistema odvodnjavanja pa bi potrebovali lííO milijonov. Z Izsušitvi-jo bodo bistvxjno upočasnili premikanje zemeljske gntole, s lem pa omogočili kakovostne projekte za sanacijo z ustreznimi geo-tchničnimi objekti. "Tako velikega plaza se z normalnimi ukrepi ne da sanirali," je poudaril Brane Vlaj, kl vodi strokovni odbor za preprečitev širjenja plazišča, Program ukrepw mora bili izdelan do konca junija, za njcgcwo Izvajanje pa jc vlada zadolžila ministrstvi za promet 1er za okolje in prostor, državno komisijo za sanacije, nadzorni inženiring in občino Solčava. Domačinom v PodolŠevI je povsem jasno, da takojšnjih učinkov ne bo. Z^inje je najbolj pomembno, da dela zares začnejo Izvajati. Priznavajo tudi, daje država od ian-skega leta izvedla številne akiivnosli, želijo pa, da bi stroka prisluhnila ludi njim. Tako se denimo ne strinjajo s preslavilvijo ccsie, siij sc bojijo, da bi to povzročilo nova plazišča. Prav lako so picpričani. da bo za dejansko uresničitev sanacijskih ukrepov morala držiwa v naslednjih lelih namenili znatno večje sredstva. Ta bodo nujna za lisposobilcv ceste in za izgradnjo objektov na pla-zišču, ki bi zagotovili varnc"«! ljudi In premoženja. JP Zgornja Savinjska dolina Pitna voda je zdrava, vodovodi zastareii Diiava je s poselinim zakonom |)rev-/.ela lastništvo luid wtmi vodnimi viri in tako vsaj zakonsko preprečila možne lastniške zlorabe« težave vodovodnih sistemov pa ostajajo. Ibdi v Zj^omji Savinjski in Zadrečkj dolini. Kjer je sicer (>skrl)a s pitno v<»do za|>(>tov-Ijena. voda je (tudi) na podhiui obvezne in nenehne kontrole ka-k4»voKti zdravstveni» ustre/jia, velika pre}>lavica pa so, in hodo še Imij, zastareli vodovodni sistemi. Res zanesljiv .sistem askrbe s pitno vodo bi v prihodnjih letih za-gotiwili z uresnlčltvijcj ukrepov, ki jih je predlagal Zavod za zdravstveno var.Mvo Celje na podlagi raziskave, ki sla jo opravila Jože Kandorler In Simona UrSič. Predvsem so sporne cevi večine vodo-vod(W, zato sta predlagala njiitovozamenjave» in sevedii še nekaj drugih ukrepov. Sicer za oskrbo z vodo v občini Solčava skrili velenjsko podjetje PUP, v astalih občinah pa gornjegrajsko in mozir-sko komunalno pt^djelje. Vodovodu gf02i plaz velikih teŽJivah s pitno vodo so v Solčavi pred šestimi leti /^m« dili novo /ujetje. To sicer inia gozdno zalee pitne vo-etih vzorcev dva nista ustrezala veljavnemu pravilniku zaradi vidne nečistoče, dva pa zaradi povečane motnosti. Primarni (5387 metrov) m sekundarni (11.415 metrov) .sla zgrajena iz salonitnih in PEl ID ccvi, poleg tega pa je omrežje v slabem stanju, posledica česar-SO fjogaste okvare in motnje v oskrbi s pitno vodo. Lani so zgradili cevovod preko Savinje, ki bo omogc^al redno oskrbo tudi prcbivalccm spcjdnjcga dela kraja, z njim pa bi lahko prekinili tudi uporabo zdravstveno neustrezne vode in zajetja v Lokah. Poleg lega <3bsiaja nevarnost staranja vode, saj akumulacija presega dnevno porabo. Omrežje je lorej zastarelo, poleg lega niso pasodobili klorirnc naprave in niso Izdelali strokovnih podlag za vodno - varstveno zaščito zajeiij. Oskrba ni varna Gomjegrajski vodovodni sistem so /gradili leta 1973. Zajetje je na tipično kraškem področju, ksir vpliva na količino in kiikovost vode v njem. Po večjih nalivih se v OBJAVE 13 (fORO^KOř Oven od 2J.2.do 21A. no rmoQih področjih, içnojboljpotKipoilovTvrn.V« vorn bo l^lofJio^laJko.doboi^kmolu pogre^oli Iczove m dik {e in vlo2ifeviefi«jcrrtoo vdo^eçoicljpnegacilja.ktfti íoLoda* I«, kol fí von zdi. Kor ^ fiù àjilveriega podroćja.boiie ie vedrw híod-ni:l(Qj 1(0 bi zc ^prenwibo poslunli ifce in pren^boli prsíirg* no razniiiljali. Pflrtneí coko rw voie pobudo, soj ^ je dodej k pteve^rot opebl. Blk «d 20.5. Íudičebo^lc veónočQ«} preživeli kadomo.kjprvombo zelo tepo. le nc botíe {folgočflsih, IcUo u zgodi,do{«botfelûiih preurcjonjo iíq* nowijQ.^j vm bo ííIo iazporedífwpoli((^ m borve ^Icnpočo» pre* ieáo. 2ol te lalio v rtodedniih dneh priprovile no nekoi prepirov z do* močimi, ki bi ftjim, ćertebf imeli fáo dolgega jezika z lohlioíoi?* o^ih. Pil íinončnfh zadevi ne Kreçojie p(we(.Iuli pXQd k dole< piide. Dvo|čka od 31.5*do 2K6.1 V na^ednjem leéiii te nm bo zrodilo veliko zonimivegoielo rorgibono m é\nmiM z\s-voi neopozno izcrpovo. zak ne bi bilo odvei œ bi u? zornijlib Niá vQto pogodio iffrvjefio^l|o.Íe u botfe v;eli dovolj zo pccilek in tenoprej pazili, koj bo^fe doli v utlo. bokmolu boijeíe bo^e ďia-poikrbeíi za ipto^lifcv ir) toko obtoiunofi $ poteboljc.7olo je y I pro<4 da te bolj po^o^io odzov^e vobilom no zobove. le z opoj-lumi uwrii ne piefitovoils. Rak od 22««.do 22.7« Vdiko vqubmidi le vrh oholí denorja kor vqí bolj di morj iprovljov ilobo voljo.8olje bo, do o fem ne govorile preveč (Oj ludi v tedotji iifuocijí vdjo.dobo cotpoi^rbel nvte.Sker paseilvori ževilijo vnn v prid. kor vot bo v io « prepricolo. Ho Ijubezenikem področju bo vte lepo. romvibćni inneznr boffe kol ze dolgo ne, kor bo ie no|bol| ve* ielilo vQiego porfnerja ki bo vie, kor mu botle nudili, z veteljem vzel. Lov od 23«7.do 23.8 Po dolgem ioiu boilepolni energije in vilolnofh.lo se vod bo videlo it no dolet, ker po botfe znoli kontko pre^veli v»ko minulo. Ker u boife dobro poćuhli, boite dd)ro voljo He^i povsod okoli «be. zn-lo se mo zgodili, do botfe nekcrw podoii silno vseč.Io vom bo naj* pre} pokozol di^krebo. ve. do vezani. ïAo doleč borie tli. je odviuv) somo od voi -dřfslvo je. da se ze nekoj (oso causale, kof da ti idile vscj beřno own-luro. Devica od 24.8.do 23*9. Ne rozmiiljojfe ves cot le odefu. «ij jejosno. do tcmoio vsokdo Ki in fom hjii pozobovoh in loko po^^li no fezove, ki jib je vedno dovolj. Voie il boiie kor prevcc gnolik trcu. zolo bosleieloliko bo(jpo* Irebni sptoiiilve, Vcotih pomogo. će se nogrodtte tomi, motdo i kdtinim kosom çorderc^. ki ugoiedof^želilePri lem tene ozi* rojle no polrebe dnigih, soj ves (ot ikrbile le zornic * tedoj je ûs. do (ezoótffe imeli rodi. Tehtni«« od 24.9.do 23.10. Ker bosfe dobro rozpolo/eni invedir. te bodo Krdidnigi dobro poćuli* li v vosi dru/bi. Če botle oi^iziroli kokir» z^ovo di po bosfe nanjo le povabljeni, bosle vtekokor bletfeli. Poriner bo spef mdce ljubosumen, a mu bode ?ndi odgovorih no vto zoprno vprosor^o. No delovnem meilu vom delo sicet ne bo zmonjkdo, o go botíc kor : IcMo* lo oprovljali. saj te ga botle lohli t pfove tWi. Frnor^čno slanje bo solidno m r»i več. ikorpilon od 24.10 do 22.11. ljudje bodo tpo^lo^li vat močr€v%ei ()r{<:ini7iiclj() kn'odaJ»lskíli akcij« upaj», ùtï Ik) tako tudi ostalo. Sloven ijiijv pri pruskrin krvi siimo/i^dostna, k2ir|)omcni,dasvomoč dovolj krvixlajulcw. /11 zítJtwijitív v.sakodiicvnih pL>ireb /drdvsiva po krvi je dcuolj jirib-il?no 400 kmídaplcev in krvodajalk. V Sloveniji daje kri približno 5 i^dslolkov prebivali: tj v. Daleč v ospredju je na tóm področju ŠaieSkii dolina, kjer znaša odsioiok krvodajalcev glodc na število prebivalcev v občim^h Veknje. in Smaruioob Paki bli/u 12 odsioikt^v. Lani je darovalo kri 5269 krvodajalcev. Pri Ohmoćncin zdru/^nju RK Velenje hodo la dan zaznamovali s srečanjem krvodajalcev. 'lobiwsoboio.9.junija. Kot^e nekaj lei zapored ga btHk> pripravili na igri^xi pri gosli^ču KtHnik v Ravnali. Zatřeli ga bodo c^b 17. uri. ■ tp HospICf Območni odbor Velenje Jutri svečanost ob 5-obietnici v sejni sobi Zdravslvenega doma Velenje bo julri (v pelek) priložnostna slovesnost, s kato'o bodo člani In članics Slovenskega daiStva Mospic, Območni odbor Velenle zaznamovali 5-obletnico delovan|a odbora. Slovesnost bodo začeli ob 18. uri. d.d. AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO POOJETJE RABLJENA VOZlU NA ZALOGI v Celju... (pavfiflva c. 21 Telafon (03) 426-11-7B in 426-12-12 lip vo2ila bafva IM cmzDOVvSn FORDMONDEOI^frSSKW sreb.met 00 2.999.000,00 FORO FOCUS 1,5 amîHerrt rdeC 99 2.298,000.00 FORD ESCORT 1^6 flash h&i 96 1.149.000.00 RAT0RAVA1.4S ffiod.nw, 96/97 1.150.000,00 RAT BRAVA 1,6 SX zlata met 96 1.259.000.00 FIAT BRAV01,4 mod.mst 96 1.680,000.00 VW POL01.01 zel^a 98 1.197.000.00 REfWUU SAFRANE 2,5 m 98 2.999,000.00 RENAULT KANGU 1.4 b^a 99 1.720.000.00 SEAT CORDOBA 1,4 SE srebmet 98/99 1.390.000,00 SEAT CORDOBA 1.4 CLX 95 899.000.00 HYUNDAI 1.8 sreb.met 96 1.299.000.00 DAEWOO MATIC zfata.met 98 937.000JO CHRYSLER VOYAGER 3.3 SE bela 95 1.599.000.00 SUZUKI VITAflAVX5-1,6 siva.met 97/98 1.998.000.00 MARUTI800 CITX STAR zele.met, 95 479.000.00 LADA KARAVANI 700 i zelena 98 353.500.00,00 VW CADDY 1,9Q rteâa 98/99 1.496.500.00 FIATOUCAT02,50 bela 98 2.774.000.00 FORDTRANSIST bela 90 499.000.00 VW TRANSPORTER LT 35 rumena 98 2.995.000,00 -KKDa * STUK) asm ' n)MISUSM PfODiUA ' VO^^ 21 mtit upe SajeiM ódio ^avů^ * OBLfD VOZIL DD 8. D017. URE I 14 TV SPORED «»^ilS 7. junija 2001 ČETRTEK, 7. junija SLOVENIJA 1 08.00 OdiTievi 08.30 Mostovi 09.00 Pod kíotřukom 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 National geographic, 11.30 Po dolgem in počez 12.00 Umetnost bivanjd.tv Maribor 12.30 Gospodarski imvj 13.00 Poroûifa. šport, vreme 13.40 Opus 14.10 Večerni gosi 15.00 2oom 16.30 Poročita, §port. vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Arčibald, 6/26 17.10 Na liniji 17.45 Dežela áalih bud. dokum. ûddâja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik.šporl, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi rn drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Denar 23.20 Andy Warhol, dokum. oddaja 00.35 V Afriko. 4/6 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.10 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, nan 10.00 CarDline v velemeďu, rtan. 10.20 Frssier, 26/28 10.40 7V prodaja 13.50 Svelpofoca 14.25 Kolesarska dir1(a po llaliji. prenos 17.25 Rad imam Lucy. nan. 18.00 Cadet Rousellie,trdnc. nim 19.40 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet 20.50 Našemalomesto,9/13 21.40 Omožila sem Čudaka, amer, film 22.55 Rattennest, nemški Iiim 00.20 Videospotnse 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Vse za poljub, nad. 11.00 Cmi biser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je bili milijonar 14.05 Umor, nan. 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Oprali show 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Črni biser, nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 uf 20.00 Zaljubljen v Evangeline, kanad, film 21.40 Urgenca. nan. 22.40 Teksaâlu mož postave, nan. 23.30 M.A.$.H., nan. 00,00 24 ur, ponovitev Hmnmtt sa 09.00 Naj spot dneva 09,05 Urša rije, ponovitev 09.35 Vabimo k ogledu 09.40 Naj spot dneva 09.45 Naj spot, ponovitev glas* bene oddaje, gost: Matjaž Jelen 10,45 Videostrani 18.55 Nai spot dneva 19.00 Reg lorraine novice 19.05 Mladi upi, glasbena odd. 19,25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Og[asi 20.00 Skrtimo za zdravje, kontaktna oddaja: Alergiie-bolezen sodobnega Časa? 21.00 Kmetijska svetovalna služba • Subvencije 22.00 Regionalne novice 22.05 Motor sport mundial, tedenski pregled dogajanja na področju moto športa 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani PETEK, 8. Junija 1 SLOVENIJA 1 I 08.00 Odmevi j 08,30 Duhow)i utrip I 09.00 Oddaja za otroke Û9.25 L!kčeve dogodivščine, j 1/2 I Q9.35 Volkovi, čarovnice in veri- i kani, 13/13 i ^0.00 Na liniji, oddaja za mlade I 10,25 Dežela zlatih bud, dokum. i oddaja I 11.15 S k>venski magazin I 11.45 Kos belega ma m^ofja. I finska drama i 13.00 Poročna, šport, vreme i 13.30 Prviindmgi I 13.50 Narava gre svojo pot: do- i ber les I 14.35 Osmi dan i 15.05 Vsakdanjik in f^aznik I 16.00 Mostovi j 16.30 Poročila, iport, vreme I 16.45 Sanjska dežela I 17.10 100 minut počitnic, 2/5 I 17.45 Humariistika I 18,20 Dosežki I 18.45 Risanka I 19,00 Kronika : 19.30 TV dnevnik, sport, vreme I 20,05 V dobrem in slabem, i 4/13 i 21.00 Deteljica 1 21.10 TV poper i 22.00 Odmevi, šport, vreme I 22.50 Gledališče Rok I 22.55 Polnočni klub i 00,05 Mesarček, irsko-amer. f. I SLOVENIJA 2 i 08.00 Odmevi I 08.30 Zgodbe iz školjke I 09,10 Pobidobukom I 10.05 Čistilna mašina, kan, film I 11.30 Lingo, tv ignca I 12.00 Tednik I 13.00 PoročHa, šport, vreme I 13.10 Mostovi • 14,10 Pod piramkjo, tv Manbor i 14.40 TI« even chance, ang, I film I 16.30 PofočSa, šport, vreme i 16.45 Rka Nogavička. 5/26 I 17.10 Carski sel. 5/26 • 17.50 Na vrty, tv Maribor I 18,15 Ozare j 18.20 Svetčudes, 12/13 i 18,50 Risanka i 19.05 Utrip I 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme I 20.05 Oriorr - zmagovalci 1 21.35 Murptiy brov^rn, 1/24 \ 22,10 Poročna, šport, vreme I 22.40 SopranovI.21.del I 23.30 V ^abem času. ang. film 07.00 Dobrojutro, Slovenija 10.0 Vse za poljub, nan. 11.00 Čmi biser, nan. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 Lepo je bili milijonar 14,05 Umor, nan. 15.00 TVprodaia 15.30 Oprah shov^ 16,25 Obala ljubezni, nan 17.20 Omi biser, nan. 18.15 Vse za poljub, nan. 19.15 24 ur 20.00 Snovi groma, nan. 2100 Maševanje, amer film 23.10 Zlata krila, nan. 00.00 Nevarne dirke. nan. 00.50 24 ur 09.00 Dobrojutro, fntomiativ- no-razvedrilna oddaja 10,00 Skrbimo za zdrahe. Alergije • bolezen sodobnega časa? pon. 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Naj spot dneva 11.10 Motor sport munriial, pon. 11 40 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 18,20 Regionalne novice 18.25 športni blok 18.30 Miš maš, otroška oddaja (3. TV mreža} 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Pod mengeško mare lo. glasbena oddaja 21.05 Na obisku... pn Slavku Oiglenečkem 21.30 Regionalne novice 21.35 Športni blok 21,40 Iz oddaje D(^ro jutro 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani SOBOTA, 9. junija SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školike 09.10 Pod klobukom 10.05 Čistilr^ mašina, kan. film Î1.30 Lingo, tv igrica 12.00 Tednik 13.00 Paoči la, šport, vreme 13.10 Mostovi 14,10 Pod piramido, tv Maribor 14.40 The even chance, ang.f. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, 5/26 17.10 Carski sel, 5/26 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, 12/13 16,50 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Lltrtp 19.30 TVdnevnik, sport, vreme 20.05 Oriw! - zmagovalci 21.35 Murptiy Brown. 1/24 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Sopránoví, 21. del 23.30 V slabem času, ang. film SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnice 10.00 JasiK) in glasno 11.00 Glasbeni festivali 12.00 TV prodaja 13.50 Košarka nla action 14.25 Pahz; gran J slam Roland Garros v tenisu, finale (2) 17.30 Kolesarska dirtQ po Italiji, posnetek 20.05 GRK20RBA,grško/an. gleško/amenška koprod.. 1964,scenariiln režiia: Michael Cacoyannis, igrajo: Anthony Ouinn, Alan Sates, Irene Papas, Lila Kedrova, Eleni Anousaki Ni treba naptsati veliko besed. Priložnost za nekrologe je najbolj nehvaležr^a. Minulo ne-deljc je umrl Anthony Queen, star 86 let. Zagotovo je film Grk Zorba med tistimi, ki so najbolj ostali v našem spominu. Ne samo daje Cacoyannisujelduha dežele, ne samo, daje. takrat še rosno mlad. Alan Bates odigral eno svojih nafiepših vlog, tu [e bil Anthony Quinn, ki je s svojo prezenco, s svojim plesom, z vso strasno, $ je oblikoval vk)goAfexis Zor-be,'napravil' film.Stoven-ska nacionalka se s filmom Grk Zort^a prfkianja spominu velikega igrak:a. 21.40 Praksa, nan 22.20 Sobotna noč 00.20 Videospotnce "■"V/- 08.00 TV prodaja 08.30 Zajec dcigouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi. ris, serija 10.30 OliverTwst. risana serija 11.00 Čmi Kozak, risana seriia 11.30 Robocop oddelek Alfa 12.00 Osem prijat^jev, nan. 12.30 Pee-Wee v cirkusu, am, f, 14.00 TVdoberdan 14.50 Ljubeien s profesorjem, amer, film 16.80 Otroški zdravnik 17,30 Ženinaslužba, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Ljubezenvtroje, am. film 22,60 Formula 1. trening 23.60 SobRoberts, amer, film Hmnmíí 09.00 Naj spol dneva 09.05 Miš maš. ponovitev 10,05 Vabimo k ogledu 10.10 Pod mengeško marelo, pon. 11,10 Na obisku... pri Slavku Ciglenečkem 11.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Aerobika. 8. oddaja 19.25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 997. VÎV magazin 20.20 28. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, report, s prireditve v Skalah pri Velenju 20.50 AIhNipič in muzikanti Evrope, posnetek 21.50 Popotnih razglednice. Tajska - Zlati trikotnik 22.35 VTV magazin, pon. 22.55 Naj spol dneva 23.00 Videostrani NEDEUA, 10. junija SLOVENIJA 1 08.00 Živ tav 09.55 Promenádní koncert 10.25 Pomagajmo si, tv Kc^r 10.55 Svetdiv|fhM,8/9 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,20 Orion - zmagovalci 14 .45 V dobrem in slabem. 4/13 15.30 Parada plesa 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.60 Vsakdaniik in praznik 17,45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Po dolgem in počez 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrc^o tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Intetvju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knjigah 23,10 Brez reza 00.10 Alceste, oper? SLOVENIJA 2 08.30 Videospotnice 09.05 V Afriko, 4/6 09.55 Naše mak) mesto, 9/13 10.45 Policija na naši strai) i 11.15 FolkArea, folklorni festival Tirana 2000 11.50 TV prodaja 13,25 Tacen:SPvK-Ksbilom 15.00 Pariz, grand slam Roland Garros v tenisu, fir>ale (M), prenos 18.00 Kolesarska dirt reditve v Skalah pri VeNu 12.50 /iUtiNipič in muskanti Evrope. posnetek 13.50 Izsred.oddajeDobrolutro 14.40 997. VTV magazin 15.00 Izpet, oddaje Dobro jutro 15.50 Videostrani 17.00 Dober večer, gospod predsednik 18.00 Skrbimo za zdravje: Alergije-bolezen sodobnega časa? 19,00 Pod mengeèko marelo. glasbena oddaja 20.00 Na obisku,., pn Slavku Ciglenečkem 20.25 Videostrani PONEDEUEK, 11. junija SLOVENIJA 1 08,00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08.40 4x4. oddaja o ljudeh in živalih 09.10 Rdeči grafit 09.35 100 minut počrlnic, 3/5 10.00 Oddaja za otroke 10.35 Resnična resničnost 11.10 Dosežki 11.30Navrtu 11.55 Svetčudes. 13/13 12.25 Izvir{n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, éport. vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Oober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19,00 Kronika 19.30 TVdnevnik, spori, vreme 20.05 Julija, 10/13 21.00 Aktualne terrte 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Branja 22.55 Terminal 00.35 Recept za zdravo Življenje SLOVENIJA 2 09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, 43. del 10.00 Obljubljena dežela, 5/22 10.40 Semenj ničevosti, 3/6 11.30 Tv prodaja 12.25 Sloves. 1/12 13.25 Trend 13.55 Ílobotnanoč 16.00 Pripravljeni, oddaja o sk)- venski vojski 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Obljubliena dežela, 6/22 18.00 Tele r^. oddaia tv f^aribor 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnce 20.05 Mogočne konstrukčně, 2/ÎD 21.00 Studiocity 22.00 Medsosedi,2/13 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončellzza odra 00.25 Otroci galerije. Iranc.čb film 03.20 Videospotnce TOREK, 12. junija i SLOVENIJA 1 i 08.30 Mostovi i 09.00 Čarobni šolski aslobus, i a/39 j 09 25 Radovedni Taček j 09.40 Lahkih nog naokrog j 10,20 Oddaja za otroke i 10.40 Volja najde pot : 11.30 Pomagaimosi i 12.05 Julija, 9/13 i 13.00 Poročila, šport, vreme I 13.30 Dobertes : 14,15 Nuba • liudie z druge j strani, doku m. film j 15.05 Danilo Benedičič i 16.00 Prisluhnimo tiàini i 16.30 Poročila, Sport, vreme : 16.45 Oddaja za otroke i 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana i Krta, 9/13 i 17,45 Pablo Neruda, dok. odd. j 16.45 Risanka j 19,00 Kronika i 19.30 TV dnevnik, šport, vreme i 20.05 Dvoine počitnee, 3/3 \ 20.40 Steklena džungla, 6/6 i 22.00 Odmevi, šport, vreme : 22,50 Potovarie v preteklost. I 1/3, drama i 00.00 Pablo Neruda. d(A. odd. i SLOVENIJA 2 i 09.00 Videospotnice i 09.35 Rad imam Lucy j 10.00 Obljubljena dežela, 1/22 i 10.40 Mogočne konstrukcije, i 1/10 I 11.30 Naše 20. stoletje. 4/12 i 12,20 TV prodaja j 13,15 Enake možnosti, ang. film : 15.00 studiocity i 16.00 Metropolis i 16.30 Rad imam Lucy, 50. del 1 17.00 Obljubliena dežela, 2/22 : 18.00 Marie Octobre, franc tilm i 19.30 Videospotnice j 20.05 Boš videl, kaj dela i Oolent: med gasilci. 2. i del : 20,55 Lažnivka, slovenski film j 22.10 Alica, dokum. film i 22.30 Svet poroča j 23.00 Žile, slovenski knitki film i 23.15 Žen^a mojega življenja, i Iranc. film i 00.50 Videospotnice SREDA, 13. junija 07.00 Dobrojutro. Slovenija 10.00 Vse za poljub, nad, 11,00 Ćmi tvser. nad. 11.50 Obala ljubezni, nad, 12.40 TVprodaia 13.10 športna scena 14.05 Umor, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16.25 Obala ljubezni, nad, 17.20 Čmi biser, nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.00 Kokon. amer, film 22.00 Možje v belem. nan. 22.50 Teksaški mož postave, nan. 23.40 M.A.S.H,. nan. 00.10 24 ur, ponovitev 27 46 «2 09.00 Dobro jutro, iniormabvno • razvedrilna oddaja 10.00 997. VTV magazin, ponovitev 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Naj spot dneva 10.30 28. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, reportaža spri-redi^e v Skalah pri Velenju 11.00 Videostrani 18.55 Naj spol dneva 19.00 Regionalne novKe 19.05 Aerobika, ponovitev oddaje 19.35 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Okrogla miza, kontaktna oddaja - 2 bazena za bazen: ob 25-lemk: i Plavalnega kluba Velenje 21.15 Regionalne novice 21.20 Video novice za gluhe in naglušne 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani 07.00 Dobrojutro,Slovenija 10.00 Vse za poljub, nad. 11.00 Črni biser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13 10 Možjevbelem.nan. 14.05 Umor. nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Dprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Črni biser, nad. 1815 Vse za po jub, nad. 19.15 24 ur 20.00 Pogrešani otrok. am. film 21.40 Naša sodnica, nan. 22.30 Blažen med ženami, nan. 23.00 Teksaškimožpostave.n^. 23.50 M.A.S.H., nan. 00.20 24 ur. ponovitev Hmnmií a7 S2 09.00 ^aj spot dneva 09.05 Okrogla miza. pon.'Z bazena za bazen: ob 25-letnici Plavalnega kluba Velenje 10.05 Vabirpo k ogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Video novice za gluhe in naglušne 11.05 VideosM 18,50 P^jspotdneva 16.55 Video novice za gluhe In naglušne 19.45 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 998. VTV magazin, reg. informativni program 20.20 Špoitni torek, športna informativna oddaja 20.45 Špoitni gost. pog. v studiu-Ob dnevu slovenskega rokometa, gost v studiu VTV: Darko Repen šek 21.30 Zgodovina avtomobilizma (3. TV mreža) 21.55 Iz produkcije ZLTV: TV AŠ Murska Sobota 22.25 VTV magazin, ponovitev 22.45 Športni torek, pon. 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani j SLOVENIJA 1 i 08.00 Odmev; j 08.30 Doberdan, Koroška I 09.00 Babar. 74/78 j 09.20 Carski sel. 5/26 I 09.40 Oddaja za otroke I 09.55 Skrivni dnevnik Jadrana j Krta. 9/13 i 10.30 Lingo.tvigrica i 11.00 Pablo Neruda, dokum. \ oddaja i 12.00 Dvojne počitnice. 3/3 i 12.3 Steklena džungla. 6/6 i 13.0 Poročila, šport, vreme I 13.15 Obzorjaduha i 1345 Čistilnama^na,kanad. I film i 15.15 Aktualno j 16.00 Mostovi j 16,30 Poročila, šport, vreme i 16.45 Male sive celce. kviz i 17.45 Natkjnal geographic, 3/7 I 18.45 Risanka I 19.0 Kronika i 19.30 Dnevnik, šport, vreme i 20.05 Petrovi pnjatelii, amer, i film 1 22.00 Odmevi, šport, vreme i 22 50 Svetovni izzivi j 23.20 Simfoniki Iv predstalvjajo I SLOVENIJA 2 j 09.00 Videospotnice j 09.35 Rad imam Lucy, 50. del I 10.00 Obljubljena dežela, 2/22 i 10.40 Lažnivka, slovenski tlim j 12.00 TV prodaja ! 13.55 Homo turisfcus i 14.25 Alica, dokum. tlim j 14.40 Štafeta mladosti i 15.35 Komo m I orkester i 16.30 Rad imam Lucy, nan. I 17.00 Obljubljena dežela, 3/22 j 18.00 Esther Watersm ang. film i 19.45 Videospotnice j 20.05 Zlata vrtnica Portoroža I 21.50 Umori, 9/23 j 22.30 Fall, amer film i 00.00 Videospotnice 1 07.00 Dobrojutro, Slovenija i 10.00 Vse za poljub, nan. i 11.00 Črni biser. nad. i 11.50 Obala ljubezni, nad. I 12.40 TV prodaja j 13.tO Naša sodnica, nan. j 14.05 Umor, nan, i 15.00 TVprodaia i 15.30 Oprah shov/ i 16.25 Obala ljubezni, nad. i 17.20 Črni biser. nan. i 18.15 Vsezapo^ub, nan. i 19.15 24 ur i 20.00 Popolna vamška. amer, i film I 21.40 Newyorská policija, nan. I 22.30 Blazen med ženami, nan j 23.00 Teksaški mož postave. : nan. j 23.50 f^.A.S.H., nan. \ 00.20 24 ur. ponovitev Kanali 87 09.00 Dobro iutiD, in^miativno - razvedrilna oddaia 10.00 998. VTV magazin, pon. 10.20 Športni torek, ponovilev 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 Naj spot dneva 10.50 Športni gost, ponovitev 11.35 Videostrani 18.20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novke 18.30 Otroški program, V mo-iem košku je pa mavrica 19,25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Video lop, oddaja z glasbenimi videospoti 21.00 Vivaturistica 21.30 Regionalne novce 21.35 Iz oddaje Dobro lutro 22.25 Najspotdneva 22.30 Videostrani 7. junija 2001 MODROBIEILA KRONIKA 15 Ognjena strela pustošila v Vinski Gor/ "Ogenj je, kljub dežju, takoj zajel ostrešje" Vsrvdn jc, po dolgem sušnem olHljio-spodarsko poslopje udaril» tako imenovana vodna Mrcia. Ogenj jc kljub močnemu dc^u in hiiri iniervcneiji gasllccv na« redil veiiko materialno sk-odo. V pût C k, dva dni po na/aviii nesreči, so pri Spcgicwih žu'vcd- Požar je v cetotf uničif ostrešje, vso krmo in nekaj manjših kmetijskih strojev. Najprej je bilo treba pospraviti pogorišče, da bo v nasiednjfh dneh mogoče zaščititi objekt pre dežjem in Še večjo škodo. Na pomoč so takoj priskočiii sosedje, znanci in krajevna skupnost. no odstranjevali posledice p<'>žara. Vonj po zažganem je zarezal v nosnice že nekaj me-irov pred domačijo. Martin Špc-jjel. gospt^dar na domačiji, je Sc vedno vidno pretresen s sinovo p<>nu)Cjt> odstranjeval iidpadke s pogorišča, Na pomoi so pri- skviiili tudi stwcdje, nesebično in zavzelo. Sredin večerje Martin p<.^d<>živei lakole: "Z mamo s\'a bila v času. koje uilarila strela, v hlevu, kjer sva opravljala moV/xt. Koje udarilo, sem takoj vedel, kaj seje /^^odilo. l'oîLar je vso seno, ki smoga pred knitkim spravili v hlev, pojmlno-ma unićilje (udi oslrc^je hleva. Na srečo niso poškodovani .silosi, vseeno pa je škoda ogromna. Sploh, ker je poslopje staro le nekaj let inje bilopre<) p4>7>ir«>m vzelo dobrem stanju. Z^^orelo je tudi nekaj manjših kmetijskih strojev, k srečj sm<» redili traktor. Kljub (emu. da je mi^čno deževalo, je v ogenj v petih minutah zajel cel objekt. Pohvaliti moram gasilce, ki s** hili v desetih minulah pri nas. Cistern je bilo kžir nekaj, vsaj 20s d» so to iM)gasiliPo uradnih podatkih je požar gasilo kar 105 gasilcev i^ bližnjih gasilskih drašlov, škode pa je vsaj za Iri milijone .SIT Obnova je stekla takoj ifcvino, deset glav je imajo pri Špegkwih. je Mariin re.šil s pomočjo .s<»edov, ic preden so prišli gasilci. Gostoljubje so jinj sedaj, ko jih d(îma ne morejo imeli, ponudili bližnji sosedje. OlMiova gc^sptidarskegapt>s|op- jaje stekla takoj po deževni noči. Od vode ;n gum ra2rilo ceslo. ptilno blata. s(> ji in že med na dobili krmc^ za dolgo zimo, Se ne vedo. Na srcčoso imeli objekt žtavarovan, a hrez pt^noči dobřili ljudi to ne bo zadajalo za obnovo, saj zavarovalnina nc bo mogla pokrili vseh siroSkov.Ti so jim že ponudili roko. Zalo ob vsej nesreči fci se je zgniila na njili, pravijo: "Najpomembneje je.danUtCv ni bil poskodcjvan. Moram pa reči. da smobili vsi v družini prizadeli. sploh mama." Potem pa so se s sosedi spel lotili dela. ki jim ga Šc nekaj tednov ne bo zmanjka-k). Na tob, v Florjanu pa jc neznance 3. junija, vrgel del betonske cevi na renaultovo petko. Lastnika M. M. jc t>Jkodovalzaokoli60.(X)0 lola rjev. Tanlcai bi vsak h..., plačal pa nič Nevsakdanji dogodek seje v petek. 1. junija, zjulraj, zgodil na bencinski črpalki na Partizanski ccsli v Velenju. Tam naj bi sc uslavii voznik rdečega golla z ljubljansko registrsko oznako, si naločil 210 liirov bencina (v st^d!) in odpeljal, ne da bi plačal. Delavca sta pc^klicala policiste, li so stvar prc^verili, vendar seje izkazalo, da registrska ozjiaka. ki sta jo navedla, nc pripada rdečemu goliu. Dobro sta ga napihala Velenjski policisti so imeli v soboto. 2. junija, v delu dva voznika, ki jima je bilo marsikaj skupnega, čeprav se najbri sploh ne poznala: oba sla vozila brezv(r(aii5kcga dovoljenja in oba sraga imela precej pod kapo. S prvim, E Š. izLokovice,sose scvčili okoli 18 JO. ko je vozil iz Oorenja proti Lokovici. Rezultat pihanja: 3.42 g/kg alkohola v izdihanem zraku, Čaka ga sodnik za prekriske, ki ga je pred tem Že petkrat obravnaval zaradi istih ''nevšečnosti." Drugega. A. R. iz Šmartnega ob Paki. "dc5b)li"2l) minul Čez. pol noč v Šmarlnem ob Paki. Ta ni lakoj usiaviL ko .so mu dali lak znak. ampak st^ sc morali policisti šc malo zapeljati za njim. Rezulfal piiianja: 2.90 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Tudi ta se je zaradi podobnih reči kol se bo lokral. s sodniki za prekrške pred tem srťčal že trikrat. Štopar okradel voznika Vprašanje, če bosta zakonca M, in (Î. V zaradi slabe izkušnje kdaj vzela v avtomobil kakšnega štoparja. Tisti, ki sta ga v svoj avlo vzela v nedeljo, 3. junija, med pť»tjo iz Kamnika proli Gornjemu Ciradm jima je ukradel denarnico z bančnimi karticami in gotovino. Oškodoval ju je za vsaj .^0.(X)() tolarjev. Zasegli kolo z motorjem Velenjski policisti za pelkovo popoldne. 8. junija, spel napovedujejo poostren nadzor nad vozniki tako imenovanih enoslednih vozil (kole.sz motorjem, motornih koles, koles). Akcijo bijdo izvajali zlasti lam, kjer je tovrstni promet prepovedan, V pelek. i. junija, pa jim je brezpt*>ebne akcije, padel v rt>ke voznik kiMesa 2 motorjem A. G. iz Velenja, ki je s svojo vožnjo po pe5 poti v Šaleku. brez čelade in s precejšnji hilrasljo. pa i5e brez vozniškega dovoljenja, vijugal med pe.^ci in ogrt)žal tako sebe kot njih. Policisli so se odloČili, da mu motor, za katerega pase jc izkazalo. da ni njegtw, ampak lasi D. M. iz Velenja, začasno zasežejo. Sekal na tujem Prejšnji leden je nekdo vg<«du v Dol Suhi naol>močju upravne encv te Mozirje pt»ekal in odpeljal 9 smrek. Sklad kmetijskih A^mljiŠČ h\ gc«-dov Republike Slovenije je s latvinoc^odoval za 17.5.000 tolar jev. Neurje povzročilo veliko škode strele netile požare Neurje, kijev sredo, 30. maja, divjalo po osrednji Sloveniji, ni/sioh^o Z)>ornje, Spodnje in ŠaleSkednline. Večer je bil v znamenju strel, ki so /anetile tri požare, v oličinah Ljulmo oh Savinji, Nazarje, Mozirje, Vransko in Žalec pa je med deževnim nalivom padala tudi kol le.snik velika loča. Promet na avtocesti Vransko-Žalec je bil zaradi tef>H močno oviran. Zaradi oblice padavin je voda zalila kletne prostore mesarije C'as na Savinjski cx'sli v Žalcu, kletne pn*>l<^re okrepčevalnice Omajna v Bregu pri Polz^cli, v Šempetru pa kletne prostore stanovanjske hiše v Kial ki ulici. V vseh primerih Sky imeli veliko dela gasilci. Oh 19Ji)je v Vrbju udar strele na stanovanjski luši p<5rušil zgornji del dimnika ter poškodoval telefonsko in IV instalacijo, Malo po 20. uri je zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje v Vinski (lori. Požar, v kaierem je v celoti zgvv relo ostrešje, .30 nakladalksena, puhalnik in obračalnik, je gasilo IIJ5 gasilcev. Po neuradnih ocenah je Škode za vsaj 3 milijone lolarjev. Živino so iz objekta rešili pravoča.sno. Ob 21.45 je. tudi zaradi udara strele, zagorelih stiirejše gospt^dar-sko pi'islopje v Marija Reki. Ognjeni zublji so uničili pol ostrešja in povzročili za približno milijon tolarjev škc^de. S tem požarom seje spoprijelo 57 gasilcev. V Velenju pa je prišk> do požara v garažnih prostorih PUP-ove vrtnarije. Iz neznanega razloga je ogenj zajel večjo kosilnico za vzdrževanje mestnih parkov. Močni nalivi so na t)bmočju občine í^alec povzročali škodo tudi naslednji dan, 3J. maja. Tudi lega dne so imeli gasilci veliko dela s črpanjem vode iz kleli stanovanjskih in poslovnih objektov. ■ mkp Hitrost ubija, mar ne? Zaradi neprilagojene hitrosti se je v Sloveniji/.godilo 7JÍ56 prometnih ne.sreČ, vnjih je umrlo 133 ljudi, k^tr je dobrih 42 odstotkov vseb umrlih v prometnih nesreùih; hudo telesno poškodovanih pa je bilo 1.109 ljudi. Ti podatki .so z zloženke, kt jo je l/dalo ministrstvo/a notranje zadeve. Policija bo skozi ta in naslednje mesece budno spremljala hi-ircwt spreveniivno akcijo z na.siovom lllirosi ubija. Slovenski policLSii pa žc nekaj časa dosledno izvajajo usmeritev, kist^jo v zvezi s prekoračenimi hitrostmi sprejeli. V primeru, da *'do-bijo" voznika, ki je med vožnjo skozi naselje prekoračil d(wt> Ijeno hitrtxst za 30 in več kilometrov na uro, izven naselja pa za 40 in več kilometrov na uro, ga obvezno preizkusijo z alko-teslom. Zdaj ugotavljajo, da so pri mnogih, ki jim lega na prvi pogled ne bi pripisali, ugotovili, da so vozili vinjeni. Ko so piJiali,so napiliaii. Običajno več kol g/kg alkohola v izdihanem zrak'u, Državno prvenstvo policije ■■■■■■■■•■■••««•■•••«■■■■éaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« Spretnostna vožnja z motornimi i(oiesi CELJE-Pul kij ska uprava Celje bovsrxJelovanju z ti pravno uni-formirsine policije v solmto, 9. junija, med K. in 16. um, v atriju Celj* skih sejmov organizirala 7. driúivno prvenstvo policije v spre* tnostni vožjiji s službenimi motornimi kolesi. Udeležilo se ga bi> okoli 50 policistov h vseh policyskih uprav v Sloveniji. VELENJE. Prešernova 1A TEL: 038984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02881 2500 VROČE CENE !l!!! NAJUGODNEJE lil! HONDA HR-V1.8 5 vrat letnik 2000 NOV 3.804.191,00 SIT HONDA CR.V 2,0 letnik 2000 NOV 5.561.997,00 SIT HONDA CIVIC 1.41HB letnik 2000 NOV 2.279.782,00 SIT MERCEDES BENZ VIT0110 Cdi kombi 1 NOV 4.816.388,00 SIT MERECEDES BEN2 E28Û let.93/94 1.700.000,00 SIT PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 16 SPORT IN REKREACIJA 6. junija 2001 NK Rudar Bo dobil priložnost Morionovič? Ni»^>mvtžiM RuOHrjH Imth» nn 4K)niurudi»20.JmiijH, ixtčítnk: |);i ni-k;iki>rnin)a vodstvi) ki ubii/lcMint si namreč |Mis|>cšen() pn/adcvn resili ti 1121 n Cil a vprašanja tu nask'dnjosc/ono.od ČcsarjcM>dvísno (udi> kdo bo novi (runur in kaki^na bo ws(nva okipv. Oh Icm mno^^i menijo, dď Je trubH konćmt dali prilo/nnsl domaćemu (rencrju. lb predvsem mislijo na Murjana Marjanoviča, ki v M>itÉanjskcm Usnjarju odlično v/{>aja mlHde noj^omelHŠe, saj si» IJuliitelji no^omel» )» naveličoni nekaterih (pre)klovnih trenerjev, Ui samo krožijo iz kluba v klub. V Rudarju so sc med icm t>dpiwcdali Malcju BcranlČu in Kruncw-iavu Bcliju, v.^cj vcrjcfmfcii pa bo od^'1 ludi drugi vjaiar Janko Šri-bar. Pi^godba polcCe ludi kapelanu Almirju Sulejmamwicu» Pclru Sumnik'u in A]c:>u Turku, h) spon>C:liii iz vodsiva kluba bo Šumnik za-nebljivii nosil Rudarjev dres tudi v naslednji scwni,-Sulcjmanovičpa bo na ponudbo kluba odgovoril v zaćclku naslednjega ledna. Po za« dnjiii vesteh j>e bíxJopťi vsej verjeinosli ra^Ii tudi z Andrejem OorŠki^m. saj je zimje mendtj predrag. vos NK Esotech Šmartno Srhljivka v Vipoižah Sniarêani so tekmo vVipol/al) proti predzadnjim Brdom odigrali v slojiu srliljivkc, domačini pa .sf» mo^i^ee odigrali svojo najbolje» tek* mo tekmo v clru^i li^i. od kalere se poslavljajo. ZaCctek tekme je pripadel igralcem Lsolecba. ki so nareks<.^el pr>i|;ol /;> ^oste. Do odmora sgalo obrestovalo, .saj sta Koron (72) in Reptwí^ (7.^) izid izenačila. Nogometaši Brd so se branili z vsemi mcx^mi in vseje Že kazalo na ne-rezultat, vendar je Arlič v soilnikna svojem igriSču premagali Dravinjo, njihovi edini lekmeci izKi-driCc^'cga pa bodo gostovali v Ivanini 0(5rici. Nedeljsko tekmo v Ismartnem biido za^'li ob 17.U0. Esotech - Viator&Vektor 1 : O (O : 0) Šmarski nogometaši so pred tem v sredo odigrali izredno pomembno tekmo proti gostom iz Ljubljane ins tesno zmago zadržali prednost pred tekmeci- V zelo dobri nogi^metni prccLsiiwi sta obe mtx^tvi sicer igrali dokaj previdno, zato veCjih priložnosti v prvem polCasu ni bilij na m^beni strani. Igra v drugem polčasu je bila bolj napadalna. Prvo priliko so zapravili gostje. txUcvîi lna pa je bila 75.minu ta, koje po odličnem prittlem strelu Dinga Smajloviczglavo poslal žogi'» v gostujočo mrežo. Vsak svojo priliki^ sta do konca tekme zitmudila Arlič in Kraljevič. REKLI so- - - Alojz Podgoršek direktor NK Esotech Smart-no: »v zadnjem ka>gH si seveda srčno želinio oliraniti itrugo mesto, ven-ilar mt>ramo ptKakati do zadnjega sixlnikovega pi-^ka. Splet okoliščin je tnk^cn.da bt^mo v nedeljo igrali / Dravinjo. Njen trenerje .losip Vugrinec, kiej na začetku prs'en^tvy vodil prav nj5oekipljscga strelca Arlíča in Purga. vendar imamo dobre zamenjave, ki na tloka/xwanje komaj čakajo. Ker nam zares lîianj-ka leh. In:^lruklor ^vczo delo z mladimi jc Franc Ne^mah. ki mu pri mlajilih In siarcj^lî dcCkih ]x>magata V;ku>r Zdrsvko Gofob Maurer in Drago KroSelj. ire-ner mladinske reprc/enlance MNZ C clje pa jc Franc OblaL Predsednik (renerske organizacije je Dragic KoslanjSck. Prav mlfijw í>elekcíje so v samem skA'cnskcm vrhu. MlajSt in sJarejši deiki so ^o osvajali niwiiv vc državnih prvakov, mladinska repreA.'n!anca pa že vet Ici zapiv red osvaja prva mesla na medna-r^idnlh lurniijili. Kol ena najbolj delavnih jc MN/. C elje lani prejela ludiposehno priznanje N/S, Medobčinska Tvcza se financira s sredstvi prispevkov klubov za tekmovanja ter z drugimi dotacijami. ()<) Icîa 1986 naprej st> vsa sredstva namensko varčevali in v lem leui se jim je uresničila dolgoletna želja» da fio edina medobčinska zveza v Sloveniji pridobili tone pi^slovne prostore v Celju. Vc»rganih we-zc ni zaposlenih delavcev. Vse delo opravljajo na amaterski <«ii(wi. zalo vsa sredstva namen- sko uporabljajo v razv<^j nogo-tnclnc igre. Skrbijo tudi dobro medijska pokritosi, saj imajo Iîl^Iîîc redne biltene, svojo elektronsko posli> (mnv.cclje&siol.nel.) in kol prv;i meckibOi(ii.ky zvezav SKwciiiji urejeno spletno stran (w\s-w.nmzcc-lje.a'>ni). Velenjčani v komisijah NZS Ni^gomelna zveza Slovenije jc nasvť^i /itdnjisejivm^^eni Stirilcl-ncm mandalu imenovida nove ktv misije v organih. V dvajse-tiii komisijali. k (delujejo pix3i^ri-IjemN/S, so woja mesla v posameznih dobili ludi Drago Kostanj!^ k kol predsednik ^In^kovne komisije, /xlravko kot pred-'»ednO^ komisije za mali niigi>mci in Herman Arlič kot član komisiic /a ženski no^oii^l. ■ NK Usnjar Zmaga za slovo pod navijačev Tudi v tretji drvMvni Iki v M)lM>to na spuredu z^dr\ji v severni skupini jc razplet na vrhu znan /.edolgi>. No^ i drugoli^aši so iu* raki ekipe AsFalli [^uj, .^ostanjski Dsnjar bo prav tako /.veliko pred-Do.stjo pred tekmcci osvojil dru}*o mesto, bolj negotovo pa Je na dnu lestvice. V medi»l)i'insko li^o se bu z^mesljiv«» pre.selil ravenski hužinar Pule^ Tuzinarja bosta i/padla ^odva kluba,kitndidaii pa sokar .itir* jc. in sicer Hajdina, in Sfojnci po 26 toč^ 1er RogoAi in marilN)rski Kovinar j>i» 25„ Usnjarji sovsobologcMili prav zadnji Fu^inar in se z zmago :1 z^ lo sezi>no poslovili od svojih navijačev, saj Knto v zadnjem krt>gu gostiwali pri Rogc^zi, ki ji íx>lo zadnja prilika za morebilno rei^itcv drugoliga^kcga statusa. ■ Atletika Boštjan Buč na EP Na mednarodnem atletskem mitini;u v nemškem Kchlin};enu je član \K Velenje Boistjan Buč v teku na metrov z (»virami osvojil četrto meslo. Ob lem je sčasom 8:45,19 i/polnil nortno zu naslop na cvropsketn prvenstvu do 2.^ let» ki bo julijii v Ainslenlaniu. svoj ^^sebni rekortl pa je izbi^ljial zh več kol 20 sekund. Velenjčani dobri na peteroboju v nedeljo je hil v Ljubljani atletski pctcroboj. na kale rem so nastopile Toprczeniance llrva.^kc. Madžarske. Švice ter prva in druga reprezentanca Slovenije. Pri moških je zmagala Slovenija 1. druga ekipa je bila peta- Tudi pri ?x;nska jc zmagala prva sloven s k velenjski repre zen lani i dosegli solidne uvr-siilve. Na IJtl m z ovirami je bil AleS Škoberne drugi s časom 14,10, prav tako drugi je bil na 4^1()n; z ovirami Sergej Šalamonz .'^2,14, Matjař Krajne pa je bil s čadom 49.ÍW) pclina40Um. ■Mednarodni miting mladih VKranjujebil vs(^rto9. mednarodni atletski miting mladih, enaka mitinga pa bi'>siaik 16. in juni-jdv Ljubjjani in Murski Soboti. MIj-divdcnjski atleti so dokík/alí dobro delo s podmlajivni na tni/.noten i ^ ki llfii> l&nilei velenjske ER\i so v končnici prvenstv'a igrali odlično In s štl-liml zmagami in enim neodločenim izidnm osvt^ill peUi mesto. V zadnji ickjni letosiijejsa drûvneusi prvens^nJe KR\ gostovala v Puconelh In s 6:2 premagala domačo ekipo, IVI posamične zmage v lem «hobojuje Negel ruprc/entanl Slovenije Urois Slalin.Ši'k. dvakraljv zmagal Jure Slatinsuk. brata sSlatinŇek pa ^la bila uspešna ludi v igri dvojic. V štiriletnem nasUv panju CRE med najboljšimi namiztioietiSkimi klubi v Slovenije jc lo drugi najboljši rezultat mlade velenjske «kipe{lanisobiličelrti). a îma poseív no ccá>, saj jc ekipa igrala le z doniačitni igralci, ki so poleg vsega ie zelo uspe5ni študenti. Z rezultatom ekipe je zelo zadiwoljen ludi Irener Stanislav Slalin^k in tudi uprava kluba, ki si 2eli. da hi glavnina ekipe ostala ludi v prihixbij t sezoni nespremenjena it) morda lîl^scgla5e boljši rezuhai kiU letos. ■ DK Slovenija teče za zdravje V sredo olimpijski iek v Veienju v ok>'iru akcije Slovenija te^'za zdravje se lM»od I. do 26. juni-Ja po slnven.skih krajih zvrstilo 14 olimpijskih tekov. Pod pokro« viteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije Jo Im) oh velenjskem st.idionu i/veclel TRC ,lezi.'ro, nn sporedu )>a Ik) v sredo. 13. juni« ja, s pričet kom <»h )7.-tembra v Velenju, ze četrtič doslej ]>a J^^ ^ pripravilTRC.Iezero. KK Velenje Izjemen napredek najmlajših Po daljšem premoru so se |>onoM)o začele ligaške (ekine za najmlajše igralce ko.^rkarje KK Velenje. Piimirji B (lelnik 89 in mlaji«i) so v s4)boto gostovali na vsakoletnem, tokrat /a 20. festivalu male košarke v Slivnici, ob njih pa so natopile ^e ekipe iz Slhuice, Prebolda tn LJubljane. Velenjčani so se odlično odrez.ali, saj so brez tez^v prema* gali vse tri ekipe: Slivnico s 36:9, prehokl s 30:24 in OŠ Mirana ,)ar> ca iz Ljubljane s 46.12. Po tlvch letih viidl>e in dobrega dela l;dsona svojem igrišču v retlneni ligaSkcm krogu po napeieni srečanju izgubili z ckipi> /.M Maril>or in irenutnoza ekipama GeopIin Slovan in PMD Maribor na treljcm mestu, v nedeljo pa bodo gostovali prt Čelrli Pivcwami L a^ko. Pionirji Asov ne-deljovllrasiniku v4. ka'>gti2. SKLkars30 ločkami premagali gostitelje. Pil leni krogu so na ixlličnem drugem mcsiu z dvema točkama zaoslanka za Krhkim. Naslednjo tn zadnjo tekmo prvega dela bodo pionirji A in B ixiigrali v nedeljo v telovadnici OŠ Šalck. B Modelarstvo Lepa prireditev Vck'r\jski»drošr>'i>McHklarJevso-Ik)Io In nedv^ool) vek'tyskvmJezeru j/vedmednartidno (eknxtvanje z day in.sko vodenimi čolni VSR m po-k:d mestne občine Vuleiýc. Rezultati • FSR • Vjujiior 1. Marko Ki^ban. Z (ronlon Ciypcy. 3, (»i-anluea C Wise Ivan..Žiga Meiansck; FSR-V.V^scn^r 1.Dejan Stibcnk. Z Klauî^ Copoy.5. Flavio C'orallo.8. .lane? Vodoviíčnik; RR - V senior 1, blok Vriiovnik, 2. KlaavGv pey, Janez Melansek. 4. Julijan GolavSck, 5. ^-ip Melanšck. 7, Av-giL<;i Skoflck: TSR - V \5 senior. I. Chrisliaii Kučera, 2. Klau.sCopey,.^. Marko Kc"tban. 4. ,lancz Mxlwnčnik. S. Anton Klaus. 14. Pcicr Klnu^ 15. A if J Melansek, Sp^n/xirsk i nagradi za najboljima I'ezullauta prejela Marko Koba/i v mladinski in Clirislian Kučem v članski koiikurencL ■ Pionirji B • stojijo (z ieve): trener Vojko Tovornik, Žagar, Hriberšek, Hren, Tatar, Hontić in Demšar; sedijo: Labinot, Majstoroviè, Arrtlej, Medved, Ločlčník in Kihtinji. 6. junija 2001 «»^AS SPORT IN REKREACIJA 17 OD TU IN TAM Ženski nogomet Škalčanke druge v prvenstvu s 14.prvenstvenim krogom so to prvenstvo sklenile tudi no-gometašice v prvi državni ligi. S prednostjo devetih toČk (36) so postale državne prvakinje igralke ljubljanske Ilirije, nogometaši ŽNK Skale pa so osvojile drugo mesto s 27 točkami, kolikor jih imajo tudi tretje Jarše. Škalčanke so v zadnjem krogu s 7:1 premagale Senožeti. Trikrat je mrežo nasprotnic zadela Korpičeva, po dvakrat pa Go-vekova in Založnikova. Najboljša strelka prvenstva je Anka Kor-pič, kije v samo 14 krogih dosegla kar 48 golov. V nedeljo še za pokal že v nedeljo se bodo Škalčanke prav z Ilirijo srečale v prvi finalni tekmi slovenskega pokala. Tekma bo ob 17.30 na igrišču v Mozirju, povratna tekma pa bo 17. junija. Balinanje ••••••••••••••••• Spet poraženi v drugi državni balinarski ligi so odigrali 6.krog, balinarji ekipe Velenje Premogovnik pa so znova izgubili. Tretji poraz so doživeli pri vodilni ekipi Krim Spica, kije bila boljša s 16 : 8. Velenjčani so s tem zdrsnili na 7.mesto. Lokostrelstvo •••••••••••••••••••••••• Mozirjanom dve zmagi Na Ravnah na Koroškem so se na lokostrelskem turnirju (2 X 70 m) za slovenski pokal pomerili predstavniki večine slovenskih klubov, lepe uvrstitve pa so dosegli tudi člani mozir-skega kluba. Med člani je bil Štefan Ošep drugi (686 krogov), Marko Sáder 11. (653) in Jože Rupp 12. (653); pri veteranih je zmagal Dušan Perhač (638), drugi je bil Miran Borštnar (623), Janez Pelko pa peti (571); pri dečkih je bil Primož Perhač tretji (632), pri mlajših dečkih pa je zmagal Sebastjan Ošep (671). Karate Tigri tretji Na sobotnem državnem prvenstvu v Oplotnici so v zelo močni članski konkurenci člani KK Tiger Velenje Mladen Stojnic, Ze-kerijah Tabakovič, Arsenio Gashi in Fikret Husanovič osvojili odlično tretje mesto in tako sklenili zelo uspešno sezono. Smučarski športi •••••••••••••••••••••••••••••• Rolando prvič kot trener Pionirji do 14 let so se v Kisovcu pomerili v tekmi za slovenski pokal. Za SSK Velenje je Igor Žižek osvojil 4., Robi Hrgota 9. in Žiga Urleb 16. mesto. Prvič jih je v vlogi trenerja vodil Rolando Kaligaro. Priznanja Velenjčanom v četrtek, 31.maja, je bila v Ljubljani skupščina Smučarske zveze Slovenije, kjer so pregledali delo in uspehe pretekle sezone.Na skupščini so podelili tudi priznanja smučarjem in smučarskim delavcem. Priznanje sta prejela tudi član SK Velenje Rudi Ževart - zlato plaketo SZS za več kot 45 let dela v smučarskem športu in član SSK Milan Čepelnik - srebrno plaketo SZS za strokovno in organizacijsko delo pri smučarskih skokih. Na izboru demonstratorskih vrst ZUTS Slovenije v Kaprunu se je Aleksej Kuzmin ponovno uvrstil v A demonstratorsko vrsto (10 članov), David DeCosta pa v B demonstratorsko vrsto. Oba sta člana SK Velenje. ŠD Škale - Hrastovec V nedeljo iioja za zdravje športno društvo Škale ■ Hrastovec bo v petek, 8. junija, izvedlo zdravstveni preizkus hoje na 2 kilometra. Po hoji bo zdravstvena služba opravila zdravniški pregled in meritve sladkorja in holesterola. Na igrišču v Ločenovi gmajni v Skalah bodo hojo začeli ob 16.00. Bosi že 10. na Goro Oljko V soboto ob 8.00 bodo bosi izpred gostišča Ostrovršnik v Pesju že desetič zapored krenili na pohod na Goro Oljko. Na jubilejni izvedbi pričakujejo številčno udeležbo, morda tudi rekordno število pobodnikov, ki jih je bilo doslej največ 68. Razverdila na pohodu za staro in mlado ne bo manjkalo, za kar bodo poskrbeli organizatorji, kar zagotavlja Tone Štih, eden od štirih pobudnikov za ta pohod pred desetimi leti. V primeru slabega vremena bo pohod dan kasneje, torej v nedeljo, 10. junija, prav tako ob 8.00. 8. regijske igre specialne olimpiade Spoif v svoji najčistejši obiilii Varstveno - delovni center in društvo Sožitje iz Mozirja sta v soboto izvedla 8. igre specialne olimpiade Slovenije za celjsko in koroško regijo. Na igriščih ob mo-zirski osnovni šoli in v dvorani tamkajšnjega športnega društva je nastopilo 162 tekmovalk in tekmovalcev v dvanajstih ekipah -VDC Muc, CUDV Črna na Koroškem, CVD Golovec, CVD Golovec - enota Žalec, VDC Slovenj Gradec, OŠ Glazija, VDC Šentjur, ZUV Dobrna, VDC Muta, Dom Nine Pokom, VDC Ježek Velenje in VDC Mozirje. Prav igre, zares. Za dušo in srce, za enkratno in neoskrunjeno tekmovalno vnemo in srčno veselje ob prejetih medaljah, v poduk vsem ostalim, ki niso drugačni. Mimohod nastopajočih, dviganje zastave in slovenska himna, otvoritvena slovesnost na pravi olimpijski ravni. In zaprisega: dovolite mi zmagati, toda če ne morem zmagati, mi dovolite, naj pogumno poskusim! Poguma in srčnosti nastopajočim ni manjkalo, kot ni manjkalo veselja in ponosa z medaljami okrog vratu. Prisrčno dobrodošlico z najlepšimi željami in iskrenim povabilo za vnovična srečanja je zbranim voščil mozirski župan Jože Kramer, ki je igre tudi odprl Najlepše želje je vsem izrekel tudi Andrej Grebenšek, član izvršilnega odbora Sožitja - zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Ob tem je izrekel čestitke mo- zirskemu društvu Sožitje, ki po skupnih začetkih z velenjskim, letos slavi 15 - letnico bogatega delovanja. Zato je tudi organizacija letošnjih iger v pravih rokah, je še dodal. Zvrstila se je vrsta nastopov v različnih disciplinah, varovanke in varovanci pa so navduševali s svojo iskreno zavzetostjo. Posebej z veseljem ob prejemanju kolajn, ki so jih med drugim podeljevali tudi minister za promet Jakob Pre-sečnik, predstavniki Sožitja, pa najhitrejši Slovenec Urban Acman, mozirski in gornjegrajski župan Jože Kramer in Toni Rifelj, pa še kdo. (Ostalih županov in županje na to prelepo prireditev ni bilo; najbrž zaradi utemeljenih zadržkov, ki pa ob takšni prireditvi težko zdržijo. Ni bilo lepo od njih!). Po igrah in okusnem kosilu so igre specialne olimpiade nadaljevali s prijetnim druženjem ob živi Športna vnema brez primere Med slovesno otvoritvijo iger Dvigovanje olimpijske zastave glasbi. Vsi so se veselili, vsi so bili zmagovalci; tudi neumorni vzgojitelji in spremljevalci, tudi vzorni prireditelji. Zmagovalci so bili tudi varovanci in varovanke VDC Mozirje in VDC Ježek Velenje. Poglejmo njihove uvrstitve: 50 m - fantje, 5. skupina: 1. Damjan Orešnik, 2. Miha Hafner, 3. Srečko Bojnec, 4. Matjaž Krefl (vsi Mozirje); 50 m -dekleta, 3. skupina: 2. Jožica gaber, 4. Cvetka Trbovšek (obe Mozirje); 100 m - fantje, 1. skupina: 6. Peter Žilavec (Ježek); 400 m fantje: 1. Sebastjan Zupane (Ježek); 800 m - fantje: 1. Dževad Ibrišimovič (Ježek); skok v daljino z mesta -fantje, 1. skupina: 3. Sebastjan Zupane, 2. skupina: 4. Peter Žilavec (oba Ježek); dekleta, 2. skupina: 2. Jožica Gaber (Mozirje); met žogice - fantje, 1. skupina: 1. Andrej Veselič (Ježek); 2. skupina: 2. Srečko Bojnec, 3. Matjaž Krefl, 4. Toni Kramer (vsi Mozirje), 3. skupina: 1. Simon Purnat, 2. Damjan Orešnik, 3. Miha Hafner, 4. Franci Praprotnik (vsi Mozirje); met žogice - dekleta, 1. skupina: 5. Jelena Tadič (Ježek); 2. skupina: 4. Milena Pušnik, 5. Suzana Sadiku (obe Ježek); elementi košarke: 3. skupina: 1. Tomaž Irnar, 3. Vlado Pavlic, 4. Damjan Rajter (vsi Mozirje); namizni tenis: 3. Damjan Tisnikar, 4. Poldi Jelenko (oba Ježek). ■ jp NAGRJiDNA KRIŽANKA GOST BISTRO OAZA Obiščite nas In si privoščite katero od jedi z žara! Med tednom odprto od 10.00 do 22.00, sobota in nedelja od 12.00 do 22.00, ob torkih zaprto. GD NAJVEČJE HRVAŠKO MESTO OB JADRANU, GOSPOD. IN KULTUR. SREDISCE DALMACIJE Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2/a, 3320 Velenje, s pripisom "OAZA", najkasneje do 18. junija. Izžrebali bomo 3 nagrade: 1. kosilo za 2 osebi v Oazi 2. kosilo za 1 osebo v Oazi 3. kosilo za 1 osebo v Oazi ČLAN KRALJEVE DRU Ž!NE,K1 NEVUDA PISATELJ MURNIK Nagrajenci nagradne križanke Skala z dne 24.5.2001 1. nagrada: bon Skala v vrednosti 4.000 SIT: Olga Miklavžina, Linhartova 5, Velenje 2. nagrada: bon Skala v vrednosti 3.000 SIT: Jernej Kortnlk, C. talcev 3/a, Šoštanj 3. nagrada: bon Skala v vrednosti 2.000 SIT: Karolina K oren, Ljubljanska 22/a, Velenje 4. nagrada: bon Skala v vrednosti 1.000 SIT: Romana Mandele, Rečica 8/a, Šmartno ob Pa-ki 5. nagrada: bon Skala v vrednosti 1.000 SIT: Vili Podojstersek, Prešernova 7/a, Velenje Nagrajenci bodo prejeli nagrado po pošti! Čestitamo! RUŠKO' ZEN. IME, SOPROGA NEKDAN. RUSKEGA DRŽAVNIKA 50R-BACOVA IZSTRADANA ŽENSKA grška luka na pe-loponezu DETE KIRBY MIHELIC «SVET BREZ SOVRAŠTVA« SO ROBERT ALTMAN stanje 0-bolelega človeka KIS MARKO OSTOJA ÉKVADOR. PISATELJ (JORGE) priročnik za ponavljanje učne snovi " del molekule REKA V VULKAN NA FILIPINIH JKI-LAVOST AR )E( PLEVEL PRAVILA LEPEGA VEDENJA OLEG" BLOHIN MESTQV PAD.NIZiNI muzalju-bezef^sk, pesnistva IZTOK MAV POVORKA MANJŠA PISTOLA ITALU. TIPA RAZSTRELIVO IZPI-KRINSKE KISLINE PISATELJ FLEMING OSKAR LANG RONALD (KRAJŠE) ZELO ODDALJENA DOBA PRIPADNICA TUJE DRŽAVE MATEO ALEMAN OTOKI V BENG.ZAL. SPREMLJEVALEC BOGA DIONIZA TOMAŽ CERAR KRiŽANKA R,N. am, film. igralec (james) prizorišče trojanske vojne KINO VELENJE- MUMIJA SE VRAČA avanturistični, triler Režija: Stepiien Sommers Vloge: Brendan Fraser, Rachel We-isz četrtek, 7.6., ob 20.30 Petek, 8. 6., ob20.30 in 23.00 (glasno predvajanje) Sobota. 9. B., ob 18.00 in 20.30 Nedelja, 10. 6., ob 18.00in 20.30 Ponedeljek. 11. 6., ob 18.00 in20.30 Torek. 12. 6., ob 18.00 Sreda, 13 6., ob 18.00 in 20.30 10 leî po dogodkih v prvem filmu (Mumija) sta Rick in Evelyn poročena in imata osemletnega sina. Ker se v londonskem muzeju prebudijo zle sile iz prvega dela filma in ker Rick in Evelyn živita v Londonu, se spustita v obupano dirko, da bi rešila svet pred nepojmljivim zlom in njunega sina pred smrtjo. Akcija, humor, odlični specialni efekti in mala učna ura zgodovine! ZAMUJENA PRILOŽNOST romantična komedija Režija: Brett Ratner Vloge: Nicolas Cage, Tea Leoni, Don Cheadle Dolžina: 118 minut Četrtek, 7.6., ob 18.00 Sobota, 9. 6., ob 23.00 Ě' ^illLil KMETIJSKA ZADRUGA Im,m ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj vabi sposobne visoko izobražene strokovnjake za opravljanje vodilnih in vodstvenih del v zadrugi. Zainteresiranim so na voljo informacije na sedežu zadruge Šoštanj, Trg svobode 12 ali po telefonu štev. 03/588-30-05. Interesenti naj se javijo do 15.6.2001. KZ Šaleška dolina z.o.o. Upravni odbor mali OGLASI APARATI IN STROJI DVA TRAKTORJA ŠTORE 504 in 404 super, prodam, Ttíefon: 041/786-120. KOSILNICO S POGONOM za Gorenje Muto prodam. Telefon 5888-730. NOV HLADILNIK GORENJE HARMONI prodam za 45.000 SIT. Telefon 041/465-352. KUPIM RABLJEN MOLZNI STROJ T^efon 5869-835. MOTORNO VINOGRADNO nahrbtno škropilnico Solo junior, fip 410, prodam. Telefon 5882-788. DELO NUDIM SVETOVANJE PRI IZOBRAŽEVANJU • instrukcije. Telefon 5863-419. IŠČEM VARSTVO NA NAŠEM DOMU Od januarja 2002 dalje za dva fanta. Telefon 586-138. PODARIM-SPREJMEM BREZPLAČNO oddam košnjo v Šaieku. Telefon: 5875-052. PODARIM Štiri mlade psičke mešanke. Tel.: 03/5841463. POSESTI V LOKOVICI in Podkraju prodam zazidljive parcele za hiše ali vikend.Tele-fon 5866-046. V NAJEM ODDAM PROSTOR za skladišče in gostinski lokď ob glavni cesti Velenje - Šoštanj. Telefon 041/476-923. PRODAM ALI ZAMENJAM vikend v Cirkovcafi za stanovanje. Telefon 5870-745, zvečer. NA LJUBUANSKI CESTI v Starem Velenju prodamo starejši objela 250 m2. Telefon 041/708-198. HIŠI V MOZIRJU PRODAM ali menjam za stanovanje v Velenju. Cena zelo ugodna. Telefon 041/587-737. STIKI-POZNANSTVA MLAJŠI SAMSKI VDOVI, upokojenki,nudim opremljeno sobo s sanit^ja-mi za malo pomoč v gospodinjstvu. Šifra "Družabnost." VDOVEC, UPOKOJENEC, s stanovanjem in garažo, star 70 leL vitalen in urejen, želi spoznati gospo za skupno življenje s šoferskim izpitom. Telefon 03/5726-476. MOŠKI, star 50 let, nevezan, želi spoznati preprosto gospo za resno vezo. GSM 041/899-422. MAMICA 37 let preprosta, želi spoznati isto takega samskega fanta s fiišo. Kom. tel. 090-54-24. IZOBRAŽENA ŽENSKA 37-letna, želi prijatelja do 36 let starega za rsno vezo. Kom.tel. 090/7442. USLUŽBENKA. 48-letna, želi prijat^ja do 60 let starega. Kom.tel. 090/7442. EKONOMISTKA, 40-letna. razvezana, simpatična želi prijatelja do 50 let starega. Kom. tel. 090/7442. PRIVATNIK, iz Savnijske doline, 54-le-ten, vdovec, žeti spoznati pošteno žensko do 51 let staro za resno zvezo. Kom.tel. 090/7442. RAZNO PRODAM STAR SKEDENJ in več večjif) starin-skifî predmetov prodam. Telefon 031/576-940. PRODAM LEP, globok in športni vozič^ Peg-perego.Telefon 031/804-996. TRAKTORSKO PRIKOLICO in suha bukova dn/a 12 m3 prod^. Telefon 5869-940. KOLO PONI, lepo ofiranjeno, kakor novo, rjave ban/e, poceni prodam. Telefon 5875-124. HARMONIKO "FRAJTONARICO", BSAS MELODIJA, prodam. Telefon 5861-568. DOMAČE OREHE in otroško kolo (3 -6 let} ugodno prodam. Tdefon 5874-795. DOMAČE VINO, šmamico, izabelo,prodam. Telefon 5888-594. STANOVANJE STANOVANJE v stanovanjski fiiši oddam. Telefon: 5865-086. NA GORICI V VELENJU prodam dvosobno stanovanje 55 m2 v lil. nadstropju. Telefon 041/644-698. VOZILA RENAULT 5.CAMPUS, letnik 90,4/02, Telefon 041/857-981. FIAT 126, dobro ohranjen, leCiik 91, prodam. Telefon 5882-483. ŽIVALI PUJSKE ZA NADAUNJO REJO ali odojke prodam. Telefon 031/542-798. PUJSKE TEŽKE 25 do 30 kg prodamo. Telefon 5885-570. OVNA PRODAM, Telefon 031/763-922. KRATKOROČNA miwmm GARANCIJA; KAfiîICE, OSEBNI DOHODEK P6 CELJE Kosovelova 16 03/ 492 68 93 Torek, 12. 6., ob 20.30 Ko je Jack odhajal na prakso v London, je dekletu Kate obljubil, da se bo vrnil čez leto dni. 13 let pozneje je Jack uspešen podjetnik in Kate je le bled spomin. Na poti domov, na božični predvečer, pa v mali trgovinici prepreči krajo in Casha, mladega temnopoltega tatu, želi na poti domov poučiti o življenjskih vrednotah, Toda, ko ga Cash povpraša o njegovih vrednotah, mu odgovori, da ima vse, kar si je kdaj želel. Je res tako? Kajti, ko se naslednje jutro zbudi, je okoli njega otroški direndaj in Kate, seveda 13 let starejša. Kje je, kaj se mu dogaja in kako se bo vse to končalo? DINOZAVER Diesneyev animirani film Režija: Ralph Zondag, Eric Leighton Dolžina: 90 minut Sobota. 9 6., ob 17.00 Nedelja, 10. 6., ob 17.00 Simpatična zgodbica o mladem dinozavru, ki ga že kot jajce posvojijo opice in zato raste skupaj z njimi. Ko pa se zgodi vesoljni potop in se nekaj živalic reši, je dinozaver tisti, ki s svojo mod- rostjo, močjo in strpnostjo svojo družino popelje v pravljični svet zelenja in oaze. Brezhibna animacija, odlični efekti, zanimiva zgodba o koncu in ponovnem začetku sveta. ZAMUJENA PRILOŽNOST romantična komedija Petek, 8. 8., ob 19.00 in 22.00 Sobota, 9 6., ob 21.00 Nedelja. 10. 6., ob 19.00 JACKIE BROWN Rimski ciklus: ŽENSKE ZADEVE kriminalna drama Režija:Ouentin Tarantino Vloge: Pam Grier, Samuel L.Jackson, Robert De Nero Dolžina: 153 minut Ponedeljek, 11.6., ob 20.00 Torek, 12.6., ob 20.00 Kako se ujeti med lopove in policaje in jo na koncu odnesti s polno vrečo denarja? Odličen film, odličnega režiserja in predvsem neponovljive Pam Grier! Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezen/acij vstopnic! -------------------- Kino nagrajuje Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo Našega časa, Kidričeva 2a, Velenje. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje fílmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav. Ime in priimek:. Naslov: Ižrebali smo: Tatjana Grošelj, Cankarjeva 2a, Velenje, Tomaž Orev, Goriška 63, Velenje, Boštjan Bandelj, Kersnikova 17, Velenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poUičřte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445, Zdravniki: četrtek, 7. junija - dopoldan Friško-vec. dr, med, popoldan Slavič, dr. med,, nočni Stravnik, dr. med, in Grošelj, dr. med. Petek, 8. junija - dopoldan Slatnik, dr, med,, popoldan Čolič, dr med,, nočni Gusič dr. med, in Slavič, dr, med. Sobola, 9. junija - dežurni Friško-vec, dr, med. in Rus, dr. med. Nedelja. 10, junija -dežumi Fnško-vec, dr. med. in Rus, dr, med. Ponedeljek, 11. junija-dopoldan Puvalič, dr, med., popoldan Stravnik. dr, med,, nočni Vidovič, dr. med, in Stupar, dr, med. Torek, 12. junija - dopoldan Puva-lič, dr, med,, popoldan Klemene, dr, med., nočni Puvalič, dr, med. in Klemene, dr. med. Sreda, 13. junija - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Lazar, dr. med., nočni Lazar. dr. med. in Čolič, dr. med. Zobozdravniki: 9. in 10. junija-Andreja Ambrožič, dr. stom,, v zasebni dežumi zobni ambulanti, Cesta bratov Mravljakov 13, Velenje (od 8, do 12. ure) Lekarna v Velenju: Lekama Center Velenje, Vodnikova 1. /CAPIS o o ta NOV INDUSTRIJSKI KOMPLEKS MED CEUEM IN ŽALCEM V bližini avtoceste Ljubljana -Maribor, cca 500 m od novega priključka na avtocesto Celje zahod - Lopata, PRODAJAMO 2 OBJEKTA ZA OBNOVO Z ZEMUlŠČEM. Nakup možen takoj! Informacije: 03/713-10-11 ali 041/435-400 Legenda Prodajni del 1-6 Proizvodno-skladišCni proston, velikost objekta 700 - 800 m2 (dolžina 60 m. žirina13m)_ 7 Objekt pisarniških prostorov, v pritličju gostinski prostori, velikost etaže 1,200 m2 B Skladiščni prostori KA-PiS Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Od 8, junija do 15, junija- Franc Blatnik. dr. vet. med., gsm 041/618-117. ItAIMO VELEKJE s : 897 5005 ČETRTEK, 7. junija: ČETRTEK, 7. JUNIJA: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kva-zi kviz; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. PETEK, 8. junija: PETEK, 8. JUNIJA: 6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9,00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poračila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 9. junija: SOBOTA, 9. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 10. junija: NEDELJA, 10. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 1, blok čestitk; 14,45 EPP; 15,0011, blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 11. junija: PONEDELJEK, 11. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila;. 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, TOREK, 12. junija: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje. SREDA, 13. junija: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9,00 6o-stova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 'mm^mrm Pravi naslov za uspešno reklamn! Vtednu od 28,maja 2001 do 3,)unija 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AtvlP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Raki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 2, junija 2001 AMR Šoštanj 318 mikro-g S02/m3. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 28.maja 2001 do 3.junija 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJB URAD ZA OKOUE IN PROSTOR lOiTBIU TOPOLSICA ZAVODNJE SRAIKA VELENJE VEUKIVRH ŽKALE GOitA |B28,maJ □29,maj ■SO.maj □31.ma] Sl.Jun □2.jun Q3.Jun j 7. junija 2001 OBVESCEVALEC 19 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Katarina Tokar, Ukrajina in Jožef Obšteter, Šoštanj, Koroška c. št. 19; Janja Skaza, Andraž nad Polzelo št. 50 in Matjaž Ring, Podkraj pri Velenju št. 13/a; Rajka Bundalo, Šempeter v Sav. dolini, Pod smre- kami št. 17 in Džordže Rogić. Velenje, Stantetova ul. št. 16; 50-letnico skupnega življenja sta praznovala zakonca Pavla in Franc Zavolovšek, Laze št. 34. Angela Glušič, roj. 1918, Gavce št. 9; Pavla Šuster roj. 1920, Velenje, Šlandrova c. št. 11 ; řJeža Gajšek, roj-1922, Celje, Ljubljanska c. št. 29, Ana Gomboc, roj. 1942, Mur- ska Sobota, Ul. Zorana Velnarja št. 7; Marija Cerovšek, roj. 1914, Maii vrh št. 28; Kari Bizjak, roj. 1944, Velenje, Lipa št. 38. Upravna enota Žalec Poroka: Martina Sedovnik, Velika Pirešica 5/j, Žalec in Janez Vozelj, Pernova 17/a, Žalec; Mihaela Fužir, Glinj 7, Braslovče in Boštjan Šketa, Orla vas 14, Braslovče. CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA -ilroiM ponudba arantma|av, cvstja, lončnic... -pograbn« ctorltv« v ca loti Moinitsi ptafilla na vsC obrokov 24 ur na dan Tal.: 03 / 966 «6 S2, GSM: 041 / 6«2 • S«S mali OGLASI in ZAHVALE S: 898 17 51 ZAHVALA ob bulcči i/gubi dragega ith)ža. oči ja in dodija DRAGA BIZJAKA se iskreno /ahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem in /nanccm, osebju Bolnišnicc Topolšica, Premogovniku Velenje, Smučarsko skakalnemu klubu Velenje, govornikoma in vsem ostalim, ki sle nam slali oh sirani in sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poli. Njegovi najdraži V SPOMIN podpredsedniku Šaleškega leniSkega kluba Velenje PETRU JAKLIČU UO in člani ŠTK Velenje DRAGU-KARLU BIZJAKU v slovo Smučarsko skakalni klub Velenje Nenadoma nas je zapustil PETER JAKLIČ Podpredsednik Športne zveze Velenje. Dragega prijatelja in sodelavea bomo ohranili v lepem spominu. Športna zveza Velenje Od nas jc odšel prijatelj in zavzet šporlni delavee DRAGO BIZJAK Ohranili ga bomo v lepem spominu. Športna zveza Velenje ZAHVALA PETER JAKJIČ I Ivala vsem, ki sle nam staJi ob sirani. Ksi njegovi V ponedeljek. 4. 6. 2001, smo na zadnji poti pospremili gospoda DRAGA BIZJAKA Njegovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje. Mestna občina Velenje Vscik človek ja znsa svet, čuden, svo-tàl in lop kot zvezda na nebu ... Vsak Uho zori, jiočasi in z loti, o kamnr že greš, vse p(jti ja Unhn na nuva začoli. Tako živimo ljudje. Vsak zaso kiinari k jiograbu. SvatJoha samo nas druži kot zvezde na nebu. Svojo knjigo življenja je zaprla PAVLA ŠUSTER 25. junij je tvoj praznik, lakral hi hili s lehoj mož Vlado. Erih, Ladi in Mira z družinami A včasih so daleč poli, da roka v roko ne seže, a včasih pr<:bli7M sa si, da 7. nohti lahko srce kdo doseže ... Od tčga mendc) človek vmre, od léga x nebn se xvezda ospe. flono l'civčok - Pfisam o zvezdah j 28. srečanje lovskih zborov In rogistov v Skalah Uspela manifestacija lovske kulture (reniilki, koj« nd smerni» lepo biti lovec, pevec in bili ^kalćan. In danes je zagotovo tak trenutek.** je tik pred /ačet-kom llnalne^ja dela solNilne velike prireditve povedal pred* ^tuvnik Lov.skc družine Skale Milan 'lepej veliki mno/ki pred odrom na (porinem igrlisču v Skalah. Prireditev, /e 2K. zapo* redno srečarije lovskih /itorov in ro]>i.stov, je ^a^atovo v celoti uspela, zato je trud or^anixa• torjevveč kol poplaćan. Kljul> slabi vremenski napovedi je organizaiorjem, ki so v Uci^cvncm vremenu pripravljali prizori i Co kar nekaj tin I, Slo na roke ludi vreme. Sonce jc ogrelo ozrai^e, ljudje prihajali. Že niLSiopajoCili je bilo okoli 6(K}. pridru/lli so sc jim prijaielji /nanci in ljubitelji petja ler^as-be. Lovska drui^inii Skale je lako na najlepši možni način obeležila 15 leinio> delovanja njihovega pevskega sestava, poieg njihovega zbora pa se je na odru /vTMlloi>e 34 glasbenih sestavov Za spomin bogat bitten ()li letošnji prireditvi sose oiyani/alorji potrudili in i/duli tudi billen. V njem so predstavljeni vsi pevski /Iwri m skupine rogistov, ki so sodelcjvali na prireditvi. Svoj prispiivckje dal ludi župan M() Velenje 7 nagovorom udeležncem, Damijan KljajiC in tone Ravnikiu- pa sta pripravila kratek oris zgodovine Skal leksi je prispeval mdi predsednik 10 Uwske w-zc Slovenije Milan JenćiC in predsednik organizacijskega odbora Milan'lepcj ... iz Slovenije, I Itvaške, Iialije in Avstrije. Vsak je zapel ali zaigral po dve skladbi. Milan Tepej, predsednik organizacijskega odbora je v slav-niWtncm govoru pred skupnim Obfskovatcev Je bilo vetiko, pa tudi nastopajočih. V 35 glasbenih sestavih jih je bilo o/co// 600... nastopom vseh sodelujočih, lovsko povorko in nastopom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, med drugim j>o veda I : "Lovski pevski zbor Skale sodeluje na leuii>nji prireditvi že pelnajstiC' po vrsti, vse od 14. srečanja v Celju. 13. junija 1^87 dalje, in hkrati praznuje ludi svojo 15. obleîniœ. Kaj smo si lahko zaželeli lepšega za svoj praznik, kol u> edinstveno in mogoćno manifestacijo lovske kullure? Skromne so bile nase zacclne ambicije. Naudli se par pesmi za svečane prilo5^nos(i in kakšno za zadnje slovo od lovskega lovari-^a. se nam je zdelo povsem dovolj. Vendar je bilo tudi le za to potrebno kar precej volje in truda je med drugim povedal zlvani JTino:^ici. V nadaljevanju sije za:^clcl. da bi zbor Se d(^lgo uspešno dek>val, se zahviilil vsem ^ievilnim spi... ■ Bojana Špegel, Stane Vovk Mladi gasilci pokazali svoje znanje Kar 40 desetin v boju za priznanja Konec maja, predvsem pa v juniju, se vr5tijo številna gasilska tekmovanja po vsej državi. (>asilska z>e/ji Velenje je v nedeljo dopoldne v reorganizaciji s PCilJ TopuKiai pripravila tekmovanje picmirjev. pionirk, mla* dincev in mladink, k sodelova* nju pa so poval)ili vsa vclanjetut druživa. Vabilu se je od/valo kar 39 desetin mladih gasilcev, ki 50 dokii/iilit dn 5t la ga.silski podmladek v ^ale^ki dolini ni treba hati. Odlično organizirano tckmiî-vanje se je odvijalo na letališču v Lajsah. kjer je biUuudi lansko lelo. Med pionirji so prvo niesîo zasedli tanije iz POD Bev<^e. drugo P(iD Lokovjca in Ireije PCiD Paska vas. Med pionirkami so /mko- vica. drugo mesto so zasedle cla-nicc P(tD Ciabcrke, tretje p« PCiD Šeiililj. Najboljši se Íx>do jeseni pomerili na regijskem lek-movanju. V nedeijo bodo na parkiriîera prostoru velenjskega prcmogiw-nika tekmovali ác Clani(ce) in Vetera niike). ■ dšp foto: vos Mladinke PGO Lokovica Pionirji PGD Bevće Pionirke PGD Topolšica Mladinci PGH) Paška vas SKUPINA 4 A i i á I Ulil a JLlli n ř HMM i I k ft n [k)0} l^govfn« prl|ocnlh milcupov | Era SPORT j W 1 L^mr^ ^Cjň Šaleška20 \ M^' ^//W - tel.: 89 60 450 ijl !■ ^ ' ^ ERA, d.d., Prešernova 10,3504 Velenje, tel.: 03 8960 100, WWW.ERA.S1 izdelke Adiddl