DR. O. ILAUNIG: 11 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. ReCeno, storjeno. Drugi dan zgodaj je jezdil konjušnik Rudolfi iz grada Čakovca s pismom grofa Zrinjskega, v katerem ga ta vabi v prisrčnih besedah na lov. Temu pismu je bilo priloženo drugo skrbno zapečateno; pisala ga je grofica Zrinjska in podpirala vabilo svojega moža, Ceš, da se sedaj nudi najlepša prilika, da se obudijo spomini na dogodke leta 1G60. Grof Tatenbah je živel po smrti svoje žene Judite prav brezskrbno, dokler ga ni priklenila težka boiezen na postclj. Cclih 26 tednov jc trpel velike bolečine, zdravniki so že obupali, da bi še okreval; pomagala so mu le sredstva, ki mu jih ]e dala vedežcvalka Piihta, ki je imela v poznejSem življonju grofa Tatenbaha usodno vlogo. Grof Tatenbah se jc ravnokar vrnil z lova na Pohorju, ko je došol Rudolfi ter mn iziofil pismo I* Čakovca. I-Tiastno j?a je prebral. nato pa vels! Rudolfiju, da čaka do jutri, ker mu ima vročiti odgovor na preprijazno vabilo. Smehljaje se je sprejel drugi dan Rudolfi pismo, ki mu ga je izročil grof Tatenbah za grofico Zrinjsko, saj ,je vedel, kako je razmerje med njima. A bil je tih, ker je bil svoji gospej vdan iz dna srca. Bilo je začetkom meseca septembra, ko se je zbralo v gradu Čakovec več prijateljev grofa Zrinjskega, da gredo na velik lov. Videti je bilo vse tiste, ki so bili nedavno zbrani pri grofu /rinjskem in tedaj prisepli, da zastavijo vse sile, da se osvobodijo avstrijskega jarma. Med njimi je bil tudi grof Franc Nadasdy, ki je prihitel iz Dunaja ter povedal zarotnikom, kar je zvedel na dvoru važnega, posebno v kolikor so tam poučeni o tem, kakšen obseg je že zavzela zarota. Vesolo razpoloženje pa je nastalo, ko se je prikazal na stopnicah tudi grof Tatenbah. Želeli so si ga v svoji sredi, saj so ga rabili za svojo zvozo. ker je bil upliven in bogat. Stopal je ob strani grotice Zrinjske, ki je imela danes okusno narodno nošo tor je bila vidoti lopa kakor boginja. Vesclje ji je žarelo iz oči in obraz je kazal, da je s tetn dnevora iako zadovolina. S posebno radostjo je sprejela Tatenbahovo ponudbo, da jo spremlja po stopnicah, da pozdravi došle goste. Tatonbali je bil razigrane volje, saj je v bllžini one, katero je toliko ljubil, pozabil je na dolgo, mučno bolezen, ki jo je ravnokar prestal, pozabil na vse, kar ga je težilo v zadnjem času. Njegov sin Anton, ki je bil prav ljub deček, je rastel brez vsake vzgoje. Ni mu preostajalo nič driigoga, nego da se poroči. Odločil se je za Ano Terezijo grofico Šenau, žono velikc lcpote, blagega, plemenitega znaPaja. A Tatenbaliovo srce ni bilo pri nevesti, njegove misli so bile tam doli v Čakovcu, tam Je bila ona, ki je vdahnila s svojim nastopom njemu lnepenenje, da se je razvnel ln videl le njo, samo njo. Poročiti bi se morai v zadnjih mesecih leta 1607., a vedno je našel kak vzrok, da je odložil poroko. Zato pa mu je prišlo kakor nalašč, ko je dobil vabilo na lov v Čakovec, saj ga jc gnala žolja po njej, katero je odino Ijnbil. Ona mu je bila vzor, njenc lastnosti so sc iijomalo v marsičom z njcgovimi. k njej ga jp vloklo srcp, pri njpj je znpot, npal najti to, knr ic druirod zaslonj iskal. I.iubko rrm i-^ n'-'';—••'In rrrofiVn /rini«!>:a. ko se je poslovil grof Tatenbah pred odhodom na lov. »Spretnega lovca čaka najlepše plačilo.« mu je šepnila na uho, ko se je poslovil. Kri mu je šinila v glavo, pri teh besedah bi zavriskal od veselja, ko je odhajal. Med tem časom, ko so se vdali odlični goptje lovskemu veselju, so imeli v gradu dosti truda, da pripravijo vse, da zadovoljijo izbirčne goste. Zadovoljno je gledala grofica Zrinjska, ko se ]e uredilo vse po njenem okusu in njenih novrdbah. Njen namen je bil, da se počutijo gostje dobro pri njej, posebno, da pozabi grof Tatpnl^ah na svoj dom in svoje skrbi, saj je vedela vso, kar je težilo njegovo srce. Smilil se ji je, in ravno to je bil vzrok, da se je temu čustvu pridružila tudi ljubezen do lepega plemenitaša. Zato je čutila danes neko rajsko srečo, čutila pa tudi, da ?e odloči danes tudi usoda zaveznikov ter so napravi korak, ki pomenja velik naprcdek v cclem razvoju zarotc. Olasno trobentanje, pokanje iz pušk tor lajanje psov je naznanjalo, da jc lov končan tor se lovri vi-ačajo. Kmalu so tndi došli gostjc, pri^topili ptrržan. ki so pomagali vsaknmu, da se je 7r>n\-\] Inv-lco opravp. Ni trajalo dolgo, in gostje so sodeli pri bogato obloženi mizi. Številni strežaji so skrbeli, da so bili gostjc kar najboljše postreženi; pridno so nosili polne vrče kipečega vina, da so se prav kmalu čutili vsi razgreti od ognjevite kapljice. Razvozljali so se gostom jeziki, začela se je glasna govorica, prvotno o uspehih na lovu, nato o dvugih stvareh, o spominih na nokdanje dni, nazadnje o sedanjem stanju razmer na Ogrskem ln Ilivatskem. »Tako ne more iti dalje,« povzame besedo grof Frankopan. »kaj so vsc godi na Ogrskem in Hrvatskcm, kakšne grozovitosti.« »Da, piav imaš.« pritrdi Peter Zrinjski, »sedaj je poslal cosar namrsto mene v Karlovec grofa ITcM-bcrsteina. srvc Nomca z vojaki, ki tara puptošijo ter plenijo.« »A ne samo to,« poscže vmos Fran Nadasdy, »ravno včeraj scm zvodel, da so ndrii voiaki z nekim nomškim častnikom v vas, pograbili nel<aj doklot. jili mučili in oskninili, potem pa Se izropali bi.?o. Npko dokle jo umrlo radi pi-cstanih muk.« »Nasilstvo, roparstvo.« vzklikne Stofan Widnedv, »ail fe to naš vladar ali zašrifni!; ?« »Ropar ie. kl ie nrpiomil bosodn in nri«feo. ali smo potem dolžni, mu biti zvesti,« razvname se Jurij Pcrini, »tudi nas ne veže več prisega.« »Čisto prav imaš,« pritrdi Peter Zrinjski, »saj zlata bula ogrskega kralja Andreja iz leta 1222 je priznala ogrskemu plemstvu, da se smemo kralju tudi z orožjem upreti, ako bi hotel kršiti ustavne pravice ter svoboščino ogrskega kraljestva.« »Kakšne namene ima Leopold,« pravi Frankopan ves razjarjen, »to je jasno pokazal o priliki poklonitve stanov v Gradcu. Ali ni res grof Tatenbah?« »Resnica je,« pritrdi ta, »kar vesel sem bil, da si se tako potegnil za naše pravice.« »In ti nemški plcmenitaši se mu že klanjajo,« menl grofica Zrinjska, »radi bi postali popolni snžnji.« »Proč od Avstrije,« zavplje Stefan Boczkai. ki jo že precej pogledal v kozarer. Tako se je govorilo sem in tja, doklor ni pri^el čas odlioda za goste. Strožaji so lotali som in tja, predno so imeli pripravljcne konje za vsakcga gosta. ifarsikatevi sc \o mofrol spraviti na konja lo s pomo?jo strožnia, lxajti dobro vino jim je udariio v nnge, da m'so bi]o vp?. trrlnp.