TRGOVSKI LIST Časopis zet trgovino, industrffo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69! Leto XV. V Ljubljani, v soboto, dne 12. novembra 1932. štev. 131. Pred sejo tarifnega odbora Predsednik tarifnega odbora ipri prometnem ministrstvu g. 1. Cugmus je sklical za 21. novembra izredno sejo tarifnega odbora. Na. dnevnem redu je razprava o tarifnih odredbah, lojsalpih pristojbinah in postranskih pristojbinah, torej samo vprašanja, ki nad vse zanimajo vse gospodarske sloje. Tako smo baš v prejšnji številki poročali o zahtevah osrednje organizacije lesne industrije, ki je z vso upravičenostjo zahtevala, da se železniške tarife znižajo. Prav tako pa so to zahtevali tudi trgovci na ■svojih zborovanjih in enako so se tej zahtevi v polnem obsegu pridružili tudi obrtniki. Znižanje železniških tarif vseh vrst je torej zahteva vseh gospodarskih slojev in zato zasluži polno upoštevanje. To predvsem vsled našega izvoza, ki pri ogromnem padcu cen, deviznih težkceah ter nad vse estri nasprotni konkurenci, ki dostikrat že dobiva značaj dumpiinga, ne prenese niti sedanjih železniških tarif. Vsako povišanje tarif bi zato moralo imeti za naš izvoz naravnost katastrofalne posledice. če pa se zmanjša naš izvoz, potem zastane vse naše gospodarsko življenje, kajti izvoz nam daje denar in šele z izvozom je plačan celoletni trud našega kmetovalca, živinorejca, obrtnika in tudi industrijalca. Zato mora biti pospeševanje izvoza temeljna točka naše gospodarske politike, kateri se morajo podrediti tudi železniške tarife. Ta zahteva je tako jasna, da je prav za prav indiskutabel in zato upamo, da bo tudi tarifni odbor storil svojo dolžnost in v tein smislu stavil svoje predloge. ■Znižanje železniških tarif pa je nujno potrebno tudi iz naših notranjih razlogov. Cene rastejo, zaslužki pa preje padajo, ko rastejo. Iz tega nerazmerja pa sledi, da je draginja na pohodu, ki je v zimskem času dvakrat bolj občutljiva. Visako povišanje tarif mora tudi povzročiti dvig cen in s tem večjo draginjo ter večjo stisko. Zato je že iz isocijalnik lazlogov nujno potrebno, da se železniške tarife znižajo, ne pa zvišajo. Nujna potreba znižanja tarif pa je evidentna tudi s stališča dobre uprave železnic. Za skoraj 250 milijonov dinarjev so bili dohodki železnic samo v prvem polletju manjši, kakor pa so bili preračunani. Vemo, da se je pri sestavi proračuna itak upoštevalo, da bodo vsled gospodarske krize dohodki manjši, kakor pa so bili doseženi v prejšnjem letu, a vseeno so bili še za 250 milijonov manjši. Vsako, in tudi najmanjše povišanje tarif, mora nujno še bolj zmanjšati promet na železnicah in posledica tega bc, da bodo dohodki železnic še bolij padli in da bo v drugem polletju morda dohodek železnic za 300 milijonov manjši, ko pa je bilo preračunano. Ves višek dohodkov, ki bi ga morale dati višje tarife, bo izginil v deficitu, ki ga bo povzročil manjši promet. iVsi razlogi govore torej za znižanje železniških tarif in ni razloga, ki bi mogel priporočati povišanje, niti fiskalnega razloga ni za 'to. Vsled tega pričakujemo, da bo tarifni odbor v polnem obsegu sprejel edino pravilno in edino mogoče stališče gospodarskih slojev ter predlagal znižanje tarif in s tem pomagal našemu izvozu. 'Na ta način pa bo tudi preprečil dvig cen ter s tem ustavil pohod draginje. To je jasna zahtevd, ki jo postavlja naša gospodarska politika, ki mora biti merodajna tudi ža tarifni odbor. Zadruge kot prodajalke Kaj pravi Zveza srbskih kmetijskih zadrug Ne gre brez posrednikov v trgovini in v zunanji še manj ko v notranji. Kajti za trgovino je treba strokovne sposobnosti ali pa je tu zguba. Posebno pa pri trgovini z živino in deželnimi pridelki, ker je riziko pri tej trgovini mnogo večji ko pri prodaji fabričnih izdelkov. Koliko težkih milijonov je bilo že zapravljenih, ker so se lotili trgovine ljudje, ki niso za njo strokovno usposobljeni, a kljub temu se še vedno najdejo ljudje, ki govore in klepetajo, kako je odveč vsako posredovanje med producentom in konsumentom. V pouk tem ljudem navajamo okrožnico, ki jo je poslala vsem svojim članicam Zveza srbskih kmetijskih zadrug. Okrožnica se glasi: »Izkazalo se je, da niso zadostile zadruge, ki so v zadnjem času same tovorile živino za izvoz v tujino, svoji nalogi niti v tehničnem niti v trgovskem pogledu. Delo zadrug je bilo pri tem poslu nestrokovno in tudi brezvestno. Natovarjale so neenako živino, izpod določene teže in smo vsled tega morali v tujini plačati carino, kar je bilo v škodo zadružnikov, ki so v isti vagon natovorili težjo in lažjo živino. Nekatere zadruge so natovorile skupaj živino dobre kvalitete in stare svinje najslabše vrste, ki dosežejo na tujih trgih za tri dinarje nižjo ceno. Natovorile so manjše število živine, kakor pa jim je bilo odrejeno po uverenju Urada in so s tem oškodovale interese države, svoje lastne in one dunajskih komisijonarjev, ki so se vsled tega pritožili pri naši vladi. Pa tudi v tehničnem pogledu se je vršilo natovorjenje v škodo članov, ki so prodajali živino. To je bil eden glavnih vzrokov, da je naša živina-dosegla na zunanjih trgih v zadnjem času slabo ceno. Zadruge so utovarjale živino posebej nahranjeno, natovarjale na soncu, v vagon pa niso dale dovolj peska ne slame, jemale so premajhne vagone in se niso ozirale na to, da se mora za okužene kraje imeti dovoljenje banske uprave in da ti vagoni ne morejo biti poslani na Madjarsko čez Subotico, temveč le čez Maribor. Ker zadruge niso organizirane za ta posel in ker nimajo niti dovolj discipline, so redno tovorile vagone prekasno, vsled česar so vagoni prišli na Dunaj prepozno in niso več dosegli rednega trga v torek, temveč samo nadomestni trg v četrtek, ko so cene slabe, ker je tedaj malo kupcev. Posledica vsega tega je bila, da je trgovinsko ministrstvo poslalo Zvezi strog opomin, da odpravi vse te napake. Pa tudi obmejni veterinar v Subotici je opozoril Zvezo na brezvestno in nestrokovno pošiljanje živine v tujino, madjarski obmejni veterinar v Kelebiji pa j§ zavrnil par vagonov Zveze vsled teh protipredpisnih pošiljk. Končno pa so tudi zavarovalnice zagrozile Zvezi, da bodo znatno povišale zavarovalno premijo ali pa odpovedale pogodbe, če se ne odpravijo vse napake, vsled katerih je veliko število natovorjene živine poginilo, ker zavarovalnice ne bodo več nosile teh stroškov. Poleg tega pa so se v zadrugah pojavile tudi ncsolidnosti, ker so nekateri pobirali od zadrugarjev za živinske potne liste po 10 do 20 Din od glave, čeprav smo jim že mi odbiti na račun teh stroškov 25 par za kilogram. Nekatere zadruge pa s6 začutile, da jim je dana možnost, da tudi malo potegujejo z zadružnim blagom, kar je sploh škodljivo za interese zadružništva in ogra-ža delo Zveze in kontingent, ki ga dobiva od vlade. Vsled vseh teh neprijetnih dogodkov je sklenila Zveza, da bodo v bodoče vršili utovorjenje živine samo strokovnjaki Zveze. DAVČNO PREDAVANJE V srede, dne 16. novembra t. 1. predava ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma sodnik Upravnega sodišča dr. Likar iz Celja o ugotavljanju davčne osnove za pri-dobnirio in davek na poslovni promet. 'Zbbriiica. za TOI v Ljubljani vabi vse trgovce, obrtnike in induštrijce, da se tega važnega predavanja polnoštevilno udeleže. Strogo izvajanje predpisov o davku na poslovni promet in o luksuznem davku Minister za finance je za striktno izvajanje predpisov o davku na poslovni promet in o luksuznem davku izdalo posebna navodila, iz katerih posnemamo te, za davkoplačevalce važne odredbe. 1. V zadnjem času je davčni oddelek ministrstva financ ugotovil, da se poslužujejo posamezniki radi izigravanja zakona o skupnem1 davku raznih sredstev s teni, da tolmačijo zakon na svoj način. Tako. je davčni oddelek ugotovil, da gotove osebe kupujejo sirove kože za sVoj račun in jih dajejo predelovati v tovarne, kjer plačajo samo odškodnino za delo. Tovarne v takih slučajih pobirajo in , odpremi ja j o davčni' upravi protivno zakonu in odredbam samo \% odnosne 2% splošni davek samo od usluge. Naglašani, da so tovarne tudi v takih slučajih dolžne pobrati »kupni davek v polnem iznosu, kakor da delajo za svoj račun. Po ugotovitvah se poslužujejo istih sredstev tudi trgovci z manufakturnim blagom. Kupujejo namreč predivo in ga dajejo tovarnam v predelavo. Za sukno in platno, izdelano iz tega prediva, plačajo tovarnam samo odškodnino za delo, a tovarne poberejo od te odškodnine samo 1 %? odnosno 2% splošni davek. Tudi v teh primerih so tovarne dolžne 'odpremljati davčni upravi skupni davek v polni izmeri neglede na to, ali delajo za svoj ali za tuj račun. 2. Razen tega je davčni oddelek ugotovil, da so davčne uprave mnogo industrijskih podjetij priznale za obrtniška in da so vprašanje davčne osnove za tako podjetje prepustile davčnim odborom, namesto da jih same določijo. Da se to v bodoče ne bi več dogajalo, se morajo pri industrijskih zbornicah takoj zbrati podatki o industrijskih podjetjih in seznam teh podjetij takoj razposlati davčnim upravam v roku 15 dni. Kdo naj te podatke zbere, cdrede same finančne direkcije. 3. Poleg tega so šefi davčnih uprav dolžni, da ob prvem pregledu skupnemu davku zavezanih podjetij s posebnim zapisnikom na licu mesta ugotove, ali se naj dotičuo podjetje, ki mi v seznamu industrijskih podjetij, more smatrati za obrtniško ali industrijsko. Pripominja se, da se mora smatrati za industrijsko vsako podjetje, ki dela z več kakor z 20 nameščenci ali s stroji in ne dela samo po naročilu, temveč tudi za 4. Ze prteje so imele davčne uprave nalog, da morajo od slučaja do slučaja kontrolirati fakture v vseh obratovalnicah, ki same ne izdelujejo skupnemu davku zavezanega blaga, ampak ga kupujejo od drugih. Po izvršeni kontroli se morajo podatki pregledanih faktur pošiljati davčnim upravam, na kojih se nahaja podjetje, ki je izdalo detično fakturo. Ugotovljeno je, da se po tej odredbi ne postopa in da davčne uprave faktur vobče niso pregledovale. Radi tega odrejam, da se takoj prične s pregledom faktur. * Prva točka navodil ni do cela jasna. Predvsem ini jasne, kako naj bi se spravila dolžnost, da n. pr. usnjar plača od kože, katero je preti plačilu ustrojil, skupni davek, dočim podlega v takenii primeru prejeta odškodnina samo splošnemu davku. Čl. 3. Uredbe z dne 20. julija 1931 izrecno navaja, da se smatra pri naročilih iz notranjosti države za izdelave iz gradiva, dobljenega ali prejetega na račun naročite]ja, za proizvednika, to, je ono osebo, ki iftora plačati skupni davek, naročitelj, dočim je storitev izdelcvalčeva samostalno zavezana občemu davku na poslovni premet: Naho- dila gredo torej v tem pogledu odločno preko predpisov. Postopek interesentov torej ni izigravanje zakonov, ampak popolnoma v skladu s predpisi, ki imajo moč zakona. Finančna uprava ima pravico, da zahteva skupni davek od naročitelja, ki je v takih primerih davku zavezana oseba, nima pa pravice, da ijtrije svojo po zakonu neutemeljeno zahtevo s tolmačenjem zakona na svoj način. 'V naslednjih točkah navodil stremi finančna uprava za tem, da kvalificira čim širši krog podjetij za industrijska. Na čim širšem krogu industrije ima finančna uprava svoj interes v tem, da za industrijska podjetja ne presoja pravilnosti prijave o skupnem davku davčni odbor, ampak davčna uprava sama. V teh navodilih je pojem industrijskega podjetja jako širokogrudno tolmačen, kakor pač ustreza fiskalnemu namenu. V praksi se da pojem industrijskega podjetja točno jako težko opredeliti, presoja ali je kako podjetje industrijsko ali ne, je odvisna toliko od individualnih prilik vsakega posameznega podjetja, da je celo zakon o obrtih ta pojem samo naznačil, v slučaju dvorna pa prepustil odločbo banu po zaslišanju prizadetih pristojnih zbornic. Edino pravilno je torej, da se vprašanje ali gre v posameznih primerih za industrijsko podjetje, presoja izključno po določilih zakona o obrtih. Najdalekcsežnejša je zadnja točka, ki odreja kontrolo faktur. P6 zakonu o skupnem da vku imajo davčne uprave pravico, da zahtevajo od davčnih zavezancev, da jim predložijo knjigo opravljenega premeta. Poleg tega pa imajo pravicv, da cb času poslovne dobe vpo-'gledajo ici. pregledajo poleg te knjige tudi ostale pošlovine knjige/beležnice in listine. Končno imajo davčni organi tudi pravico, da vstopijo med delovnim časom v poslovne prostore davčnega zavezanca in se prepričajo, al: se predpisi o skupnem davku pravilno izvajajo. Te pravice, katere daje zakon davčnim upravam, so tako obsežne, da nudijo polno garancijo za uspešno kontrolo. Vendar pa se zakon še ne zadovoljuje samo s temi pravicami, ampak zahteva tudi od drugih oseb, ki so z davkoplačevalci v poslovnem stiku, da pokažejo davčnim organom' svoje poslovne knjige, beležke in listine, da morejo organi kontrolirati, ali dotična tretja oseba v redu odpremlja skupni davek. Med listine, ki pridejo v tem pogledu v poštev, spadajo tudi fakture, katere organi finančne kontrole po nekod že pregledujejo in prepisujejo. Po nek: d si hočejo delo tudi olajšati in vzeti fakture enostavno s seboj, za kar pa niso upravičeni. Na ta navodila opozarjamo davkoplačevalce, da se bodo znali ravnati in pravilno tolmačiti postopek uradnih organov. Pri nas nimamo povoda, da bi se ‘bali kontrole, saj se ravno na našem področju prometni davek najtočneje plačuje. Tragika obstoji v tem, da se izdajajo splošna navodila, to je za, vse dele države enaka in se pri nas, dasi se predpisi točno izvajajo, izvajanje še poostruje. Nimamo povoda, da bi se bali kontrole, vendar pa je vsaka kontrola nadležna. Upamo, da jo bodo davčni organi izvajali samo tam, kjer upravičeno dvomijo, da se davek ne odpremlja pravilno, ne pa da bi smatrali vsakega davkoplačevalca že v naprej za krivega davčne utaje, da bi moral vsakdo svojo nedolžnost v tem pogledu šele dokazovati. JUGOSLOVANSKI KARTEL IZDELOVALCEV NOG A VIC'USTANOVLJEN V Beogradu je bil prejšnji teden ustanovljen jugoslovanski kartel izdelovalcev nogavic, ki bo določal cene in razdelil trg. Kartel je nastal vsled preostre konkurence, ki je mestoma; postala že kar divja. Največ se izdelujejo nogavice v Zagrebu in Sloveniji, dočim je v Sarajevu le en izdelovalec. Kakor čujemo, v Sloveniji tudi nekateri največji izdelovalci nogavic niso nrfairvnili h knrtftlll. Državna trošarina na električno strujo Referat glavnega tajnika Zveze industrijcev, inž. Milana šukljeta na anketi finančnega ministrstva, dne 5. novembra II. Drugo važno poglavje tvorijo industrijski konsumenti električne energije. V naši resoluciji srno že naglasili načelni pomislek proti temu, da hoče zakon obda-čiti tudi električni pogon, tedaj izrazito produkcijsko sredstvo, ki bi nikdar ne smelo biti objekt trošarine. Subsidiarno smo pa zahtevali, da se v industrijskih podjetjih smatra vsa poralbljena struja kot struja za pogon, vštevši tudi električno strujo, ki se brezplačno oddaja lastnim delavcem in nameščencem. Kot razloge smo navedli: da je obremenitev tovarniške razsvetljave po Din 0-70 nemogoča in neznosna že iz razloga, ker predstavlja napram ceni struje obremenitev od 150 do 300%! Taka obremenitev bi skupno s trošarino na pogon v nekaterih primerih povišala režijske stroške tako, da v naprej konsumira velik del zaslužka, kateri tvori podlago za odmero pridobnine, oziroma društvenega davka. Obilna razsvetljava delavnic, skladišč in dvorišč pa ne služi samo produkciji, marveč je ona potrebna, da se z njo poveča telesna varnost delavstva. Previsoka trošarina bo v sedanjem času depresije prisilila podjetja v štednjo, ki mora imeti opasne posledice. Po drugi strani nastanejo industriji vsled zahteve po ločenem merjenju razsvetljave veliki stroški za brezplodne investicije. Culi smo, da se v finančnem ministrstvu ta argument zanika, češ da se v modernih obratih na električni pogon vodi struja za razsvetljavo itak ločeno od one za pogon. Tako naziranje je pogrešeno. Meni ni znano, kako da so urejene fabri-ke v drugih delih kraljevine. Dvomim pa, da bi bile na splošno moderneje urejene kakor so fabrike v Sloveniji. Podatki naše ankete dajejo v tem pogledu jasno sliko. Nekatera maloštevilna podjetja, ki uporabljajo električno strujo skoraj samo za razsvetljavo, imajo pač ločene vode. To velja na primer za nekatere fabrike v Ljubljani, ki dobivajo strujo iz mestne elektrarne. Pa celo v tem rajonu večina podjetij ni izvedla strogo ločitev dbeh vrst struj. V rokah imam od mnogih naših industrijskih podjetij načrte, oziroma proračune investicij, ki bi bile potrebne vsled predpisov pravilnika. Kaj pravijo številke. Najprej nekaj podatkov iz naših rudarskih podjetij. Na rudnikih Trboveljske pre-mogOkopne družbe, katera prejema največ struje od elektrarne v Fali, ki pa tudi proizvaja lastno strujo v 5 centralah, bi bilo na novo montirati 2.494 strujemerov, namreč 99 za visoko napetost in 2.395 za nizko napetost ter bi znašali stroški za te investicije Din 2,130.000! Državni rudnik Velenje naznanja račun investicij do Din 70.000. Premogokop Jakil računa investicije na Din 80.000; ta vsota se sestavlja tako: za rudniške naprave znašajo investicije 4)8.000, za rudniško bolnico 2.000, za stanovanja delavcev in nameščencev 30.000. Enoletni donos trošarine bi znašal od razsvetljave in pogona skupaj Din 62.000, tedaj znatno manj kakor te investicije. — Rudnik in železarna Štore računa investicije na Din 90.000, letna trošarina po pravilniku pa bi znašala 24.350 dinarjev. Na drugem mestu navajam našo železno in kovinsko industrijo. Kranjska industrijska družba je napravila proračun stroškov za oddvojitev vodov in montaž struj ome rov v iznosu Din 711.500. Računano po letošnji potrošnji bi donašala državna trošarina glasom pravilnika letno le 450.000 dinarjev. — Tvrdka A. Westen d. d. v Celju preliminira investicije na Din 98.000, dočim bi znašal donos trošarine po pravilniku letno Din 97.000. — Razmerama mala Tovarna verig v Lescah računa investicije skupaj z dvema novima transformatorjema na Din 101.600. — Jeklarna Ravne računa stroške na Din 106.637, dočim bi znašala trošarina na razsvetljavo vsega samo Din 25.200. — Železarna Muta ima razmeroma malo porabo struje, oddaja pa brezplačno strujo za 54 delavskih stanovanj ter 44 privatnim pavšalistom. V tekstilni industriji navajam kot primer novo tovarno tvrdke I. Hutter in drug v Mariboru, ki računa stroške instalacij na Din 100.000, dočim fbi znašala letna trošarina Din 66.000. — Tkalnica v Pre- boldu računa preureditev na Din 30.000, dočim znaša letna trošarina Din 48.000. — Tovarna motvoza v Grosupljem računa stroške na Din 10.838, donos trošarine na Din 5.500. — štora d. d. v Št. Vidu pri Ljubljani računa preureditev na 60.000 dinarjev, dočim znaša letna trošarina vsega Din 9.700. — Tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah preliminira za oddvojitev vodov Din 27.800, dočim se kalkulira trošarina na Din 6.450. Preidem na kemično industrijo. Tvorni-ca za dušik v Rušah računa stroške za preureditev vodov na Din 293.000, dočim bi znašala letna trošarina Din 270.000. — Papirnice Vevče pri Ljubljani računajo stroške na Din 111.381. — Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku računa te stroške na Din 50.000, dočim znaša 'trošarina na razsvetljavo letno samo Din 8.000. Še nekaj primerov iz ostale industrije: Gozdni urad barona Borna, ki oddaja strujo tudi zasebnim strankam in med njimi 297 pavšalistom, računa stroške samo za delavska stanovanja in pavšaliste na Din 171.850, dočim znaša donos trošarine pri teh dveh kategorijah konsumentov samo Din 27.6001 Podjetje oddaja 25 siromašnim zasebnim strankam strujo brezplačno, tukaj pa ne pride v poštev montaža strujemerov, ker se bo pač morala dobava struje ukiniti. Mogel bi našteti še mnogo primerov, pa ne sinem zlorabljati Vaše potrpežljivosti. Iz naših podatkov pa izhaja istinitost trditve, da povzročajo predpisi pravilnika stroške, ki so večji od enoletnega donosa trošarine. Ti stroški so tem neznosnejši, ker smo v depresiji in ker se trdno nadejamo, da trošarina na električno strujo ne bo ostala v veljavi niti eno leto, vsaj pa me v sedanji obliki. Pravilnik predvideva rok 5 mesecev za izvedbo instalacij, o katerih sem poročal. Do takrat pa naj bi se apliciral čl. 13 Pravilnika, da se namreč računata 5/.i porabe na razsvetljavo in 1/3 na pogon. Podjetjem je na prosto dano, da zaprosijo za strokovno komisijo financ, ministrstva, ki naj razmerje med poralbo za razsvetljavo in .pogon točneje preceni, in bi ta cenitev imela veljavo za ves čas nazaj. Mi smo se že izrekli proti komisiji iz ministrstva financ. Samo v Dravski banovini bi bilo oceniti več 100 podjetij, morda do 1000 podjetij, in je fizično nemogoče, da bi te cenitve izvršila ena ali več komisij finančnega ministrstva, katero kakor znano, sploh nima za tako delo kvalificiranih organov. Preureditev instalacij se v večini slučajev ne bo izvršila, ker podjetja nimajo potrebnih sredstev. Preostala bi možnost, da davčne uprave na podlagi podatkov podjetij precenijo ono razmerje, pri čemer je vedno še mogoče, da se začasna ocena v važnejših primerih kontrolira po strokovni uradni komisiji. Take komisije bi morale delegirati banske uprave, ker je nemogoče, da naj podjetja nosijo še visoke stroške za komisije iz Beograda. Dodatno obdačevanje po komisijskih stroških mora enkrat prenehati. Tudi provizoričen ključ neifporaben. Reklo se je, da naj bi se ono razmerje čl. 13 Pravilnika, ki se hoče provizorno aplicirati na podjetja, kjer obe vrsti struj nista oddvojeni in dokler relacija ni komisijski ugotovljena, izmenilo na razmerje, kakor je bilo predvideno v prvotnem zakonskem načrtu, namreč na 10% za razsvetljavo in 90% za pogon. Pa niti tak provizoren ključ bi ne bil umesten. V velikih industrijskih podjetjih, ki so elektrificirana, znaša poraba struje za razsvetljavo tovarniških objektov napram celotni poralbi 1% do 3% in največ do 5%. Tako navaja tvrdka Glanzmann & Gassner v Tržiču, katera- uporablja nočno strujo svojih hidrocentral za akumuliranje visokotlačne pare, številko 0-8%, papirnice Vevče 2-9%, rudniki TPD 3-5%, povprečno pa se številka giblje Okoli 3%. Iz tega pa sledi, da niti ni poraben provizorni ključ 10:90 ali 11%, ker ni samo trikrat previsok, marveč radi velike diference v obeh trošarinskih stopnjah (70 : 5) 36-krat previsok. Nadalje pa postaja jasno, da ni interes finančne uprave na ločenem obdavčenju industrijske razsvetljave tako velik, da bi mogel in smel obveljati napram našim močnejšim stvarnim argumentom. Edini smotreni izhod iz teli težav je ta, da se po našem predlogu računa vsa struja, ki jo rabijo industrijska podjetja, kot struja za pogon. S tem bi odpadle vse one težave in krivice in bi zlasti odpadle opasne posledice v socijalnem pogledu. Podjetja, ki svojim delavcem in nameščencem dajejo brezplačen tok za razsvetljavo in v mnogih primerih tudi za kurjavo, bodo nosila tudi Ibreme 5 par na Kwh. Da pa naj plačajo za strujo, ki jo producirajo po 10 do 50 par, na trošarini 70 par, se od njih ne more niti zahtevati niti pričakovati. Bodi mi dovoljeno, da h koncu odgovorim še na en nasproten argument. Culi smo, da bi utegnila delati težave Glavna kontrola, če bi se usvojil naš predlog glede industrijskih konsumentov. Ta argument čujemo to pot prvič. Nikdar ga nismo slišali do sedaj, tudi če so se v praksi z uradne strani očitno prekoračili zakonski predpisi v breme davkoplačevalcev. V predmetnem primeru bo škoda, ki preti našemu gospodarstvu, narodu in državi, tako velika, da ne sme biti državljana, še manj pa državnega uradnika, ki bi vztrajal na nesrečnem konceptu. žlfecl. univ. dr. ¥thčin ftl. M2fublfana Privoz štev. 20 Ordinira 2-4 Telefon 3256 ^nudbg;PouDakmnu Kaul Perate Ramos, Buenos Aires 25 de Mayo 696, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi izvozniki smrekovega lesa. Posel bi se obavljal na komisijski bazi, * cene naj se stavijo cil Buenos Aires. Imenoma navaja za reference: Banco de la j Nacion Argentina, Buenos Aires; R. G. j Dun Mercantile Agency, Buenos Aires and Newyork; Adolfo Bullrich & Co, Buenos Aires. KUVERTAH HUB LIANA vskd ' ? Vd!dI-«,Ui tvoknu;a kuvert in KONFEKCIJA PAPIRJA SREBRNA INFLACIJA V NEMČIJI Vedno več srebrnega novca je v Nemčiji v obtoku, kakor kažejo naslednje številke: koncem 1. 1930. je znašal obtok srebrnega denarja 1.002 milijonov mark, koncem leta 1931. 1)291 in koncem avgusta 1932. že 1.675 milijonov mark. Zakonski maksimum znaša 1.800 milijonov in bo torej ta v kratkem dosežen. &o4vctu Fabrika gramofonskih plošč je bila ustanovljena v Novem Sadu in se vrši ustanovna skupščina dne 20. t. m. Pri vredni banki v Vel. Kikindi je dovolil ministrski svet, da se posluži § 5. zakona o zaščiti kmeta. Ugodnosti po § 5 zakona o zaščiti kmetov je dovolil ministrski svet še tem bankam: Mladenovački trg. kreditni banki v Mladenoveu, Užički gradjanski banki, Srbski gospodarski zadrugi v Irigu in Vranje-vački srpski štedionici v Novem Bečeju. V ljubljanski zemljiški knjigi je bilo v oktobru intabuliranih 11,058.690 Din. Samo OUZD se je intabuliral za 173.915 Din. Od 1. I. 1932 do konca oktobra je bilo izvršenih vknjižb za 114,344.646 Din. Ust*no>l|«no 1893 IVAN BRICELJ Teitfon H. 3307 Stavbeni in pohištveni pleskar, .litar, sobo- in Črkoslikar Dun»|sk« cisti »1 15 LJUBLJANA Gosposvatska c. št. 1 (ovoriica kavam« Evropa) Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna I Končni izid volitev v Ameriki je: Roosevelt je dobil 20-1, Hoover 14-1, socijalistični kandidat Thomas pa 0-8 milijonov glasov. Od izvoljenih elektorjev je 472 za Roosevelta, 59 pa za Hoovra. Tako v senatu ko v poslanski zbornici imajo demokrati večino. Pri občinskih volitvah v Bolgarski je dobil vladni narodni blok 68% vseh glasov. Bolgarski državni proračun bo znižan za 25%, ker so bili državni dohodki za 1'5 milijarde levov manjši, kakor pa so bili proračunani. Madjarski ministrski predsednik Gom-bos je z velikim spremstvom odpotoval v Rim, kjer bo sklenil najožjo zvezo z Italijo. V Ženevi je prišlo do krvavih bojev med komunisti in policijo ter je bilo 15 demonstrantov ubitih, 70 pa težko ranjenih. V boj je poseglo tudi vojaštvo in streljalo iz strojnic. Uvoz lesa namerava Češkoslovaška omejiti z uvedbo posebne takse v višini 300 do 500 Kč. Taksa se Ibo plačevala le od lesa, ki se ne proizvaja na Češkoslovaškem. Poljske fabrike vagonov so napravile prvih deset restoranskih vagonov, ki so so bili že izročeni v promet. Cena rumunskega žita se je dvignila vsled slabe letine od 40.000 na 70.000 lejev in misli trgovinski minister na tej višini stabilizirati ceno. Svetovno produkcijo sladkorja ceni Wil-let & Gray na 23.75 milijonov ton, torej za 2.25 milijonov ton nižje, kakor je znašala v letu 1931/32. Največja tekstilna tovarna v Lodzu Scheibler & Grohmann je vsled pomanjkanja naročil ustavila delo in je bilo več ko 6000 delavcev odpuščenih. Veliki Ringchoffcrjevi zavodi v Pragi nameravajo popolnoma ustaviti obrat v svoji fabriki v Smichovu, ki izdeluje vagone. Pred vojno so ti zavodi zaposlovali 1800 delavcev, sedaj pa le še 500. Kovačem v zavodu je Ibilo kot prvim že odpovedano. Ceno bakru je ameriški bakreni kartel zvišal od 5.225 na 5-25. Cena pločevine je na vseh svetovnih trgih čvrsta in se prodaja sirova pločevina 5 mm in več debela po 3,6,0, srednja pločevina 3 mm po 3,14,0 do 3,15,0 in fina pločevina 1 mm po 6,3,0 do 5 funtov 4 šilinge in 0 penijev. Nobelovo nagrado za literaturo dobi Anglež Galsworthy za roman »Forsyte Saga«. Sovjetska Rusija je znova naročila v Nemčiji 10 tisoč ton železa v palicah. Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija I. Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. nUDDHA< 'Ti*' sm T RADE MARK „BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 Telefon 36-36 Telefon 36-36 KLIRING Z AVSTRIJO Finančni minister je izdal la odlok: Moj odlok z dne 24. septembra se spremeni v toliko, da preneha veljati obveznost jugoslovanskih izvoznikov, da vplačajo na račun avstrijskih upnikov 20% v uradni kliring pri Narodni banki in da morejo odslej jugoslovanski dolžniki ves znesek dolga za uvoženo blago iz Avstrije kompenzirati po domačih borzah po predhodnem opravdanju. Med. univ. Jr. lojze Kramarič specijalist za kirurgijo in šof-zdravnlk sanatorija „Šlaimerjev dom* se |e preselil in ordinira od 1. novembra naprej od 2 do pol 4 popoldne v I ubliani Dalmatinova ulica štfev. 10/11. (nasproti hotela Štrukelj) Teleion 31 58 Statistika zunanje trgovine Nemški statistični urad je objavil to statistiko o zunanji trgovini posameznih držav: Uvoz IZTOZ Pliva tri četrtletja 1932 1931 1932 1931; v miliij ouih mark Belgija 111 175 220 300 Danska 89 140 126 280 Francija 139 274 369 644: Anglija 195 342 328 799 Italija 131 212 164 265 Holandska 209 310 471 723 Avstrija 44 89 122 206 Švedska 66 131 166 321 Švica 70 129 306 396 Češkoslovaška 101 182 192 301 Rusija 221 220 486 506 Britanska Indija 118 225 83 126 Kitajska 133 164 63 110 U. S. A. 434 622 207 376 Argentina 147 170 66 142 Skupaj 3444 5271 4291 7233 ANTON kleparska Gospos vetska Izvršuje vsa pri novih Občni zbori Izrodili občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani bo v soboto, dne 17. XII. ob 10. v dvorani Zbornice za TOI. Dnevni red: Poročilo predsednika, gradbena sekcija in slučajnosti. •g* MEDNARODNI BORZNI INDEKS Na svetovnih borzah tudi v preteklem tednu še ni prišlo do zboljšanja in so tečaji večinoma ostali na svoji nizki stopnji, kakor dokazujejo te številke: Koncem /,a£et. 22. X 29. X 5. XI. 19./ -- ilX)% 1»3^ berlin n 3-6 240 24-9 24-4 1/0!I(10I1 102’ti 53-1 53'6 55-2 1'aris 156« «5S-3 53-1 55‘2 lituselj 133-8 2y-0 29-1 29-9 Amsterdam 104-5 30-1 30-0 29-9 biocKiionu ioa-5 11-kJ 11-0 12-2 Curih 101-0 42-0 42-0 42-0 l/uiiaj 91-4 3ti-l 35-7 35’5 1'iasa 108-3 55-7 55-5 53"2 hew i ork 137-3 3(5-6 38-4 37-6 Gibanje tečajev na svetovnih borzah 'torej ni bilo enotno, temveč so tečaji v Londonu, Parizu in Stockholmu napredovali, v Curi-hti ostali neizpremenjeni, na vseh dingih borzah pa nazadovali. Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. AVSTRIJSKI IZVOZ LESA PADA Pri denarju se neha prijateljstvo in to resnico so mogli spoznati tudi avstrijski lesni industrijalci, ki so se zaman trudili, da bi uvozili v Nemčijo več lesa. Nemčija je kupovala brez ozira na krvno prijateljstvo les tam, kjer ji je bolj konvertiralo. V vsem je Nemčija leta 1931 uvozila 280.000 vagonov lesa. Od te količine je odpadlo na sovjetski les 36%, na avstrijski les pa samo 6% ali celih 2117 vagonov, dočim je še leta 1928 uvozila Avstrija v Nemčijo 33.900 vagonov. — Pa tudi v druge države se je zmanjšal avstrijski lesni izvoz. Izvoz v Švico se je zmanjšal za polovico na 6.000 vagonov, avstrijski kontingent za uvoz v Francijo znaša 15.000 vagonov, neizrabljena pa bo ostala ena četrtina. Še najboljši odjemalec je še vedno Italija, a tudi ta bo uvozila kvečjemu aA lanske količine. FUCHS | delavnica it. 16, wPrI Levu" lesocementna dela tudi pri starlH, ®nlh cenah. SLOVE N IA TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 Strojni transporti S pecijalno podjetie za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih inštalacii za to-vame — Oskrba dovoljenj za carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno. Zunanja trgovina KAM S SLADKORJEM? To vprašanje postavlja zagrebški :>Jutam ji list« in piše: V naših sladkornih fabrikah je ostalo od lani do 1000 vagonov sladkorja, ki ga ni mogoče doma prodati vsled zmanjšane kupne moči prebivalstva. Težko vprašanje nastaja za fabrike, kam s tem sladkorjem. Izvoz je le malo verjeten, ker velja v svobodni luki Trsta kg sladkorja le Din 1-35. Preje smo izvažali nekaj sladkorja v Levanto in zlasti Sirijo in bi bilo treba pridobiti si zlasti te trge. Turčija in Sirija morata uvažati sladkor, ker ga ne pridelata zadosti, toda zahtevata za uvoz sladkorja kompenzacije. Ker smo z Obema državama v slabih trgovinskih odnošajih in ker tudi nimata blaga, ki bi ga mi potrebovali, je malo verjetno, da bi mogli uvažati sladkor v ti dve državi. Kvečjemu južno sadje bi nam mogle dobavljati Turčija in Sirija, a tega dobivamo že iz Italije. Vprašanje: kam s sladkorjem ostane torej odprto. Ob iščHe auiomatični bufetf D A I -DA M IZVOZ PERUTNINE IN JAJC Perutnine in jajc se v zadnjem času precej izvaža, ker je oživela trgovina z Italijo, kateri konvenira naše blago. Po vaseh se plačuje kmetom po 70 do 80 par za jajce. Tudi Švica precej; kupuje, kupovala pa bi tudi Nemčija, a si niso uvozniki na jasnem, če bodo dobili za uvoz jajc devize, ker še vedno obstoji nevarnost, da bo uvoz jajc kontingentiran. Za 1 dinar lahko uporabiS britvico zopet kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Sprejmem tudi vsa druga popravila in bruSenja. Se priporočam R. JUVAN, nožar, Ljubljana PreSernova ul. IS IZVOZ SADJA V času od 21. do 31. oktobra je bilo izvoženo iz naše države sadja, in sicer: jabolk: v Nemčijo 496, v Avstrijo 102, v Češkoslovaško 127, v Italijo 15 in v Švico 5 vagonov; svežih češpelj: v Nemčijo 1 in v Avstrijo 2 vagona; grozdja: v Avstrijo 56, v Češkoslovaško 20, v Nemčijo 14, v Poljsko 12 in v Švico 2 vagona. Že v 24 urah klobuke itd. Škrobl in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere. suši, mon^a in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ni. 8. Telefon St. 22-72 IZV OZNIKOM ŽIVINE V AVSTRIJO Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja interesente, da je avstrijska vlada s 1. novembrom povišala davek na poslovni promet od trgovine z živo živino za 9-9%. Dr. Pi rčeva slaana kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. HOTEL »METROPOL« (Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27-37, Izvrstna restavracija in kavarna. — Na ras-polago velike, anažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba. Priporoča se F. MIKLIČ. PROIZVODNJA BOMBAŽA V SOVJETSKI RUSIJI Kakor se hvalijo sovjeti, je proizvodnja bombaža v Rusiji silno napredovala. Pred vojno je po sovjetskih podatkih Rusija pridelala samo 399.660 ton bombaža, v letu 1932/33 pa bo dala že 1,186.870 ton, kar znaša eno četrtino vse svetovne produkcije. Tako bo sovjetska Rusija glede produkcije bombaža na tretjem mestu za Združenimi državami Sev. Amerike in Indije, toda pred Egiptom. iaš pravi domači izdelek! Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini trgovca z modnim blagom v Ljubljani Franca Weil-gonija. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Hacin. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču soba št. 140 dne 17. XI. ob 9. Oglasitveni rok do 17. XII. Ugotovitveni narok dne 24. XII. ob 9. v sobi št. 140. V konkurzni zadevi Ahčana Rudolfa iz Zagorja se določi narok za razpravljanje in sklepanje o njegovem predlogu, da plača upnikom III. razreda 20% njih ugotovljenih terjatev v 4 enakih zaporednih tromesečnih obrokih, na dan 3. XII. ob pol desetih pri sodišču v Litiji. Odpravljen jc konkurz trgovke Žitnik Franje v Medvodah, ker je bila razdeljena vsa masa. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovinah: Posestnika Kolarja Fr. v Slovenjgrad-cu. Poravnalni sodnik Romold Ivan, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Lavrič. Poravnalni narok pri sodišču v Slovenj-gradcu dne 12. XII. ob pol 11., prijavni rok do 7. XII., poravnalna kvota 50 odstotkov; lastnika hotela »Astoria« Vrhunca Jožeta na Bledu. Poravnalni sodnik dr. Štular, poravnalni upravitelj dr. Dobravec, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 16. XII. ob 10. Rok za oglasitev do 10. XII. Poravnalno postopanje je končano v zadevali: trgovke Starovašnik Antonije v Vitanju, trgocva s čevlja Straška Štefana, lesne in industrijske družbe Franc Vehovar v Celju, trgovca Kocbeka Simona pri Sv.. Ani na Krembergu in trgovke Pevec Rozalije v Ormožu. Potrjeni sta poravnavi trgovca Veseliča Ivana v Ormožu in tvrd-Florjančič v Šmartnem. ZUNANJA TRGOVINA BOLGARSKE Trgovinska bilanca Bolgarske v prvih osmih mesecih t. 1. je bila pasivna za 324 milijonov levov, dočim je bila lani v istem času aktivna za 562 milijonov. Bilanca je pasivna predvsem zaradi zelo zmanjšanega izvoza tolbaka. Nazadovanje tobačnega izvoza pa traja še nadalje in je bilo v septembru izvoženo le 64.417 kg tobaka proti 451.415 kg lani. LJUBLJANSKA BORZA Teiaj 11. novembra 1932. Povpra Sevanje Oln Ponndbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold Berlin 100 M............. Bruselj 100 belg......... Budimpelta 100 pengO . . Curih 100 fr. ..... London 1 fant............ Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev Pari* 100 fr............. Praga 100 kron .......... Stockholm 100 ived. kr Trst 100 Ur ............. 2311-79 2323-15 1366 25 1377-05 798 85 802 79 1108-35 1113-85 188-69 190-29 5733-25 5761-51 226-77 2*6-89 170-45 17131 294-24 296-64 CIKGRI7A Francoski državni proračun Kakor lanski, tako je predvidevan tudi bodoči proračun na 53 milijard izdatkov. Od teh 53 milijard odpade za dolgove 11.043, za vojne pokojnino 7.346, za druge 'pokojnine 4.577, za kulturne namene 4.147, za socijalne svirhe 2.693, iza vojsko 13.694, za javna dela 3.875 im za: upravo 5.866, skupaj 53.182 milijard frankov. Dohodki so proračunani na okroglo 40 milijard, zelo majhna pa je verjetnost, da bodo tudi v resnici doseženi, ker' padajo državni dohodki in bodo znašali z ozirom na dohodke v prvem polletju kvečjemu 36 milijard. Pa tudi neglede na to ostane deficit 13 milijard, ki jih hočejo kriti na ta način: 5 ini-lijaird naj bi dala konverzija posojil poletni načrt, 4 milijarde redukcija uradniških plač ia no,vi davki, dočim bi ostalo še nad 3 milijarde nekritih. Z raznimi sredstvi knjiženja naj bi končno še ta deficit izginil iz knjig, a dejansko bi se moral kriti s posojilom. Ta pa so dosegla že neverjetno višino 273-7 milijard frankov in finančni minister bo moral naipeti vse sile, da bo našel rešitev iz vseh teh teakoč. Kdaj bo konec prohibicije v Ameriki? Časopisi poročajo, da se češke in nemške pivovarne /e pripravljajo, kako bodo pričele uvažati v Zedinjene države Sev. Amerike svoje pivo, ker je zmagal Roosevelt, nasprotnik prohibicije. Tudi v nekaterih vinorodnih krajih si mnogo obetajo od Rooseveltove zmage in že računajo, kako bodo izvažali svoje vino v Ameriko. Teda vse te nade na prodajo alkoholnih pijač v Ameriko so žal mnogo prezgodnje, ker prohibicije ne bo še tako hitro konec. Predvsem je treba omeniti, da nastopi Roosevelt svoje mesto šele 4. marca 1933. Pol leta prej o prohibiciji sploh še ne more biti govora. Če se hoče prohibicijo čisto odpraviti, potem je treba spremeniti ameriško ustavo. V ta namen pa. je potrebno, dai se izrečeta dve tretjini senatorjev in dve tretjini poslancev za odpravo prohibicije, oziroma, da se IR. dostavek ustave izbriše. Kakor je velika zmaga demokratov, teh dveh tretjin nimajo ne v senatu in ne v poslanski zbornici. Upanje, da bi se torej parlament izrekel za odpravo prohibicije in v ta namen spremenil ustavo, je torej nad vse minimalno, oz. ga sploh ni. Pa tudi v primeru, da bi se ti dve tretjini na kakšen srečen način vendarle dobili, še ne bi bilp tako kmalu konec prohibicije. Kajti sklep parlamenta mora ratificirati vseh 48 zveznih držav in vsaka teh 48 zveznih držav mora predlog odobriti po svoji poslanski zbornici in senatu. Šele potem, če bi tri četrtine teh 48 držav, torej 36, odobrile v svojih parlamentih in senatih predlog za odpravo prohibicije, bi bila ta'v resnici odpravljena. Ta procedura pa bi trajala najmanj dve leti. Pred 2 in pol leti torej sploh ni mogoče računati na odpravo prohibicije. Toda odprava prohibicije bi bila mogoča še na drug način, da se namreč ne bi prohibicija odpravila, temveč samo dovolilo točenje pijač, ki imajo več ko pol odstotka alkohola. V ta namen pa ne bi bilo potrebno iizpremeniti ustave. 18. dostavek ustave prepoveduje namreč samo opojne pijače. Šele volstead act pa definira ta pojm, ko pravi, da je kot opojne pijače smatrati vse one, ki imajo več ko pol odstotka alkohola. In proti tej določbi se vodi že leta in leta ves boj in ta zakon pa more kongres spremeniti z navadno večino. In ta večina bi bila z zmago Roosevelta tu. Treba je potem samo še to, da sklepu o spremembi tega zakona pritrdi že najmanj 36 zveznih držav in /aken bi bil izpreimenjen. Tu pa nastane nova težkoča. Brez dvoma je, da bi organizacije »suhih« takoj vložile pritožbo na sodišče, ker da je spre- memba zakona protiustavna. Zadnja beseda bi pripadla najvišjemu sodišču, v katerem pa danes' sedi 5 »suhih« in 4 »mokri«. V tej sestavi bo seveda najvišje sodišče ugodilo pritožbi »suhih« in dokler eden od teh sodnikov ne umre in dokler ne pride na njegovo mesto nasprotnik prohibicije, tako dolgo tudi ni upati, da bi prohibicija padla. Povprečna starost teh 9 naj višjih sodnikov je sicer 77 let in zato ni neverjetno, da bo smrt v kratkem tudi spremenila sestavo najvišjega sodišča. Ali dokler se to ne izgedi, je čisto izključeno, da bi bila mogoča-sprememba zakona, po katerem je vsaka pijača, ki ima več ko pol odstotka alkohola, opojna. iNade na izvoz alkoholnih pijač v Ameriko so torej za enkrat še mnogo prezgodnje. Kavarna ABOR ki Je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina in odprto pivo Točna postrežba Solidne cene Ivan in Zofija Flerin SLUŽBENI LIST banske uprave Dravske banovine z dne 9. XI. objavlja to vsebino: Uredba o sprejemu v službo, raizporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole. — Objava banske uprave o pobiranju obč. davščin v občini Ptuj v 1. 1932. Razglasi sodišč in drugih uradov. JtSvemkersha števijfta joTo-mmjo" edinega lista zajoto-Rino je izšla IJsakamater mora tajist imeti! i.sporočite npn svoj haslov— m pošljemo vam ga /m ogled. LETT1IK 1932 (TRI ŠTEVILKE) 5TAPE lf O IH 16. - Brzojavi:. Kiispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Hostnik : dosip V evlič Veletrgovina kolonijalne robe. V elepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Totna postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 UPRAVA,FOTOAMATČRJA1 LJUBLJAHA - PRESERflOVA UL.5/I. Cena vinu se bo pripravila Trgatev v letošnjem letu je bila skoraj ■v vsen državah slaba in zato je pričakovati,; da se bo cena vinu popravila. V posameznih državah cenijo rezultat trgatve tako-le:i V Avstriji je bila trgatev -za polovico manjšp ko leta 1931. Ker ni starih zalog, je upati;, da bo mogoče prodati naše vino v Avstrija V; ,.j ,, Madjarska je pridelala mesto 4 samo 2 milijona hi. Cena se je že dvignila za 25%. Češkoslovaška bo imela letos okoli 350 tisoč hi vina, kar je mnogo manj ko druga leta. Tudi v Nemčiji je bila trgatev zelo slaba in ker ni starih zalog, raste cena za vi-no neprestano. Romunska je imela srednje dobro trgatev. Cena pa ima krepko tendenco. Bolgarska je imela, dobro trgatev in je v tein' pogledu prava izjema. Bolgarska pa ne pride, v poštev ,za, izvoz vina, temveč le za izvež grozdja. Italija .pričakuje, da bo letošnja trgatev dala nekaj več ko lanska . Zelo slabo pa so obrodile letos trte na Francoskem, ki je največji evropski producent vina. Trto je napadla trtna uš in napravila škode, kakor že dolgo ne. Francija bo morala letos nekaj vina uvoziti. Tudi Španska je imela letos mnogo slab-«o trgatev ko lani, dočim je Grška ^e nekako dobro odrezala. iP Dunajski svinjski trg < Na trg z dne 8. t. m. je bilo prignanih 6815 prašičev pršutarjey in 3705 Špeharjev, od katerih je bilp 2711 iz Jugoslavije. Cene so bile te: Špeharji po 1-90, I. vrste po 1-80 db 1-87, IUpfrl-67 do 1-75, pršu-tarji po 1-40 do 1-70, najboljše vrste po 1'80 do l-90 šilingov za kj* žive teže. Špeharji so se podražili., za 10 grošev pri kilogramu. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Sobota, 12. novembra: Zaprto. Nedelja, 13. novembra ob 15.: Srce igračk. Mladinska predstava. Premiera. 1 — Ob 20.: Roksi. Izven. Znižane cene. Opera. Nedelja, 13. nov. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene. — ob 20.: 'Seviljski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, 12. novembra: Celjski grofje. Nedelja, 13. novembra ob 15.: Dve nevesti. Ob 20.: Friderika. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. Torek, 15. novembra: Gospa ministrovka. Premiera. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 ~ MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstoo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70 vi;«';’ > A ... • i • , y»- «-1 ' 'i , . . ' .. " •V pozori Pristna pozori Belokranjska vina TOČI NA DEBELO VINARSKA ZADRUGA ..BELOKRANJSKA KLET1 SPODNJA ŠIŠKA, Gasilska cesta 3 A||. Ure, zlatnina, optični predmeti L. VILHAR -KLlBBlim. celi« J« KLIŠEJE vso/l vrs£ por falag rafij ah-ali risbah. i%vr £ uje n aj s ali d n 9/še ki iš a r*no ST/DEU ilUB LIANA DAIMATIN0VA13 Delo dobi v teh težkih časih vsak še najlažje, ako si sam doma uredi pletil-nico. Damo vsakomur tekoče delo, s tem, da mu odjemljemo izgotovljene pletenine, da mu dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje — kar dokazujejo mnoga zahvalna pisma. +- Ako hočete delati in zaslužiti, obr- nite se, prosim, zaupno za gratis-prospekte na tvrdko: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 32. Trgovci, čitajte Trgovski list! ‘Grgovd m industrije!! te priporoča ta in s ez iv anf c I Izšla je Blasnikova 11 ELIKA PRATIKA za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek pd-trebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem Itetu; — tabele za računanje obresti; -t življenjepise Važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 6 .Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah, in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. \_______ 4 __________ Motvoz Grosuplje domač sIotcmLI izdelek -5- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvama J. cL Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.