Umrl Je prof. Jože Maučec
Dne 19. III. 1972 je umrl na Ptuju geograf in zgodovinar prof. Jože 
Maučec. Rodil se je 7. I. 1907 v Bogojini. Po šolanju v Murski Soboti in Ljub­
ljani, kjer je 1. 1936 diplomiral iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na 
kmetijski šoli na Grmu in od 1939 do okupacije na gimnaziji v Celju. Med 
vojno je bival deloma doma, deloma v Kišvardi (Kisvarda) na Madžarskem. 
Po osvoboditvi je bil najprej vodja soboške gimnazije, nato profesor na 
Jesenicah, jeseni 1946 pa se je ustalil na Ptuju. Tu je bil do 1. 1967 profesor 
na gimnaziji, nato pa ravnatelj Šolskega centra za kovinsko stroko.
Strokovno se je uveljavil že kot visokošolec, ko je priredil znanstveno 
neoporečni zemljevid Prekmurja v izvedbi kartografa Vilka Finžgarja (gl. 
oceno v GV X, str. 189). L. 1935 je pripravil drugo dopolnjeno izdajo zem­
ljevida. Pisal je članke o svoji ožji domovini zlasti v »Novine«, ki jim je 
bil nekaj časa tudi urednik. Tehten je zlasti njegov članek o krajevnih ime­
nih Prekmurja (»Slovenec« 1938, št. 262). L. 1945 je zbiral gradivo o Sloven­
cih v Porabju za knjižico »Slovensko Porabje«, ki jo je napisal skupaj z 
Vilkom Novakom. O Ptuju je pripravil dva vodnika in vrsto prospektov. 
Zadnja leta se je lotil opisov nekaterih naselij v Prekmurju in v širši ptujski 
okolici za Krajevni leksikon Slovenije.
R. Savnik
Slovenski geografi ob smrti akademika prof. Milka Kosa (1892—1972)
Tudi slovenske geografe je v zgodnji pomladi (24. marca) leta 1972 težko 
prizadela vest, da se je končala življenjska pot velikega slovenskega zgodo­
vinarja in dolgoletnega generalnega tajnika SAZU prof. Milka Kosa. Tudi 
mi smo mu dolžni zahvalo in spomin. Ni seveda potrebno, da bi morda v 
»Geografskem vestniku« ponavljali vse, kar je bilo o njegovem znanstvenem 
ter siceršnjem delu povedanega že ob smrti in o čemer bodo še pisali naši 
zgodovinarji. Naj samo na kratko povemo, zakaj se tudi s svoje strani kla­
njamo njegovemu spominu in ga štejemo vsaj malo tudi za svojega učitelja 
in mentorja. To pač zato, ker so glavne smeri pokojnikovega zgodovinskega 
dela (obravnavanje urbarjev in drugih zgodovinskih virov, pomembnih, če 
lahko tako rečemo, za »zgodovinsko« gospodarsko geografijo, zgodovina ko­
lonizacije slovenske zemlje, historična topografija, zgodovinska osvetlitev 
krajevnih imen itd.) tako ali drugače vsaj posredno pomembne tudi za geo­
grafsko problematiko naše domovine. Zlasti nekaj let pred zadnjo vojno in