72. številka. JDriji^o izdanje. V Trstu, v soboto 7. septembra 1889. Tečaj XIW „E D i N 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in sobota ob 1. uri popnludnfe. „Eri;nost" stane: za vse leto gl. 6.-; izven Avet. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke fle dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovžoini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne osira. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za P^ipnorsko. Vsi doptni »e poSiljajo uredništvu r Carintia St. 2S. Vsako pismo mora biti trankorano, ker nefrankovana *o nt- sprejemajo, Rokopisi se n« vračajo. Oglasi in oznanila se računo po 8 nov vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi tfa obaoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se računu po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnistvo v 'ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste pefttnino. Izbornikom Orada Pazina, Labina i Ploniina. Kapetan g<»sp. .1. Sirazig, kojega ste Vi nedavno izabrali zastupnikom u porečki sabor, zahvalio se je na toj časti. — To je n egova stvar ! Sada sto na novo pozvani, da na dan 12, septembra date svoj glas za čovjeka, kojega želite, da Vas bude zagovarao u porečkom saboru. Tu je malo misliti. VaSi glasovi treba da padu na čovjeka, koj će Vas dostojno zastupati, i koj se noće odreći časti ni pouzdanja, koje mu izkažete. Po glasovih, koji nam dolaze iz Vaše strane, mnogi prvaci VaSi odlučili su se glasovati za gospodina ■ V »Jinogt Ja ii o0<. Koliko jih j« btlo x a c. kr. bil upal tako nevredno pisati o svojih zaplenjeni „patrijotičnim" listom, kateri kotarskoga kapitana U Trstu, Političko družtvo „Edinost". Uredničtvo „Edinosti". Čudni zavezniki. je smejo brez strahu pred zapleno objaviti. Razloček mej tomi glasili ni torej tako velik; glasila obeh strank so si le včasih in na videz nasprotna, dejanski pa delujejo vsa složno v eno samo svrho! In zakaj smo „Mattino" tako nedostojno in lažnjivo pisati o Slovanih, ne da bi ga zadela roka državnoga pravdnika ? ITzrok je res Bmcšcn, Ljudje, katerim ao znane uredniške tajnosti večkrat imenovanega lista pravi jo, da radi tega ker „Mattino" podpira vnanjo politiko dunajske vlade, da rnu daje ta prosto roko v notranjih zadevah, posebno pa popolno svobodo proti j sodeželanih ter tako kaliti javni mir; dne '2. septembra 1889. le ;Mattinu" Je bil° VN0 dovoljeno, on je f,mel početi, kar koli je hotel. Od kod. prednost, čemu ti privilegiji ? vprašali ; smo se začudjeni. Ali smo mi Slovani res | tako nizko pleme, da nam sme vsuk plačani novinar brez narodnosti, brez svojega I prepričanja in brez moralo nekazneno pljuvati v lice, z blatom orm-tavati in grditi , kar je nam sveto, ščinati in liujskuti Lahe, Kedor pozna tržaške novine in njih vlado in voditelje? Koga bi tu ne zgrabila smeri, ne bodo se čudil da „Piccolo" in jeza ne7olja proti onim, ki kaj tacega ,L'Indipendenteu tako strastno pobijata dopuščajo? In ta list, ki tako napadno in vse kar je slovansko. Saj sta ta dva lista grobo greši proti vsem nravnim in državnim odkrita zagovornika skrajne italijanske zakonom, ta list služi tu v Trstu za vladino' Slovanom! Ta je res lepa! Ali irreden- etranke ter zagovarjata stvar „neodregene glasilo, to je organ „patrijotične" stranke : tovska glasila ne podpirajo vnanjo politiko Italije". Naravno jo torej, da o avstrijskih v Trstu! Pač res, lepi a v s t r i j a k i naše, to je politiko trojno zveze? Prav notranjih zadevah popolnoma molčita, slo- „p a t r i j o t j e" so ti Lahi ki pridi- tako gorko, kakor „Mattino", se ve dano vanski živelj v Trstu in povsod na Primor- g«>iej° boj, boj na nože proti svojim zato, ker je to Kalnokyjeva, ali Bismar- m__0 skem popolnoma tajita. Začela sta ta slovanskim sodoželanom ! In slavna vlada, kova politika, ampak zato ker je politika HlrHfl HA1#I | cenjena lista z bolestno razburjenostjo do- ki, kakor pravijo ta list moralno in ma- Crispijeva, toroj „narodna". J 'kazovati, da je Trst, da so vsa istrska terijalno podpira, je-li njemu jednakih TaaflVjovo ministerstvo si jo postavilo meata popolnoma italijanska! V tem so pa misli? nalogo spraviti in pomiriti narode ter iz- vsi tukajšni listi jedinih misli, vsi trobijo v J Toda oglejmo si malo bližjo te vesti narodno ravnopravnost. Oficijozni in en rog, naj bodo uže odkrita irredentovaka „patrijote". Rekli amo, da nas mej vsemi pol oficijozni listi pa postopajo tako dia- *e sin nar lo d' Pa na) 8e H'Hi° kazati se na tržaškimi listi „Mattino* najstrastnejše in metralno nasprotno tej politiki. To pa ne ■ 1 • • . •• 8'rrv Jen , vnanje dobre Avstrijce. Mej vsemi trža-; najpodlejše napada. V tem in samo v tem samo zakotni in obskurni listi a la .Mat- l oogoien istrnunac hrvatskoga našega 1 x, ■ . ,. .. , .... , . . \ ... . . . . . M . ., T " roda i nlemen i. D bro V Skimi listi najnesramnejŠi in najnedostoj-, se razlikuje od irredentovskih glasil. „Indi- tino", ampak tudi veliki dunajski listi skoro svima ier ie »nekimi ukrvi^s »Mattin°u- 0 katerem govore, da pendente ju" in drugim odkritim zagovorili- kakor „Fremdenblatt", stara „Prosae" itd. nekim u rodbinstvu, s ilekitn u kumstvu* g& "" P°! zdrŽU,e V,adtt' na po1 pa židje!jkom neodrešenstva, vlada malo bolj gleda Vsa ta glasila vnanjega ministorstva po- O Slovanih na Primorskem ni pisal na prste ter jih pleni, ako tako robato, stavila so si načelo hujskati proti Slovanom, šo noben list, no tukaj ne drugod, tako neotesano in pobalinski hujskajo proti Slo- ter z vsemi sredstvi delati na to, da tudi grdo in nespodobno, kakor pol miš poljanom. To je „Indipendente* v nekej notranjo politiko avstrijsko zavozijo na . - . * | tič. Vsakemu so zadnji volilni boji v Istri polemiki z „Adrio" sam izpovedal rekoč, ono Slovanom sovražno pot, po katorej da je neumornim grudom pribavio sebi (še v dobrein 8pominu< Nikdo pa tudi ne!da jo neke dopise o volilnih bojih, ki so terajo vnanjo politiko naše države. Vtem znanja i mudroće toliko da dosta sretno !pozabi nikdar> ko|iko bIatft B0 izkopaIj bili n j e m u (Indipendento-ju) namenjeni, duhu delovala je do sedaj tudi naša do-i jiinaCKi upravlja proti stotinam ne- j „Mattinovi- sotrudniki iz dna svoje duše prinesel „Mattino", ker bi bila vlada mača, to je notranja vlada. Nje oficijozna prilikah liepti obcinu Imjausku i da|ter je pometali na našo stranko. V teh1 „Indipendente" zaplenila, dočim jo smel in oficijelna glasila noso nam bila pri-mu protivnici tiemogu niSta prigovoriti. bojih ge je pokazaia v pravi in jasni ,uži • „Mattino" vso brez ovir objaviti. Nadalje jazna, dk organi, katere je naša vlada Valia d a osvjetlate sebi lice. Na j njih gnjusna narava. Obrekovanje, natol-! Se „Indipendente" hvali dotične dopise, podpirala so kar naravnost napovedovali 12. ovoga mjeseca svi, složno, ne- čuvanje, podpihovanje, ovajanje, šunta-!ter pravi, da ho pisani v duhn njegove boj proti nam. Hujskali so javno menenje ustrašnt) i proti svakomu drugojakom nje, vse, kar je podlega in zaničevanja j stranke in da si je „Mattino" pridobil z proti Slovanom, troseč v 'svet, da smo nagovoru gl&eujte, da je VaS izabra- vrednega, vse jim je bilo dobro došlo, da njimi velike zaslugo za Italijanstvo na Rusi, panslavisti in državi nevaren narod, nac g. Sime Defar, načelnik u Ti- so le rovali proti nam Slovanom. Vaakdo Primorskem. Ta izpoved je jasna dovolj Ni ga greha, ni je napačnosti, da bi nam je njanu. Osobito je p o t r e b n o ae jo moral čuditi, kako jo mogoče, da ter noovrgljivo dokazuje, da jo mej irrc- ti subvoncijonovani novinarji ne bili nali e k i m nevernim Tomaže m ' shivna vlada dovoli tako ščuvanjo proti drugi dentovskimi in „patrijotičuimi" glasili samo vozili na pleča. Grešili so vHak dan proti dokazati, da imamo čistih narodnosti. Vsak drugi list bil bi stokrat ta razlika, da pošiljajo irredentovska ured- nam, proti nravnosti in nravi ter proti nagih glasova h onolik o, | znplenjen, in po vaej pravici, ako bi si ništva one dopise, ki bi bili v njih glasilih državnim zakonom, no da bi se jim bilo načelnika u Tinjanu. Mi smo s tom VaSom nakanom posve sporazumni. Širne Defar Ali Sto jo poglavito jost to, da je Šime Defar sin navadne kude. obdaren od Boga bistrom tflavom PODLISTEK. Slike s pota. ii. (Konec.) Skoraj bi trdil, da je Luko bolj osebna strast kot pa pevska žila prisilila na to, da je zložil in prepeval „Pesen o Janezu ovčarju". Poskus ni imel zaželjeiu-ga uspeha, vender si jo Luka mislil: „potrpljenje železna vrata prebije", ter peval povsod, samo da ni bilo Janeza ovčarja zraven. lrže pastirji so jo zvedeli po osrednih vaseh, da se jo iz te dobrave v ono tam odmeval refrain : Saj Janez tu prvači", z druge pa: „Le on se tod korači". Janeza je to tako jezilo, da je v jeduem mesecu shujšal za deset reci: deset kilogramov. Zelen je bil kot kuščar in suh ko trska. — Dobil sem v Čudakovičih prepis one zares škandalozno pesni, poštenemu Janezu strašno obrekovanje. Podajem jo tu, ka-koršna je; Pesen o Janezu ovčarju.' Nekdaj živel je tukaj tič, Ni bil starič in ne mladič, Povsod pa je prvaČil, Povsod se je koračil . . . Oo nisi slušal ga takoj, Jezil se je, o joj, o joj! Ni jeza ga pustila, Mu zdravje je slabila . . . Da si pastir, ni bil pastir, Odpuščal nikdar ni hudir, Ne ovci ni nadležni, Ne ovci ni pobožni, Da „Bog ve kaj" je tak pastir. To ne, a zdaj je mir, Ko ovco je zatožil In kazen jej naložil Nedolžni ovčici, Da z njo se zdaj masti, Se z mesom nasičuje ln prste oblizuje. Izmislil stari je lisjak, Ki mu nikdo ni bil jednak, l)a ovca v škodo hodi, Po noči okoli blodi; A čudnih bi obrazov, Ko ni imel dokazov. On dlako v jajcu je isknl, Županu tožbo je poslal. Od tam odlok sloviti Dal ovco je umoriti . . . Kako se Janez zdaj Bmeji, Si trebuh trese in reži, Se z mesom nasičuje In prste oblizuje. Nikdo se zmenil ni za to, Nikdo več prasal ni zato, Saj Janez tu pr v ači, Le on so tod korači. Posledek temu je bil, da je Luke IJezga neke noči nestalo iz vasi. Rekli so, da ni več vreden bivati med Čudakoviči. Nesreča pa ne pride nikoli sama. Luka jo sicer pregnan, a zvita buča jih je na-vihal. Zložil je omenjeni pesni tudi epilog, , kojega pa ni hotel takoj objaviti. Pel ga jo pa Bcdaj po vseh bližnjih vaseh in glas i je prihajal tudi v Čudak oviče. Tu in tam so so vedno češče jeli oglašati zabavljivci z "pilogom : Sedaj pa v čodi biva mir, Kakor želel je njen pastir; A „svinjo" \rag prinoao, Da Janez bled so treae, Jezi, roti preklinja; Vznemirja čedo „svinja", Vaščanjo pa-ne bodi leni — Pred Janeza vsi na koleni, Da vender naj jih ne pusti, Da rajši svinja se umori. Oblastno Janez reče: „Da!" In prišlo vaem je do srca. Vsi glave so povesili, In svinjo pa — obesili. Vaščanje misleči, da s tem odvrnejo zabavljico od sebe, so jo le še razkrili. Naposled zapode še Janeza ovčarja iz vasi, ker so starejši možaki uže tako sodili, da jim je le on „zgago" delal. Vender kar se jih jo prijelo, to se jih drži liki rudeči nosovi. Za to prav ponižno jamči Vaš C. NB. Zvedel sera, da ho Luki ponujali uže kompromis, osobito za to, ker ao bila dekleta zanj. Slišim, da bo si uže blizu, le v tem si še neso jedini, ali se bo smel odslej tudi „epilog" peti. Luka bodo potemtakem zopet kmalu v „milosti". bati kazni. Mi smo pa morali prenašati te podlosti in ostudnosti. Nadejamo se, da bode naslednik De Pretisov spoznal, da tako ravnanje ni v avstrijskem duhu in da se koj po svojem nastopu znebi takih zaveznikov in podpornikov. Mi ne zahtevamo privilegijev, mi hočemo samo one pravice, katere uživajo drugi ter odločno proteatujemo proti temu, da bi se Se komu delile take predpravice, kakor so se do sedaj tem „patrijotičnim" novinam. Za vse velja en zakon. Naše drž. poslance pa opozarjamo na to dosedanje ravnanje, naj je dostojno ožigosajo v državnem zboru, ('as je, da nam na kompetentnem mestu naposled priznajo našo pravice, da ne postopajo več z nami, kakor s kakimi divjaki, ki ne znajo ločiti, kaj je pravo kaj krivo, ("as je, da se vzame takim novinarjem brez načel in prepričanja in brez prave omike, privilegij, da nas brez kazni po divjaški napadajo in grdijo pred Bvetoru. To, vse to treba povedati gospodom na Dunaju, ter odločno zahtevati, da odstranijo te netaktnosti! Zaplemba. Tudi sobotno izdajo našega lista je državno pravdništvo konfisciralo radi članka „I 11 irski program". Ker Jiam je zaplemba došla prekasno, nesmo mogli v soboto izdati druge izdaje, radi česar izdajemo jo danes, da vsaj nekoliko odško-dimo naše naročnike. Tržaška okolica v letih 1840 do 1889. V. V IV. delu mojega članka sem omenil kako deluje, in kako se razširjuje Italijanski živelj v okolici, posebno v predmestjih in pri Sv. Jakobu. — Imamo pa žalibog še drugih krajev v okolici kjer J uČiuja Italijanizem uspešno korake. V Skednju je naseljenih mnogo tujcev, po-' največ Furlanov; tam deluje uže italijanski^ razred ljudske šole, in da se tem svitlejše j pokaže uspeh italijanske kulture, otvorili so (seveda tujci) še neko kavarno „Caffe", v kojej kavarni igra se po največ znana italijanska prepovedana igra „mora", ter tulijo znane lahonske pesni; ona kavarna je hud vdarec poštenemu, staremu okoli-čanskemu življu v Skednju. — V Rojanu se tudi širi italijanski živelj. Tano je uže premnogo italijanskih „viltt —, tam 80 italijanski razredi za slovenske otroke, tam deluje magistratni ljubljenec Jure Bonin. — Vspeh italijanskega življa se je po- Hudičev rep. Humoreska, zložil Fr. Zakrajski. Na n&kvalu železo mi žari, V kovačnico hudič ko priceptf. „O mojster Gašper, kaj vam dam, Če zmorete me tak' da bo me aram?1* „Smo slišali, da ste Slovenec hud, Da mnogih ste čitalnic bister ud." „A16, o GaŠperČek, če vas je kaj: Poskusiva v kovačnici se zdaj" — Hudič so roga, više se zravna, Ošabno maha z repom sem ter tja. Hudič se roga, kaže tam zobe, A Gašper, kaj bo učinil, zdaj uže ve. „Gospod hudič, vi res ste mi močan, Pa v svojo ste nezgodo dan' s poslan." — Zasmeje se hudič „kaj bo kmetavs! Hudič je zlodi, koj končan bo ravs." „Sem zmogel Nemce, Vlahe v zvitosti In druge ... In Slovenec mene bi?" Se Gašper zasmeji. Ni top ni slep Odseče se sekiro zlodju rep. kazal v zadnjem času posebno v Barkov-ljah. Pred polu desetletjem ni bilo niti misliti, da se bode tam italijanizem tako močno razširil. Napravili so tam morska kopališča, in od tedaj obrnilo je mesto svojo pozornost na Barkovlje. Lahoni smatrajo sedaj Barkovljo uže za svoje, in pravo gnjezdo jim je znano kopališče „Excelsior" lastnina znanega Cesara. V Barkovljah stanuje mnogo italijanske gospode, množe se tam italijanske „vil le". V zadnjih letih so se osnovalo tam razne tovarne, katere vso so v tujej lasti, v katerih tovarnah delajo večinoma tujci in celo podaniki bližnjega kraljestva. Pričetkom se je v sprejelo nekoliko domačih, dečkov. Lehko si je pa misliti kaj postane iz teh dečkov; kako se v njih goji avstrijski čut, o tem boljše je molčati. V zadnjih letih so se odprli še italijanski razredi na ta-mošnjej šoli na prošnjo tujcev, „T autorita curiosa", Turinec „Fragola" in družili enakih „liberalcev". Barkovljansko čudno gouvernerstvo spletlo si je venec nevenljive Blave od strani tržaškega magistrata; za njega zaslugo jo pač vredno mu postaviti spomenik ! V Barkovljah dela nam nasprotni živelj res uže velikanske korake, ali uprav tam morala bi slavna vlada odnošaje dobro proučiti; spoznava gotovo, da s propadajočim slovenskim življem propada tudi pravi starodavni avstrijski čut! Gospoda na magistratu predobro pazi na te spremembe v Barkovljah, in tamošnje domače pevsko družtvo „Adrija" jo trn v peti ravnatelju Gandusio in drugim magistratnim uradnikom. Enako postopanje z kakim družtvom mogoče je le tukaj v Trstu. S prihodnjem šolskim letom odpre so tudi v Križu italijanski razred — na prošnjo tujih privandrancev Furlanov. Kaj bi se dogodilo n. pr., ko bi se naselila kje v Italiji tropa slovenskih delalcev, in prosila za ustanovljenje slovenske ljudske šole P Predobro nam je znano, da biva v Italiji 60.000 Slovencev, pravih italijanskih podanikov, a ti nemajo nijedne svoje narodne ljudske šole! V Trstu je temu pa drugače; tu človek — Slovenec obrača, magistrat obrne. Imenovano prošnjo za italijanski razred v sv. Križu podpisalo je tudi nekoliko domačincev ; to so tam znani tiči h la „Pepe di condoto". Tamošnji domači renegati presezajo v svojej neumnej strasti uže meje, kar je navadno pri renegatih vso okolice. Ali ker sem uže pri temu, vredno je pač omeniti nek čuden dogodek, ki se je izvršil uprav v sv. Križu. (Dalje prih.) Hudič poskoči: „Aj !a — Zažene jok, Ojoj, kako boli, strašan je stok. „O Gašper vi, Slovenci taki so ? Naklonil, groza, ste mi hudo zlo !" „O dan nesrečen, ura, misel c'lo, Ko došel v kleto sem kovačnico." „O kaj poreče pekel, kaj glavar, Ko pridem dol' brez repa ? — To je kvar!" l TiŠČi se v bok kovač, zažene smeh : Haha, gospod hudič, boli vas meh?" I mene je bolelo, o hudič ! Ko brate ste imeli mi za nič." Osramljen jo hudič potegne v dno : Tam zlodje lomi smeh, glavarja c'lo. „O krikava ti majka!" — car veli — Kedo je rep odščipnol ti P" Hudič zastoče in pobesi v tla oči, 1'red carjem zvija se in se solzi: „Slovenec to gorjć je učinil hud, Slovenec hud, čitalnic kleti ud." Politični pregled. Notranje dežele. V I s t r i se svita. Kakor poročajo pražki „Politiki" v krogih ministeratva notranjih zadev se govori o umirovljenju namestniškega Bovetnika A. viteza Elu-schegg-a v Poreču ; na njegovo mesto bode nekda imenovan sedanji tajnik, okrajni glavar pl. Czermak. Znano je, kak nasprotnik je ta gospod primorskim Slovanom. I njemu se imajo isterski Lahoni zahvaliti, da so tako dolgo v Istri prevladovali. Laški listi tej vesti še nočejo verjeti in tržaški polu-uradni „Cittadino" razglaša jo kot izmišljotino dopisnika imenovanega lista, imenujoč Eluschegga glavnega gojitelja Italijanom ugodne politike in hudega nasprotnika Slovanov na Primorskem. Mi res ne bodemo po njem solz prelivali. Glede imenovanja novega dež. polit, glavarja, ni več govora. Vsa-kakor bode imenovan predno začne svoje zasedanjo deželni zbor v Poreču. Vlada je menda res v zadregi koga imenovati mej toliko kandidati. Bomo videli katero struno udari ! Češki namestnik baron K r a u s je stopil v stanje mira, in na njegovo mesto je imenovan grof Fran Thun. Za prvega se je ob času govorilo, da pride kod namestnik v Trst, zdaj se pa vidi, da so te govorico vedno osnovane na slabej podlagi. O proglasu dalmatinskega narodnega kluba nemški in laški časopisi mnogo govoričijo. Nasprotnikov zedinjenju ne manjka. Celo nekateri slovansko-židovski listi očitajo 24 deželno-zborskitn zastopnikom Dalmacije, koji so ta program izdali, neutemeljenost, izdajstvo, panslavizem itd. „Agramer Ztg." piše o njem: Prašanje združitve Dalmacije s Hrvatsko treba jemati v poštev samo iz stališča ogersko-hrvatskega primirja, koje je podlaga in jedini „privilegij" Hrvatske. Narodna stranka v Hrvatskoj mora tedaj odločno zavreči sodelovanje pri drugej stranki, katera ignorira državno-pravno podlago, na kojej sloni hrvatsko-slavonska avtonomija. Ves program temu listu se zdi „politična nesmisel" in „nestvor". Tembolj pa priporoča magjaronsko politiko, kajti sedanji tir politike narodnega kluba je nasproten Avstriji in celo narodnoj stranki na Hrvatskem (sic!) Kakor se vidi ma-gjarski tesnohlačneži so dunajskim in drugim Židovom h srcu prirastli. Kjer gre za pobijanje Slovanov — podobni so si kakor jajce jajcu. Deželni zbor moravski se snide neki dne 3. oktobra. V Solnogradu se je predvčeranjem odprla deželna razstava pri katerej jo bil tudi poljedelski minister. Češki akademijski spolek je tedaj deželna vlada razpustila. Predložila so se koj pravila za drugo družtvo. O razpuš-čenem in razpustu ne more, kakor trdi „Vaterland" nikdo več govoriti, kajti ne obstaje več. Njemu pač ne velja stari rek: „De mortuis nil nisi bene", kajti dobro ni smeti o njem govoriti. Kossuthovi častilci na O g e r b k o m še vedno rogovilijo. Dne 21. t. m. priredi dotični odbor vkupo z dijaki banket, ples itd. v proslavo 87 rojstnega dno tega najstrašnejšega avstrijskega sovražnika. I nu, oberdankovauje je tudi na Ogerskem na dnevnem redu, ne da bi se od zgoraj zaprečilo. Vnanje dežele. Ruski car hodi uže dlje časa v B e-r o 1 i n po domišljiji raznih časnikov. V Berolinu morajo pač uže naveličani biti pričakovanja. Nek berolinski diletant ve celo brzojaviti nekemu tržaškemu listu, da ne dobi car v Berolinu navdušenega sprejema za to, ker dolaz preveč odnaša! Nam ee pa zdi, da ruski car v Berolin nikakor no pride in da so vso dotične vesti zgolj časnikarske goske. Nadvojvoda ruski prestolonaslednik pojde prihodnje dni v Pariz na razstavo kjer ga nekda oficijelno sprejmejo. Bolezen nadkneginje Pavlovne se je neki shujšala. V Rusiji se je odprla prometu železnica Pleska-Riga, katera je dolga 250 klm.; ta proga skrajša za preko 350 kilometrov pot iz Petrograda v Rigo, znamenito mesto na Baltiškem morju. — Prestolonaslednik ruski odpotuje 14. t. m. iz Koda-nja k nemškim vojaškim vajam. Mej od-nošaji Nemške in Francoske je menda nastala neka napetost radi potovanja Viljema po Lotaringiji. Shod srbske duhovščine ki zboruje v Nišu, je odposlal kralju brzojaven pozdrav. Namen zborovanju je duševni in gmotni napredek duhovskega stanu. Osnovalo se bod e družtvo brez politične barve. _ Kraljica Natalija jo pisala nekej svojej za-upnej prijateljici, da ni mogla ilosedaj priti na Srbsko radi bolehnosti. Toži Ri-stića, rekoč, da se ona noče mešati v politiko, temveč hoče le objeti lastnega sina. Predlog kralja Milana in regentstva je zavrgla in prikaže se nekda kmalu nenadoma v Belemgradu. Mej brati Srbi in Bolgari na Balkanu je prišlo menda zopet do napetosti l Obo državici se neki oborožujeti, osobito pa Srbska. Na bolgarsko noto v Carigrad glede oboroževanja Srbske, odgovorila je Porta, da je Bolgarska neločljiv del Turčije, vsled česar napad na Bolgarsko bil bi napad na Turčijo samo. Bolgarska naj se ne boji, kajti za hrbtom jej stoji stara gnjiloba — Turek, da jej pomaga v potrebi! — Srbska vlada je turško zagotovila, da Srbska goji mirovne namene in oboroževanje ne znači druzega nego, da se preustroji reserva, koja se sklieo za 14 dni k vajam. — Ruski car jo podelil bolgarskemu majorju Gruevu red sv. Stanislava. Na Laškem seje začel oživljati anarhizem in socijalizem. V Rimu so več ro-vašev in tajnih anarhistov pozaprli; isto so storili tudi v Luganu in Milanu. — Položaj na Kreti ostal je menda nespremenjen. Človek ne ve, kateremu viru bi več verjel. Turški viri poročajo o zločinih kristjanov nad mohamedanoi, an-gležki pa o zatiranju in krvoločnosti zadnjih proti kristijanom. Vsakakor na tem otoku šo vre in ne bode miru še tako hitro čeprav ima turška vlada tamkaj 20.000 mož posadke. Aloiz Filip, grof parižki, izdal je manifest v kojem zagovarja monarhično idejo ; dokazuje vzajemnost, ki vlada inej legiti-misti, boulangisti in imperialisti ter tirja versko svobodo. Konservativcem priporoča edinost, da odvzamejo vlast nasprotne^ stranki. Rovizija bode odgnala rob.stvo ter ustanovila versko svobodo. Vzgojo dece bode monarhija poverila katolikom. Republikanski časopisi objavljajo manifest brez komentarov. Štrajkanja na Angležkem bode po zadnjih poročilih menda kmalu konec. Lakota je več delalcev v takozvanih „doks" prisilila, da so zopet prijeli za delo, čeprav so se dosedaj s čudežno voljo in zatajevanjem nazaj držali. Socijalist Burns, glava vsemu gibanju, še vedno ščuva delalce naj se ne udajo. DOPISi. V Divači dne 31. avgusta. (Nekaj o pripravah za sprejo m Sokol-cev in interpelacija do vrhovnega ravnateljstva ces. kralj, državnih železnic). Prišedši semkaj, da si po drugih opravkih kolikor toliko ogledam tudi priprave, ki so delajo za sprejem ljubljanskega Sokola in drugih družtev, zvedel Bem nekaj, kar je treba, Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" štv. 71. da svet spozna in sicer uže radi tega, da se morda ne bode v tem obziru očitala občinarjem kaka nemarnost. Bil je namen, da se tudi na kolodvoru napravi česa za sprejem in bile bi se tukaj razobesilo zastave s čemur je bil zadovoljen tudi načelnik postajo južne železnice, ki sicer ni Slovan, vendar pa pošten Nemec. Bodi mu hvala za to! Tukaj sta pa nastavljena dva uradnika državne železnice, nek Valentinitsch z Dol. Štajerskega, čigar ime uže priča, da je trde nemško rodovine, in nek obubožan grof s Tirolskega, zastopnik državne železnice, katera sta si na vso moč prizadevala in tudi ros dosegla, da se jo moralo na postaji vse opustiti. Gospod grof ima dosti opraviti zoper Slovence ter se je mej drugim izustil, da so tukaj še pred 00 leti bivali sami razbojniki! Iz kakšnih zgodovinskih virov je to ta gospod grof zajel, ne vem ; prašamo pa: Zakaj pač prebiva mej takimi razbojniki ali njihovimi otroci P Oba gospoda bodita prepričana, da jima prav iz srca želimo: „Srečno pot!" ali pa: „Viol Gltick auf die Reise !u, če si drugod službe poiščeta. Slavno vrhovno ravnateljstvo ces. kr. državnih železnic si pa dovoljujemo pra-šati, zakaj nam pošilja semkaj tako uradnike in da li je sploh naloga železniških uradnikov, vzlasti pa onih državne železnice, ki bi morala hvaležna biti, če kaj zasluži z vožnjo narodnih družtev, ko se sicer marisikateri vlak prazen semkaj pripelje, da se pečajo ti uradniki s politiko in ljudstvo dražijo, ali sploh kakšna jim je naloga P Dostavek Uredništva: Tudi na slovensko vprašanje neke tukajšnje vpljivne osebe, odgovoril je v Divači službujoči uradnik državne železnice : „Ich verstehe nicht slovenisch". Mi slavno ravnateljstvo drž. železnic za danes uljudno opozarjamo, da te neprilike odstrani ter v slovenskih krajeh nastavi uradnike, koji bodo zmožni slovenščini, da Be tako v okom pride opravičenim tožbam. V Hrilšici dne 23. avg. O malenkostih se večkrat poroča na dolgo in široko v časopise ; ni se pa poročevalec našel, ki bi bil poročal o žalostnem dogodku v llruŠiČki cerkvi dne 15. t. m., ki bi bil imel lahko še žalostnejše nasledke. Gosp. urednik ! ste li kako poročilo vrgli v — koš? (Zakaj pač P Uredn.) Poskusiti hočem. Ko smo šli v omenjeni dan ob 10. uri v cerkev, slišalo se je gromenje v daljavi, na kako nevarnost nesmo pa mislili. Dobro uro kasnejšo pa kak strah, groza, vpitje, žalost in razdjanje 1 Lo toliko časa po končani službi božji, da je g. dekan mašno obleko slekel, zabliska strašno in trešči in hipoma nastane v cerkvi in zunaj srce pretresujoč krik in zmešnjava. Kaj se jo ta trenotok godilo, no more nobeden pri zavesti ostalih natančno povedati. Treščilo jo v zvonik. Ker je pa strelovod nepravilno v zemljo napeljan, razcepila so jo strela pri prihodu do zemlje. En del je razoral zemljo proti pokopališču. Drugi del jo šinil skozi zid v cerkev in lo ta je napravil največ straha, škodo in razdejanja. VeČ stotov težke kamnitne plošče tlaka je prevračal, večkrat steno prevrtal, razkopal spodnji del stranskega kamnitnega oltarja, spovednice raztrgal, mizico pri krstnem kamnu na drobne kosce zdrobil, konečno pri velikem altarju švignil skozi zid v apnenico. Tretji del je predrl debel zid zvonika, ter od tod šinil v dekanov hlev, kjer je usmrtil ono kravo, drugi dve sti ostali nepoškodovani. Ljudje ostali pri zavesti pripovedujejo, da je bila vsa cerkev polna ognja in tako je moralo biti, ker razpostavljeni po vseh prostorih cerkve bili so vsi več ali manje ožgani. Tisti hip pa so vsi popadali na tla. Nekateri so brzo spravijo zopet na noge drugi, okolo 50 oseb, opečeni, ranjeni v nezavesti obleže, in tu nastane krik in zmešnjava. Pod zvonikom stoječe je strela na tla vrgla in nekatere močno opekla ; in tu je nastala tem večja nevarnost, da v nezavesti ležeče pohodijo, ker ljudstvo vse omamljeno je drlo v cerkev ondu ležečim na pomoč. Tu je ležalo več njih na nezavestnem in na vsem životu strašno opalenem sodniku, katerega je krepek mož s težavo izvlekel. Vsi ljudje tudi nepoškodovani so molili roke iz zakristije sto-pivšemu g. dekanu nasproti in ga na pomoč klicali ; in ta, čeprav ves preplašen od strašnega prizora, vendar jo še trezno opominjal, tolažil in pogum dajal. Potem so bili vsi prostori v farovžu z ranjenci in neranjenci napolnjeni, med katerimi je bil tudi g. sodnik, katerega so prinesli še v nezavesti. Ranjence so je tolažilo, z oljem mazalo in karkoli so jo znalo pomagalo. Ali iz vasi so se čula žalostna poročila. V eni hiši leži na glavo hudo j ^ ^ ranjena žena, katera želi gospoda (ta edina je bila previđena) v drugi je žena z raz- stopi deklica nadaljevalnega tečaja, z lepim velikim šopkom v roei. Pokazavši na svoje součence in součenkc spregovori obrnena proti župniku : I mi — otroci — pozdravljat Srno prišli Te, nam v Kristu brat. Ter ti zakličemo na glas : „Oj dobro došel v našo vas !" Ti boš nam verski učenik In ako^ živenje nam vodnik, A vsi obljubljamo Ti to : Pokorni bomo Ti lepo ! Prosili bodemo Boga, Da zdravje Ti in srečo da, Da bi med nami mnogo let Izvrševal poklic Svoj svet. U spomin na ta prelepi dan, Ko radosten je vsak občan, Mladina šolska jasnih lic Poklanja Ti ta — šop cvetlic ! . . . Gosp. župnik, slišavsi te verze, bil je ganen, da ni mogel druzega odvrniti, nego: „hvala!". Solzo ga oblijejo ter da znamenje, naj se sprevod pomika dalje. bito roko in zopot v drugi hiši leži fant1 f r _ , . „ ... . . . ■ 1 ® i Ko smo pa v veselem pntrlcovanju zvonov, vea v krvi, K sreči jo prišel kmalu po'. . , »,. , ' J r i m grmenju topicev dosli v cerkev, gosp. katastrofi zdravnik, poklican k bolni de-1. , _ ,. . j • • t • j i j. i i • • i i , župnik malo pomoli, na to s podarjenim, šopkom v rokah izpred oltarja izusti pre- Solznih oči se zahvaljuje' občinarjem za ganljiv lep sprejem, po-1 sobno pohvalno omenja avberskega župana kanovi dekli, kateri je ranjence pregledal ter zagotovil, da se no nahaja nobeden v' krasen ovor smrtni nevarnosti in tako nas vsaj neko-' liko potolažil. Več ljudem je strela obleko pre- jajcoba Pegana in učitelja Janka Lebaria palila, deloma sežgala, obuvalo iz nog od- J Obljubujo vso storiti, kar more za ovčice trgala in požgala, pa vseh posameznostih ni fltoriti dober dušni pastir ter so obrača mogoče popisati. j za pomoč k Bugu^ k Marijj 1)ovici 5n k Ko sem po nesreči zopet trezno mo-1 8V. Nikolaju, avberskemu patronu. Uže s gel misliti, ponavljal sem s popolnem prepri-1 tem govorom nam je ovadil g. župnik, da čanjem večkrat, da le Bog in Devica Marija, j0 izboren propovednik. Pod velikanskem kateri smo se malo poprej priporočali, sta vtisom njegovih besedi bilo so solzne očesa nas obvarovala; zato smo so pri popoldan-, vseh navzočnikov. Po končanem nagovoru ski službi božji zahvalili. Slučaj, ki pa ni grao skupno zapuščali cerkev, dočim je s slučaj, ta je, da ni nobeden človek mrtev'kora po božjem hramu vršil veličasten ostal. V tem prepričanju smo še bol j utrj preludij. . . . sedaj ko premišljujemo tedanjo okoliščine. \7i cerkve smo so napotili v župnijski Ako bi bila služba božja trajala Šo dvorec. Kmalu so ao pripeljali tudi župni-samo dve minuti, zgodila bi so bila neraz-, k°v> ™zovi »n navzočni obči nar j i so rado-vidna nesreča ker bi bili Še vsi ljudje voljno hitro spravili župnikovo robo pod v cerkvi, ali 1) g. dekan jo govoril proti streho. — svoji navadi kratek govor, 2) pela se jo' »daj ga imamo v svojej sredi, g. na koru kratka maša. Daljo je čudo, da ni župnika Ivana P 1 a n i n £ k a, čegar lepa bil nobeden od križem letečega kamenja svojstva so občo znana. Želimo mu iz dna usmrten. Strela je švigala med in pod njimi "ca z deklico-učonko : a nikogar zadela razun ljubeznjivega nad-' D* bi med nami mnogo let županovega sinčeka Tihomila, kojega jej Izvrševal poklic Svoj svet! močno ožgala. Častiti čitatelj, to ni več slučaj ! __iz Lokavca dne 3. septembra. (Izv. Konečno še le-to misel izrečem, da doP ) Koliko Premeni Jednft ea™ 6rkft nas je Bog hotel prav občutljivo opomniti, napačno stavljena v tiskanu, to vidimo iz naj naprave nebeških moči prav naredimo , doPisa v "Soči" broJ 33' ktW J° tudl ako jih užo napravi jamo; in le ta opomin naj si zapomnijo tudi drugdje radi strelovoda. — Bolje nič nego nepravilno napravljen strelovod ! „Edinost" čislo 07 v blagem namenu izvolila ponatisniti, svareč naše ljudstvo pred posledicami škodljive „vodko". Dotični dopis bi se moral glasiti: „Iz Lokovca", a ne iz Lokavca. Prvi spada k okraj, sodniji v Kanal, a drugi k okrajni Iz Avbera, 2. sopt. (Sprejem novoga 80dniji v Ajdovščini, župnika, preč. g. Ivana P 1 a n i n š k a.) Da bi nas Lokavčano imeli daleč po Po smrti ranjcega Svetlina je bila naša 8vctu v deveti vasi za pijance — žganje-župnija tri mesece — udova. Dnć 27. m. pivce, kakor je bilo toli užasno iz nosreč-m. pa smo dobili novega župnika v osebi nega 8ela tam nad Kanalom popisano, g. Ivana P 1 a n i n š k a, bivšega kurata t(1gft nEs začuvaj sam večni Bog i tudi vsi v Marezijah v Istri. Za dostojen mu spre- 8Vetci! Pri nas v občini se ne vdobi žganja, jem potrudili so se občinarji, kolikor so ne v štacuni, ne v krčmi. Nu, ljudstvo mogli. Vrli fantje Avberške občine, njim naše •pametno tudi no mara za tisto zlodjevo na čelu Leopold Turek iz Gradenj, napra- tekočino, napravljeno v židovskih tovarnah vili ao na trgu pred cerkvo prekrasen jz opasnih snovi. Se ve pa, da rodi vsi slavolok z napisom „Dobro došol !" Paj „švrknemo" v božjem strahu kapljico do-tudi farovž so primerno odičili ter vrh brega vinčka (kadar ga je kaj). Žalibože zvonika in drugod razobesili nekaj zastav v narodnih bojali. Dno 27. m. m. kmalu po treh popo opih Ztt letos jo prav malo tolažilnc nade; ludne došol je zaželeni nori župnik. Vsa občina mu je hitela nasproti do Ukmarjcve gostilne. Zastopano je bilo tudi cerkveno in občinsko starešinstvo. Naš g. župan, Jakob Pegan, pa jo sel t ja do Kazelj. Mej čakalci je bila tudi šolska mladina, na čelu jej g. učitelj. Ko opazovalci na zvoniku ogledajo prihajajočega župnika, prične zvoniti iu topiči so grmeli, da so je razlegalo daleč na okrog. Prvi pozdravi gosp. župnika pred Ukniarjevo gostilno g. učitelj Janko Leban. Potem iz vrste Šolskih otrok trtico našo žlahtno je obliznila huda strupena rosa ali kakor so jej bolj „štulasto* reče: „Peronospora viticola". Začeli smo nekoliko prekasno škropiti (kakor se je godilo tudi drugod) z nasvetovanim sredstvom. Nekaj pa se jo vendar — le rešilo. Da zmes, pravilno prirejena iz bakrenega vitrijola, apna in vode v ta namen dobro pomaga, leliko so vsakdo osvedoči na kmetij, vrtu deželne šole (slov. oddel) v Gorici; škroplj« ne trte so lepo zelene ter obložene se zdravimi grozdi ; neskcepljenim za poskušajo, je listovje manj ali več odpalo. V veliko pohvalo morem reči, da jo omenjeni vrt tudi drugače prav racijo-nelno urejen in obdelan. Da bi se pa omenjeno škropenje za bolno trto mej ljudstvo šo bolj razširilo, naj bi si. ces. kr. kmet. druŽtvo v Goric' blagovolilo poslati vsaj onim učiteljem ki imajo šolsko vrte — takoj v prihodnjej pomladi po nekoliko dotičnoga vitrijola in po en škropilni nlroj boljše vrste. Odraslo mladino se lepo poduči o praktičnoj manipulaciji ; revnejšim posestnikom se stroj lehko posodi; ljudstvo začne spoznavati veliko korist ter vdobi pravo veselje do uspešnega leka proti strupeni rosi. Gospod urednik ! pa šo nekaj za povrh. Te dni sem bil v „naši" Gorici ter obiskal znanega slovenskega trgovca Likarja. Odkritosrčno moram reči, da ima sedaj v svojej prndajalnici na izbir najboljšega blnga, spadajočega v pisarniško oziroma učilniško stroko: knjige, papir, peresa, tinto, svinčnike itd. Duhovniki, učitelji, županstva iu vsi drugi naši ljudje ki rabite kaj takega, idite ponj k gospodu L. Ako tacega domoljuba kakor jo L. podpiramo, gotovo nam vest poreče, da delamo prav, sebi in narodu v čast — po reku : „Svoji k svojim !" V Kuršincu pri Malinedelji dne 24 avgusta. Preteklega leta je javil Junior" vrstice v „SI. Gospodar", katere so nas spominjalo nepozabljivega rajneega v. č. g, Ant. Krempelj-na, pisatelja in zgodo« vinarja. Njegovo telo počiva na našem pokopališču ; bil je tukaj župnik do 42. leta ter počiva tukaj preko 40 let. Bil jo prvi za pok. Dajnkom, ki je dal tiskati slovensko bukve, katere naši starejši šo sedaj najrajši čitajo. Na besede „juniorja* nam jo odgovoril nek dopisnik od sv. Urbana in pozneje pojasnil kako je a Krempeljnovim spomenikom, ki do sedaj šo ni odkrit, kar je obžalovanja vredno, ltojaci, aobrati alo-venski ! ni li on tukaj prvi oral ledino na našem polju P Žal, da mora svojega časa prvak spavati pod gomilo nad katero stoji zarjaveli križ, da se tožko na njem čita kdo tam počiva. Čestokrat sem obiskal njegovo gomilo v trdni noči, a vselej so poslovil od njo s solznimi očmi. Krempelj se je v svojej dobi mnogo trudil, da probudi mili mu rod iz duševnega spanja ter ga navduši do delovanja in napredka. Slovenski narod brigati bi se moral položivši na oltar domovine skromni dar, da bo mogoče, kakor so spodobi, prihodnje leto 1890. postaviti spominek na grobu tega uzornoga rodoljuba in vstrajnega narodnega buditelja. Prvi koraki so uže storjeni, treba je lo nadaljevati in nabirati! Narodni shod v Divači. V nedeljo 1. t. m. se je vršila v Divači slavnost, kojo smelo imenujemo slav-nost vsega slovenskega naroda, kajti zbralo ao je pri njej nebrojnih slovenskih zastopnikov iz vseh slov. pokrajin. Proti 7»/» uri so jo kar trlo izletnikov na postaji pri sv. Andreju v Trstu. Prišlo jo nepričakovano mnogo ljudstva iu nekateri izletniki so ostali nazaj, čeprav so jo vlak zakasnil. Vsi ljudski krogi so bili dobro zastopani, od gospoda do priprostoga delalca in kmeta. Istinito ta izlet je pač lep dokaz, da Trst ni italijansko mesto, kajti v tem slučaju bi so gotovo ne bilo vde-ložilo preko tisoč slovenskih izletnikov te narodne veselice. Vremo je bilo ros kraano, kot navlašč za enako narodno svečanost; izletnikom se jo brala radost na obrazu, vso je komaj čakalo, da pridemo v Divačo. Iz Trsta so jo vdoležilo izleta „Dol, podporno družtvo" se zastavo in veteransko godbo; „Tržaški Sokol" se zastavo, vkupo 23 uniformovanih Sokolcev iu nebrojnega občinstva. — Iz okolico moramo omeniti v prvej vrsti vrle škedenjske pevce, kateri ao bili najmočnejše zastopani mej pevskimi družtvi. Pevsko družtvo i/. Borita. Pevsko družtvo „Hajdrih" iz Prošeka, katero je prišlo skoraj po Inoštevilno, so je odpeljalo iz Prošeka po južnej železnici. Sprejem v Divači je bil res veličasten. Vsa vas jo bila okrašena z neštevilnimi narodnimi in črnožoltimi zastavami. Koje dospel vlak na Divaško postajo, vsprejoti smo bili z burnimi „na zdar- in živio-klici" „Ljublj. Sokolu je stal v vrsti ter njega trobentači so trobili, na kar je odgovori' i trobentač trž. Sokolašev. Razun „Ljub. Sokola" so bila na postaji še druga družtva in mnogo občinstva. Po kratkem pozdravu smo se uvrstili, ter jeli stopati proti vasi. Naprej je stopala veteranska godba, za njo „Trž. Sokol", „Ljub. Sokol" in tri „Gor. Sokolci" ter vsa druga družtva, ki so se izleta vdeležila. Krasno je bilo posebno videti plapolati zastave: „Trž. del. podpornega družtva", Ljublj. in Trž. Sokola". Lehko rečemo, da je sprevod sezal od postaje do vasi. Mej vdeležniki je bilo videti tudi mnogo gostov iz Krasa in Istre. Vkupe je bilo kacih 5000 oseb. Cesta koder smo korakali je bila istinito slavnostno odičena. Na obeh straneh je bilo nataknjenih po drogih in drevesih brezštevilnih narodnih in avstr. zastav in zastavic. Pred vhodom v vas je bil postavljen slavolok z napisom: „Dobro došli!" Godba je pa svirala slovanske koračnice. Pred slavolokom se je ustavil ves sprevod, tu je čakal izletnike ter nas v izvrstnem govoru pozdravil Č. g. Mahorčič, župan iz Nakla. Vrlemu g. županu se je zahvalil v imenu Ljubljančanov č. g. starosta „Ljub. Sokola', Ivan Hribar na častnom sprejemu, ter omenil, da so pričakovali izletniki pač dostojnega vsprejema, a sedaj so uvideli, da je ta prekosil njih nadejo, kajti iznenadil nas je. Kaj enacoga si nesmo pričakovali! Za g. starosto „Ljub. Sokola" zahvali se starosta „Trž. Sokola* g. K. s kratkim, a jedrnatim govorom. Mej tem so pa pokali topiči in pritrkovalo je iz vaškega, domačega stolpa; ljudstvo je pozdravljalo goste z burnimi „živio"-klici. Prišli smo do cerkve, koja je bila res premajhna tako, da je moralo ostati, rekel bi, skoraj vse občinstvo na prostem. Pred altarjem so stali zastavonosci se svojimi zastavami, zatem „Ljub. in Trž. Sokol" ter trije Goriški Sokolci. Odbor „del. podp. družtva", ženski in možki oddelek, pa je zavzel svoje mesto v stranskih klopeh. Pri sv. maši, katero je služil tamošnji g. župnik, peli so pevci „del. podp. družtva" krasno slovensko sveto mašo „Slava stvarniku" Po končanej sv. maši so stopili zopet „Sokoli" in druga družtva v vrsto, godba je svirala „Naprej" in korakali smo na slavnostni prostor k skupnemu obedu. (Konec priti.) Domače vesti. Zaplemba. Zadnje število našega lista je državno pravdništvo zaplenilo radi „No tranjib dežel" v Političnem pregledu, i koj em smo razvili svoje misli o programu narodnega kluba v Dalmaciji iu o razpustu češkega akademijskega spoleka. Mi čudimo, da je dotična oblast list zaplenila stoprav ob šesti uri zvečer potem ko se je uže ves dotiskal in deloma uže raznesel po trafikah tako, da so morali redarji po mestu tekati in ga konfiskovati. Današnja številka ima radi tega dve strani priloge. Slovenska šola pri sv. Jakobu. Vpisovanje v I. in II. razred, kakor tudi v otroški vrt prične 10. sept. zjutraj od 9—11 ure; dne 16. t. m. bode začela pa šola. Pri vpisovanju so zahteva : krstni list, šolsko naznanilo i spričevalo kožic. Naša šola more sprejeti le omejeno število otrok, zaradi pomanjkanja prostora ; zato se opozarjajo sta-riši naj za časa vpišejo svojo deco. Ker žele nekateri odrašeni možje in mladeniči, koji neso imeli v mladosti priložnosti zahajati v šolo, nnučiti se brati, pisati in računiti, vabi voditeljstvo s I o-venske očete naj satai pripeljejo svojo otroke k vpisovanju, da se o tem še pogovore. Morda bi se dal vpeljati zimski tečaj za odrašence. Želeti je, da pridejo vpisat svoje otročiče očetje sami. Sv. maša za otroški vrt in dva razreda slovenske ljudske šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bode v ponedeljek dne Iti. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pri sv. maši bodo peli kakor navadno otročiči, zatoraj so naprošeni njih stariši, da bi je poslali zavoljo pevske vajo uže v sredo 11. t. m. v šolo. Nadejamo se, da se te cerkvene svečanosti vdeleže tudi stariši in prijatelji naše mladine. Imenovanja. Pri računskem oddelku trž. namestnistva so imenovani: Dr. Korsič revidentom. Miroslav Viličič oficijalom in Anton Grubišič asistentom. Osobne vest!. Vodja tukajšnje policije dvorni sovetnik vitez pl. Pichler se je povrnil iz svojega dopusta. — V sredo je prišel v Trat Don Carlos vojvoda madriški ter odšel v četrtek v Gradec. t Umrl jo viceadmiral baron Matifroni na svojem letovišču na Katinari. Rodil se je v Kopru leta 1832.; vdeležil se potovanja okolu sveta na vojnej ladiji „No-vara" (1857—59), ter se odlikoval v ita-lijanskej vojni radi česar mu je bil podeljen red Marije Terezije. Pogreb bode j* tri. Podružnici sV. Cirila in Metoda v Trstu daroval jo g. Oskar PolIay fr. 1.18 namreč svoj dobitek na kegljišču o priliki veselice pri „Mondo nuovo". Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti je nabrala vesela družba pri „ru-menej hiši" v Barkovljah dne 25. m. m. 80 kr. — G. A. R. je daroval v isti namen 2 gl. Srčna hvala ! Deželni predsednik kranjski je izdal poziv do prebivalstva na Kranjskem, v katerem apeluje na njegovo milosrčnost ter razpisuje nabiranje milodarov za ponesrečence po toči, povodnji in požarih, ki ao učinili neizmerne škode. izlet V Divačo. Da se vidi koliko ljudstva je odšlo minolo nedeljo iz Trsta v Divačo, podajemo tu to podatke : Z iz-letnim vlakom predpoludne in popoludne je odšlo po drž. železnici preko 1000 udeležencev; po južnej pa 160 osob. Veselilo nas je videti mej njimi tudi mnogo naših okoličanov, osobito pa vrla pevska družtva iz Prošeka in Skednja, ki sta res vrlo izvežbana v krasnih slovanskih pesnih. Na slovensko okoličane, ki so se vdeležili tega izleta, brez dvojbe je ta veliko upljival ter jim nekoliko odkril zaveso kojo jim stavijo pred oči nekateri domači zaslepljenci in tržaški Lahoni glede slo venščine in naših pravic. — Pri tej priliki moramo omeniti, da, čeprav je bilo toliko izletnikov, vendar se ni dogodila nobena nesreča in nobena nerodnost. Pri odhodu iz Trsta in iz Divače vladal je najlepši red, četudi ni moglo naše ljudstvo v Divači dobiti na slovenska prašanja od govora od nemškega železničnega uradnika. Pouk na c. kr. pripravnici za srednje šole na Prošeku se prične v ponedeljek 16. t. m. Sprejmo se učenci, ki so izvršili z dobrim uspehom tretje loto občnih ljudskih šol. Češko-slovensko" družtvo v Pragi je imelo svoj občni zbor, ki gaje vodil starosta g. dr. R. Schmaus. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da jo družtvo v minulem letu veselo procvitalo. Iz svojega imenja je podelilo podporo trem slov. mladeničem, da morejo nadaljevati svoje studijo v Pragi; dalje je kupilo od pisatelja Miklavca slov. prevod Šmilovskega pesni „Nebesa"; oskrbovalo je slovenskim dijakom potrebne knjige, da bo priučo češčini; pristopila so kot ustanovni člani slovenska družtva: „Narodna šola" z letnim prispevkom 30 gl. „Družba sv. Mohorja" na leto 20 gold., „Glasln-na Matica" na leto 40 gl., „Družba sv. Cirila in Metoda" z letnim prispevkom 20 gold., Dramatično družtvo na leto 5 gold. itd. Pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah ima svoj izvenredni občni zbor v krčmi g. Ferluge na Greti v nedeljo 8. t. m. ob 5. popoludne s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o novoustanovljenej družtvenej knjižnici. 3. Posamezni predlogi. 4. Vpisovanje novih pevcev in podp. udov. Mi priporočamo našim rodoljubom naj se vpisujejo kot podp. udje v imenovano družtvo, kateremu se je trdo boriti za svoj obstanek proti znanim nasprotnikom. Nekateri gospodje so uže spoznali pomen tega družtva za okolico in „Adrija" šteje med svojimi podp. udi uže nekaj gospodov s kojimi bi se ponašalo vsako drugo družtvo. Vabijo se tedaj vsi ljubitelji narodnega petja k obilnej vdeležbi. 0 priliki družtvene obletnice delal-skega podpornega družtva podarili so druž-tvu nekateri gospodje te-le avote: Namestnikov zastopnik presv. g. dvorni svetnik Ri-naldini gl. 10., g. Gregorič Ivan 60 kr., g. Truden gl. 3., Mandič Mate 80 kr., g. Valenčič 20 kr., Prhavc Jakob gl. L, g. Vučkovič 80 kr., Milovčič iz Cerkna 80 kr., g. Presen 50 kr., g. Nadlišek gl. 1., Turk gl. L, g. V. Kalister 20 kr., g. Metlikovič 10 kr., g. Kovač 40 kr., g. Jerina 10 kr., g. Živic gl. 1., g, Perko 80 kr. Skupaj 22. gl. 30. kr. Za darila se najgorkejšo zahvaljuje ODBOR. Razpisana je ustanova kanonika Val. Staniča letnih gl. 64, za dijake ljudskih ali srednjih šol, ki so v sorodstvu z ranjcem ter študirajo na Goriškem. Prošnje do 15. oktobra pri trž. namestništvu. letnih 29*40. — Ustanova P. Padovan 4 konje, 5 volov, 2 muli in II psov, gospodarje so pa javili oblasti. — Tudi konjederca je zatožil ker je vlovljene pse imel doma brez hrane in slame. Nekateri ljudje pa stradajo in celo kradejo, da se morejo preživeti! Šagra v Barkovljah. Prijatelj nam poroča : V nedeljo popoludne sem bil v Barkovljah. Ljudstva se je kar trlo. Vse gostilne, kopelji in drugi lokali so bili pre-napolneni. Sredi vasi, na tratini pred cer-kvo poleg morja, obdržaval se je pa navadni „semenj" ali „šagra". Mnogo enakih plesov sem letos uže videl in vsi so ae mi kar studili kajti podobni so bili bolj zboru malopridnežev in nesramnih babur nego poštenemu alovensko-okoličanskemu plesu. Nikjer nisem videl narodnih zaatav temveč pa kacih belorudečih in druzih rjuh. — Oko ne mi je razveselilo ko sem videl minolo nedeljo na drogu sredi plesišča ponosno plapolati slovensko tro-bojnico in to ob času ko je v vseh Barkovljah laških mestnih gostov kar mrgolelo. Krog droga so se pa zdaj pa zdaj zbrali domači fantje, mej kojimi sem opazil mnogo vrlih udov „Adrije", terpevali krasnodoneče slovanske zbore, kar je kaj neugodno udarjalo na rahločutna „laška" ušesa mestnih obiskovalcev in nepozabnega barkovljan-akega kapovile. Zadnji je neki veselja skakal, da njegovi „podložni" pojejo slovenski ter s tem Čast delajo materi ki jih je rodila. Ko sem vse to pogledal, kar mikalo me je tja blizu droga pod narodno trobojnico, pete so me srbelo kajti brez dvojbe — lepo se mora plesati pod narodno zastavo. Primaruha! ne bodi len — godba je zapiskala veselo poskočnico in hajd ! tudi jaz mej vrteče ae parčke z pol-nolično slovensko okoličanko. In sukala sva ae do večera, kar nesem letos še storil po semnjih v vaseh poleg Trata kajti bal sem se — onega smradu, po kojem za sorodnike ustanovitelja JakobaRijavit rodom na Slapu [so vonjali. Tolminskem okraju. Prošnje do 10. Ko sem si namočil usta in grlo z oktobra pri namestništvu. | dobro kapljico, šel sem domov, Vrlim Bar- Mestni magistrat razpisuje dve darili j kovljanom pa kličem še enkrat: Ne udajmo po 260 gl. iz ustanove družine Clhio za ! Pohajkovalec. ubožne, čednostne deklice katoliške vere, koje se bodo lefrn omožile. Prošnje do konca t. m. na magistrat. Predsino6nja „tetka" prinaša na čelu lista članek „Prag und Zara" v kojem Regiment knez Hohenlohe št. 87, ki je tukaj v garniziji, povrne se prihodnji ponedeljek od vojaških vaj zopet v Trst. Trtna UŠ se je pokazala v Šmarijah in Gabrovioi v Ajdovskem okraju. Pero- rMatica Slovenska" s prispevkom 100 gld. daje oduška svojim veletevtonskim mislim. ; nospora ni še zadosti, treba je bilo še strašne pokončevalke v tepeno Ipavsko dolino ! Kot sredstvo proti bolezni na očesih pri živini, o kojej bolezni smo zadnjič poročali, da se širi po Istri, priporočajo izraivanje z namako od kamilice in bakrenega žveplo u ca. Dobro je poskušati. Natečaji. Razpisano je mesto občinskega tajnika v P a z i n u z letno plačo 700 gld. Znanje hrvatskega, laškega in po možnosti tudi nemškega jezika je potrebno. — Razpisano je tudi mesto občinskega tajnika v Kaufanaru z letno plačo 600 gl. in 150 za orglanje. Zahteva Re znanje laškega in slovansko-istrskega jezika (sic!) Zadnji jezik treba menda stoprav ustvariti. Cerkvena obleka za podaritev ubož-nejšim cerkvam, katero je napravila pobožna bratovščina vednega češčenja sv. Zakramenta, ja razstavljena v župnej cerkvi pri sv. Jakobu do 13. t. m. Mesec september. Matija de la Drome prorokuje: 1. in 2. dež; od 2. do 9. slabo vremo in nevihto po celej Evropi, povodnji; od 9—17. lepo; od 17—24. spremenljivo; sem ter tja dež; od 25. do 7. oktobra lepo. — Vabilo k veliki veselici katero priredi Dekanska čitalnica „po tomboli" dno 15. septembra 1869 ob 6. uri zvečer, v prostorih g. Ivana Grisona s sledečim uspo-redom: — 1. Jenko: Naprej, godba. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Cesarska himna, godba. 4. Brajša: Istarska koračnica, petje. 5. Što čutiš, godba. 6. Stritar: Kosan, šaljiv prizor. 7. Rici: Cavatina nell' op. Scaramuccia, godba. 8. „Mutec", igra v Čudi se „tetka", da so program narodne stranke v Dalmaciji podpisali sivolasi starci ! „In ti gospodje — vsklika — izjavljajo v očitnem aktu, da ne pripoznajo 30.000 Lahov v Dalmaciji; iato vsodo pri-pisujo tudi 3000 Nemcem!" Kje je pač iztaknila teh 3000 Nemcev, bogsigavedi ; da bi v Dalmaciji bilo 30.000 Lahov, koji so „ein kultureller Factor i m Lande, der niclit ignorirt \verden kanu", tega jej niti mi ne verujemo, čeprav se nesmo narodili v Dalmaciji, Zakaj bi pač ne obrnila „tetka" svoje pozornosti na svoje aorojake na Štajerskem in Koroškem ter jih nekoliko bolj nepristranaki proučila; ako bi to učinila, uvidela bi pač, da ho „skrajno strankar-stvo in politična komika" smelo očita le tem slovano-teptalcem in ne dalmatinskim naroduo-avstrijskim zastopnikom! Kje je pač razvit bolj „das nationale Intransigon-tenthum" nego pri nemških bratcih P O Dummreicher ! Otročarije. Tržaški babnik „IlPiccolo" je tožil pri tuk. sodniji vladino „Adrijo" ker mu je ta nekdaj očitala, daje „glasilo petard". Sodnija ni teh besedi smatrala razžalilnih radi česar je odločila, da se obravnava ne bode obdržala. „II Piccolo" ostane tedaj glasilo renskih podgan, tržaških bab in babuikov, trosilcc laži, luža smradu, glasilo petard, zagovornik petardistov, itd. itd. Živinoreja v Trstu. Ako bi kdo tega vedel, naznanjamo mu, da obstoji v Trstu družtvo živino-ljubiteljev (zoofilov), katero pridno konfiakuje vse mršave iu pretepene konje, vole, mule, osle in druge živali. N' zadnjem času je konfiskoval živinozdravnik epjm dejanju. 9. Hercegovska, godba. 10. provinciji na Ruskem. Potopis. (Daljo.)— Listnica upravništva focijančič: Izpoved, petje. 11. O. Verdi: Ferdinand Seidl : O menjavi topline v Gospod r. L. Vojsko: plačano za t. 1. pomota itto II. scena e duetto nell'op. „il Tro«; Ljubljani. (Konec.) - Dr. Ivan Tavčar: vatore", godba. 12. „Mož in žena", šaljiv Grajski pisar. Zgodovinska podoba. (Dalje.) »l«no znaia 5 gld. — O. M. li. Dobrova Z ve- reehf i - A. Planinec : O e« in hči TWst _ ,e,iem< ',a bi bi,i le vsi tftkl k,,t VL Ka " prizor. godba. 12. „Mož in žena* 13. „Živi nadvojvoda Albreeht' (marsch), godba. 14. Ples. O mraku bo Anton Funtek : LuČi. VI. — Književna Tržno poročilo. velika razsvetljava, ter se bodo užigali poročila : — Listek. umetalni ognji. Ustopnina k besedi 20. Vrteča štev. 9. prinaša: Prijateljem. kr., k plesu 40 kr. Kartele za popol- (jfa uicdu v 22. dan avgusta 1889). — dansko tombolo, katero priredi dekanska Večer na jezeru. — Njena prva laž. — županija na korist ubogim učencem tu-| Petelineek in kokoška. — Kako jo na- kajšne šole, stanejo po 10 kr. K obilnej u&|a 80rbska mati svojega sina zopet ma- vdeležitvi uljudno vabi ODBOR. jterinega jezika. — Vol in jelen. — Grof Slovesno praznovanje 251etnega ob- Gustav Thurn. _ Novo vseučilišče na Du- stanka čitalnice v Vipavi bode jutri dne j naji. _ Na počitnicah. — Dogodba z vol- 8. septembra 1889.Vspored : I. Napredve- k0vi na Poljskem. — Listje in cvetje. Čer slavnostnega dne baklada po trgu 7/ „Srbske narodne pesmi" o boju godbo, potem serenada pred družtvom. IT.'na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mo- Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov. Vipav- horčiča. V Ljubljani; založil I). Hribar. ske narodnjakinje izročč zastavi trak, ko- _ Tiskala „Narodna Tiskarna". — Tako jega so naročile za čitalnico v spomin nje 8e zovo |igna 47 Htr> obsezajoča knjižica, 25letnice. III. Ob 9. uri korporativni izlet kojft |)rin{lža jednajst junaških pesni Ko- v Log k romarski cerkvi, kjer se izletniki 80V8kih v lepem slovenskem prevodu. Pred Petrolej ruski v sodih vdeležijo z družtveno zastavo slovesne sv. pe9nimi 8toji kratka razprava „Kosovski ^„a^T.' maše. IV. Ob 1. uri skupni banket na pro- boj in 8rbske narodne pesmi*. Poznava-, Lecce jedilno j. f.gar. stem v čitalniških prostorih. V. Zvečer teucm arb8kega jezika in njegovih kras-1 dftl,nat' "^J1?^*- • , . .. , j . , . J bJ Jb , nanuzno M.S.A.i.f star. običajna veselica z besedo in plesom, pri nih narodnih pesni mično knjižico Živo Aix Vierge ... . ugodnem vremenu na prostem. Vspored priporočamo. Cena jej ie 30 kr. veselice: 1. Ant. Nedved: „Zvezna", možki ____________ zbor. 2. Prolog k slavnosti, sestavil J. . Ceno so razumo, kakor se proilaje na debelo blago za gotov denar). Cena od for. do for. Kava Mocca.......100 K. 130.— 130.— Rio biser jako lina . „ —.— —.— Java „ „ „ . „ —.— —.— Sautoii lina..... „ l(j:i— 104.— n srednja ... „ 90.— 1)6.— Gunteraaln..... „ 106,— 107.— Portoricco..... „ l.'iž— i-^5. — Sati Jago de Cuba . „ 130.— IM;2.- Ceylon plant. lina . . „ 1?3.— 120.— Java Mulang. zelena . , 10^. - 10.9 - Campinas..... , —. - Itio oprana „ lina..............HM.- UI.V „ srednja .... „ 9.">. — 0'>,— Cassia-lignea v zabojih Macisov cvet .... Ing"ber Bengal .... Papar Singapore . . . Penang .... Hataviu .... Piment Jamni ka 1U0 K. Kostanjevec, deklamuje gspč. Hribarjeva 3, Ant. Nedved: „Pozdrav", možki zbor s samospevom za bariton. 4. Slavnostni ^Gospodarske ie Mnske stvari. Uši na rožah. fino..... Rožiči puljeftki ..... d al mat. h cert. . . Smokve puljefike v sodih . „ v vencih . Limoni M osina...... Pomer&noe sicilijansko . . Mandlji Bari I.a..... dtilm. I.a, s cert. zaboj lOO^K. 1(11. - 150. 19 — HI.— 01.— 7 i. — 41. - a 10 9.- — 41.— 41. o«. - roba - 8.75 8.50 lH.oO 6,— 8.DO 99.- H>0.— 20. -Hfi -04. -"rt.— 1- 40.-44 -43.-5S,-Ort. -K4.— 7.-8.75 14!- 0.f)0 !».-100.- govor. 5. Ant. Forster : „Pjevajmo", možki' Ako ima gospodinja rožo rada (in ka- p ..... zbor. 6. Iv. pl. Zaje: „Zrinjski Franko- tera bi >ih ne ime,a tedai 1° Pomije Bit italij. najiineji panka", možki zbor. 7. Dr. y0šnjak: večkrat »eza, ko vidi na njih grde. zelene ,Svoji k svojim". Veseloigra v enem de- uši' Dft Jih odPravi z roŽ' za to » P°" janju. 8. Ples. Ustopnina k besedi za osebo lnaga domaći - Pelin' Ako ga vzame par 80 kr., sedež 20 kr., k plesu za gospode 103.- 104.-7;'.— 71.— 1 gl. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni vdeležni uljudno vabi ODBOR. Toča je 1. t. m. padala v kraju Verk v Kanalskej občini na Goriškem ter učinila do 1500 gld. škode. Nova Vilenica. Posestnik Fran Dole- Isto zdiavi,° za uši uteSne tudi 8tre* PH nec z Velikega Otoka pri Postojni je neki raladen,> ravno cepljenem ^ u zasledil 4 kilometre dolgo podzemeljsko „, " 0 0 P' dobrih pesti ter vlije na-nj en liter vrelo vode, naj pusti to stati, da se razhladi, blizu do tega, kakor je zrak po navadi v senci. Za tem pa dene ušive vrhe v vodo ter jih drži nekaj časa v njej. Tako bode kmalu konec njeno nevolje. jamo, katero odpr6 dne 8. t. m. Pričetek šol. Vpisovanje na državnej gimnaziji se začne dne 12. do 16. t. m. Vsprejemne skušnje bodo 16. t. m. Novo za Kako sv prežene podgane. Neki kmetovalec priporoča nov način' jjaslo preganjanje podgan. Poskusil je uže Seno konjsko volovsko srednji . . . . Rangoon extra .... „ I-a..... II.a .... Sultanine dobro vrsti . . Suho grozdje (opaia) . . . Olloebe......... Slaniki Yormouth I.a . . . Polenovke sredno velikosti velike..... Sladkor centri lug. y vrečah s ccrtifik. . . . Fažol Coks....... Mandoloni..... svetlorudoči .... teninorudeči .... bohinjski ...... kanarček ...... beli, veliki .... zelutii, dolgi .... » okrogli . . . mešani, štajerski . . 19.15 18.75 15.75 11.25 12 50 33.— 1B.— 19.50 19.— 1450 12.75' .'i").- I 113.50 in bi še hoteli kaj odgovarjati, to jih prosim, da v kakem listu — morJ.i v „Uč. Tov." — prijavi jo svoja imena, da bodein vedel s kom imam opraviti ter potom pomirimo : „iz lica v lice". Gradimir. V SLOVO. Vsem prijateljem in znancem, od katerih so pred svojim odhodom i/, liojana nisem mogel posloviti, kličem s svojega novega mesta prisrčni „Z Bogom!* V Marezigah 1. sppt. 1880. A. GasperčiĆ, administrator. Tri dijake vzame so na stanovanje in hrano po jnko nizkej ceni. — Natnnčneji pogoji bc pozvedo pri gospodu Pavlu Žiberna. ulica Laz z a r e t t o v e c c li i o štev. 17, III. nadstropje. Št : f>00. Utiečaj. Na nnvnustanovljoni Soli v Buzetu je razpisana služba voditelja in nadučitelja II. razreda s hrvatskim učnim jezikom in italijanskim kot učnim predmetom. Podrobni pogoji navedeni ho v uradnem iistu „Osaervatore Triestino" od 31. t. m. C. kr. okrajni šolski svet Kopor, 31. avgusta 1880. Perinella predse d 11 i k. sod —,—-- 41.- 100 K. 37.5) 10.50 10.25 9 87.75 10.75 9.7f» V>.— vpisani morajo se izkazati s šolskimi Bpri- i V8e mogoče, da bi pregnal podgane s svisli čevali, cepnim listom in zdravniškem spri- in iz hlevov pa brez vspeha. Nalil jim je Slama 0U.— 2.30 ?.70 2.70 92 -2.00 2.80 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlog.* v bankovcih od 50 no?., do VHac.egu zin-ska vsak dan v t^duu ruzun praznikov, in to od 9—12 uro opoludno. Ob nedeljah pii od 10-12 ure dop. Obresti na knjižic«..........3% Plačujt, vsak dnu od 9—12 ureopoludne. ZiiR^ko do 10) uld. prire j, zneske preko 100 do 1000 wld moru hm odpovedali 3 dni, zneske preko luOO trld. pa r» dnlj pr-j Eskomptuje monjl.-e /a uri zvrčer v telovadnici, da se pogovorimo o prihodnjem izletu. Na zdar ! ODBOR. Po sin 110. *) „Učiteljem, brigajočim so za stanovsko čast, ki so v dopisih „iz Istre" (?) v mariborskem „Popotniku" hudo skočili namo in v list „Edinost", zato ker sem i jaz v dopisu /A dežele" z dne 10. maja Vstave h. št. 18 dozvoljena jo zaradi j t. I. v „Edinosti" javno hvalil ućitelja-slda- j dolžnih 502 gld. dvakratna javna dražba , datelja g. V, in po vrednosti karakterizo- j nekretnin Antona Kocjaneič pok. Matije val srečno vm Listnica uredništva O X. na Gor, Tako Ritno in noutflmel}eno apologij« dr. M ah niča (nomen owt etiam hic otnon) si nesmo priuukovali od zgoraj Nili „nevodnoHt" niti „liudobiju" po niMoni razumu ne vejo iz vrstic naScgii dopinnika kajti drugnoi bi dopina 110 bili objavili, tomveč umo ž njim izrazili uaše prepričanje in opravičeni srd VHoga tukajšnjega hIovoii- jednem žepu se mu je našel listek tem nflj H0 Vam niti "e »komina. Mi dobro voino. T 1 u /*» 1 • rt da iz vse pisarijo Vašega zugovorjonca vojo zgolj m : dakoo l>eh iz liorenj st. 21, strast, prenapeta volja. Ako Hto bili i Vi od nek- 0 k raju % ,1 . , J . . .. » unju 111 UJJI »v n;om Bril VHUga HlltUJS HJOg« BH»VUII- luane se vrse menda zadnje dirke četvero skegu razumništva. Besede ,po,iel- in ^tiivjalon" kolesnikov in kočijažev. Prvo darilo bode v katerimi dobrovo jno označujete naSo pisanje, qflfl n -t , An „ . . „ 8ttt izvestno zajeli iz slavnega „blebetanja" in ir.. arugo lOU tr. 111 tretje 50 frankov „kvaBonju" (unicuitjuo sumnl) goriškega doktorj i, v zlatu. Da so Vam uže v uvojom 18. lotu silile v „glavo q ... ... . in na jezik načela in misli1* očitnega Hlovonskogu samomor, včeraj Zjutraj se je našlo Jinsprotnika in pobijulcn slovaiiHtva, strastnega v Barkovljah mrtvo truplo vtopljenca zftgovornika latinizma, to nns nikakor ne napol- 1 , , . . ' nujo sfe začudenjem Svoji k svojim! Da bi pa moza ueiaisicega ntanu kacih 45 let sta- tudi mi v teli misli za Vami kopita pobirali, o roga. V z napisom v Sežanskem okraju a/9. 1889. Mrtveca oc učiteljem m njihovim proti nam Ščuvate. Ko svoj namen dosežete, udovam in sirotam na Kranjskem • Domača oatane Vftm radost: - upropastili smo narodno „„ „• . q • ■ , . J 1 trdnjavico ter pomaknili slov. narod za korak vzgoja, ovuosiav l Danica; Domoznanstvo bližje tujemu žrelu; nam pa ostane zavost: borili Kranjske vojvodine; Šolska letina- Knii-18mo B0 za Bveto načelo in prepričanje ali utrast , . t-. . . 5 prenapeta volja ževnost; Dopisi. „Ljubljanskega Zvona" štev. 9. prinaša : Zamejski: Vizija. — Pr. Gestrin : V hlad niči. — Janko Kersnik : „Rošlin in Vrjanko". Povest. — Dr. M. Murko: V , Protectionskindor" Št. 2433 Razglas. Vsled prošnje Josipa Žetko iz Male- iz Vatovelj h. štv. lt» nalazočili se v njegovega stanu: — tem gospodom naznanjam, da! zomljiinioi za katastralno občino Vertovlje sem jim od ovoril tudi na njih drugi dopis — poslavši odgovor v „Uč. Tov." Ali, ker dopis ni došel v včerajšnjej številki, sodil bi, da se je pismo moje izgubilo, česar tukaj pri nas — žal! ne prištevamo čudom in redkostim. Zatoraj jim tukaj naravnost povem, da s6 znanim opisom na nikogar določno nisem meril, nego da ima -1 14 gld. v zemljeknjižnem uložku štv. 81 v edinem v uložku štv. 82, 83, 84. 85 v vsakem v 1.. 2. in 3., v uložku 95 k Vu delu v edinem in v zemljišnici za kat. občino Barka v uložku 214 se edinem zemlje-knjižnem telesu cenilnim zapisnikom pr. 28. januvarja 1889 štv. 313 cenjenih na prenapeta volja domačega nasprotnika nas jo po bila! Da bi vsak ples, bodisi naroden ali ue, in celo „Kolo" spadal mej stvari „aliominalesu in „strupeno", - to pač spada mej staro železo. Da bi slovenske pesni bilo večji del „umuzune", toga Vam, čestiti gospod, res ue verujemo. V teh nazorih se istinito kažete vrednega učene svojega zagovorjenca. Clara pao t a boni umito ! — izražena resnica splošno veljavo. Zategadelj tudi ne morem ugoditi dopisnikovej zahtevi, da bi „javno imenoval dotičnika", ker specijalno nisem na nobenega mislil. „Resnice" preklioevati ne morem 111 si jo „upam" zagovarjati tudi pred — sodiščem. — Toliko naj blagovolijo „učitelji, bri-gajoči se za stanovsko čast" vzeti ud notam. Če pa brez prepira ne morejo živeti *) Za Htvun pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor nm postava veleva. Za ovršavanje dražbe bila nta odločena pri c. kr. okr. sodišču 11. dan septembra in 7. dan oktobra 1889 od 10 ure dopo-ludne do poludne s pristavkom da bodo nekretnine oddnne samo pri diugej dražbi izpod cenilne cene. Cenitni, zapisnik zeiuljekn jižni ekstrakt in vsi drugi dražbeni uveti leže tukaj vsacemu na ogled. C. kr. okr. sodišče v Sežani dne 29. junija 1889. C. kr. okr. sodnik.* 3—3 Dejak. Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ig-raa.oij3. Kron. TRST, ulica al Teatro štev. 3. bila jo vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnico in jedilne sobo, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah pristoja tudi i 1 pohištvo za spalnico, staro noin slogu iz svitlo orohovine gld 2551 bogato za odlične 1 „ „ baroko „ „ „ „ 885 > naroz- dr užino [ 1 „ za jed. sobo, „ „ „ „ , Hsoj 1 j i a n o V zalogi so dobiva zinirom tudi mnogo prostornoga pohištva, ali trdno delanegu in po jako nizkej ueni. ltadi pomajkanja prostora, zaloga železnega pohištva so jo izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških ocnah. 1 — 4 __Ceniki so na zahtevanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. Išče se mašinista za parno pilo na Notranjskem; slu/.bo jo nastopiti s 1. oktobrom t. 1, Pojasnila se dobo v našem uredništvu. Prednost ima tisti, ki je vešč slovenskemu ali hrvatskemu jeziku in je zmožen pri strojih izvesti popravke. 3—3 Riumone Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Slivnica in reserva društva dns 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000-~ Reservni fond oo dobitkov • 536.6220V Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenie loO.OOO' — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1.500 — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780'3': Reserva za Škode • 2t>7 601 •— 24-17 V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih ...» 16,954.1186' Skupni znesek v: h Škod plačanih oi 1. lft3H do 1883 gld 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: "Via Valdirivo, št. '2 (v lastn^j hiSi.) Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam ne vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineti-kega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.> se mi je predložil načrt 15 24 Teodor Slabanja, srebrni- v Gorici, ulica Morelli Št. 17 Stare reći popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebritn. Oč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovane. V4—17 Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! Assicurazioni penemli. v Trstu (društvo, ustanovljeno leta 1831 ) To dmStvo je n«ttf^nolo *voje delovanje un vse v«;«- z.iVarovaiij.t, posebno |>n* na zavarovanje proti požaru — Zuvarovanju stekla — zavarovat j.- proti toči — zavarovanja po morju in po kopo m odposlanega blugn in »avnro« vanju na ž,v.-nj« DiuAlVi-isa plavfiica in reserva dne 31 d i>nibrii 1*87 f. 80.120 17*68 Pr m j.- z« polerjuti v naslednjih lt li h 1 22,706 hifi'f-5 Glnvnica za zavarovanje žive- i.ja do 31 decembra '1887. f. I05.482.6ftl Ho Plačana povračilu: r) v letu Htt7 f. 10,099 647 — b) nd zaSetka društva do 31. decembra 18*7. f 207.379.r02'20 n I.ntni raeuni, izkaz d' mdnj plačunlh oci-< d> vanj, tarife iu poboje za zavarovanih in ftkhdi vsa liatulljftlieja pojasni a m dobe V Trsih spumdu društva .- Vtu della Sluzi >n« v ho t. j hiši 9 1! Mi&Z&IIMLO. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da izvršuje vsakovrstne možke obleke po najnižji ceni. ANTON JERIČ k r o j a č. 1 —5 V ulici Farneto številka 18. I. nadstropje. Osem svetinj. je ročne se 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-Rter-harmonike z jeklenimi gia sili in usnjntim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citro, piščale, klarinete, tronipete, lajne, orgljice ■/. okretnlom, ustne harmonike, okarine, lajnice. iiristone, orgljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, neceserju r.a dume z glasbilom itd. v tvornici harmonik 20—5 Ivana N. TrimmeUa na Dunaj i, VIL, Kniserstrasse 74. Ceniki zastonj In poštnine prosti. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute, a) Accetta remamenti in Con t o corrente, abhouaudo PEK HANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3°„ c. preav di 5 g ni i 3'!,%......12 „ 2V4%«.prear.di2it g.ni 3' „ „ a 4 mesi fisso ,1{ t- » ,» 40 „ 8',„»(l , „ ' H>/* n n n „ # Meni 3*/« „ n H „ „ «'/■ n » . „ 6 „ Sulle lettere di versamento in circo-laziono andia in vihore i| nuovo tasso d'interese a datare dal 13 e 20 Maržo a seconda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2b/4°|0 in-teresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verao cheque; Importi maggiori preavviso avanti la liorsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Contetpjia por tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desitno giorno. Ažurne pei ji v opri cor rent isti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vieuna, Budapest ed altre principali citta. rilascia loro assegui per questc piazze, ed accorda loro la facolti\ di dnmiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni »pesa per esxi. b) S'incarica deU'aoptis/o e. della ve udi ta di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, verso l|8°[0 di prov-vigione. c) Accorda ni propri committenti la fa-culta di depositare effetti di qualsiasi specie, e no cura — ... »»»vv B.U MUUI U UIU^U III IVVIIU pVSIljniOT OD J' JOP Elegantno izveiena ilirka uzoroev z 400 znamkam g. krojačem nefrankovano. najnoveje konstrukcije v raznih velikostih. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlntilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turdico, sejalnike, pluge itd. 19—20 Pripravo za sušenje sadja in zelenjave. Kezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejeno, po najnižji tovarniški ceni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi in vsakeršna pojasnila na zalitevanjo zastonj in franko. Prlkupcsm najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki so iščejo in dobro plačajo. . —^ ' "i. 'o v. MESSLER BRNO Ferdinandova ulica št. 7E | največje in najcenejše ku-! po val išče za zimsko dobo. I Največja zaloga primernih božičnib darov. Ceniki o preobleki ali porilu za gospode in gohpe in o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Pošiljotve s poštnim povzetjem. Tvorniška zaloga sukna Kape iz pliša ia inoir in di čkr, 6 kom. f. i 3o Dokler ji it kaj v zalogi ! Ostanki tonskoga sukna '3'ii> metrov ta cele limsko moiko _obleko f. 3.75 Angleško šaviot-blago •'m metrov 1a celo moiko oMeko I. f. 8-5'., II. f. 7.5o, III. f. (,.- Blago za zimske suknje Ane baje, moderne barve no m, ZlVBSO 0l jlltO tO for,, II. <1 for. najnovejša rUarlja,popolna,v dvrli Potna ogrinjala rplaid) 3.5o m. dolg, 1.60 in, širok f- Vi 12 žepnih rutic zarobljenih, z t kom, f. i.jo Perilo za gospe 6 ženskih srajc it najmoćnejirga platna z toSca-stini obsitkoin f. i)3,t vezenjem _SJor.__ 3 ponoćni korzeti za lovske suknie in ol.leke, nepo- Oami'UrO Od iute « ^ i kvarljlv, , meter f. J'83 , pregrinjali z. postelje In , na- Predpasniki Za Ženske Elago za »vrhne suknje ",ilni pn.najnovejia turika risa- nozfor.la.kretona,surovega platna barve po najnovejši modi, ilfjB- v dv' b.rV.h, f. 3.5o, »I «" llfOa«, 6 komadov f. ,.6o nejše baie j-io m. ta «el »vrhnlk sMr,h bi,rva»' >' for' Spodnje SUknje iz klotu- T>"i,A- —»—1 — £evine,bogato tamburiraur, rude£e, sive ali drapirane, 3 kom. 3 for. Prešita zimska pokrivala Modno blago za gospodeif ^mad^'V" 5ir"ka' Srajce za gospode Jacquard-Kanila hodna Iz šifona, kretona, oiforda, naj- preproga, m mrtrov d^lga, trpežno boljši Izdelek I. f. I.Bn, II | .jo blago f, Ub Orford-srajce za delalce Garnitura od ripsa motne, dobre ba^r, 3 komade 1. , presrlojali z i posteljo, i n anilini • 1 10 prt, najmodernejše barvane f. I V ,im,ke*he7e "ali" b»7va~ne7~6 parov Rjuhe (plahti-) pletene f ■ *- lli-4 Angora-Ogrtač zimski, 10/4 velik f Volnena ženska jopica Jersey) vseh barvah, lepo pristo-jevajoia z for.,II. f. i.io Nogavico za ženske Uf it iiaiiuuuil iikibi' um > mit i. -t Ji. i _»__" Spodnje hlače ali svitice kom m"'do/, f ..so Damastne vhrisavke za komade dotov Blamnjak 2 m. dolg,il 1*ne> komador z franlaml Normalno perilo 1 kom:id' f- "" kr' f" 1 f- I J" jaegrrov sistem sama volna, za Konjske plahte, težke vrste Platneni in flranlna gospode In gospe 1 ^»je* f. 3.3o. t obtobki,*^cm. dolge,iln cm. H-' rla^nlna ln bKanma r hlače f. 3, iz bombaža f. I. Vi kom, roke, I. rumena f. j.3o,II. sivaf t, "o t komad — i i k.'molrev Možke nogavice Flanol .ste rute za na glavo Domače platno zimske, bele m barvane, pletene za Jenske, zelo tople 3 komadi I. moine vrste {j., komolcev) i kom. 6 parov f. r.ifi a for. II 7'. kr. */, f, fi,5o, 4/, f, Ozfcrd, najnovejši uzorec 1 koinad (j',i komolcev) f. .(.50 Sifon za možko in žensko prriio, r kom.l |3o komolcev) I. f. 5.,rx>, II. f. |.V>[ Prosniški harsant 1 komad (n; kom Icev) bel alil rudeč 6 f , višnjev ali rujav, f. 31 Eanevas za posteljne preproge 1 komad (3nj d. kom .Icev) I. f II. 3. j Atlasov gradi za posteljne preproge 1 kom. Cto| d. komolcev, I, f, 5o. II. f. 3.V. Modne blago za dame.| !!Eup o priložnosti! Zimski Niger-loden za /enske obleke, najboljše vrste,| lo ni, f, 3,20 Kariran: modno hlago 60 cm, široko za spalne suknje in| otroške obleke,m m. f. 1.— Jcupon i trožično hlago v vseh barvah, I. f. 3.r»., II f. j.S,,| Flanela Valeria najnovejši uzorec, 10 m. f. J'5o Kalmuk najnovijši uzorec, 10 m. f. ; Baršant za obleko najnovejši uzorec pristne bar«,] 10 metrov, f. 3,— Kašmir dvojne širokostl črn In barvan, t . m, for — Atlas od volne, dvojne širo- kostl, ćrn In barvan,m ni f, 6.5 FlLIJALKAl c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni otlknz 'i*/^ Ho-dnevni odknz 2% » 8- „ 5J „ H-iuosecni „ 2'/4 • SO- „ «Va n 0- n n 2»/, « VrednoHtnim p»|iirjem, glu^u^im na nttpuleone, ku • teri ho naliiijajo v okrogu pripozna ho nov borestua tariia na lumulju odpovedi od 22 oktobra, 26. oktobru in 18. novombru. Okrožni odtlcl. V vredn. papirjih 2°/0 vsako svoto. V napoleonlh brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pošto, llrno, I.vov, Ituko, kakor /n Zagreb, A rad, lloaen. Gradoo, Herinanstadt, IuomoMt, Celovo«!, in Ljubljano— brez troškova Kupuju in prodaja vrodnoHtij, dlvtz, kakor tudi vnovionje kuponov 24-17 pri odbitku l°/oo provizijo. P r e d u j ni i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, lior-liuu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. TJložki v polirano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozuniHki bankovci itd, — po pogodbi. Trst. 18. oktobra lb88. 17 — 24 1.ustnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. liliji II1 Tiskarna Dolenc v Tratu.