Izhaja vtiki četrtek jb 8. uri popoldne Rokopisi se ne vra-!a|o. Nelrankovana plima te ne »prejemajo. Cena listu znala ia celo leto ^ krone, :a pol leta 2 kroni. Za manj premoin? :t celo leto 3 krone, ta pol leta K 1-50. It Nemčijo je cena listu 6 K, ta drage dežele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejemi ^Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet lorini it. 9. Naročnino in naznanila sprejema apravništvovOorii SemeniSka ulSflAO! lovenako Posamezne številke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Ntiovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniŽka 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. V Gorici, 14 marca 1912 11. številka. Slavni P. Kolb je dejal: »Vprašanje n časopisju je vprašanje za življenje ali smrt. Kdor ima časopisje, je zmagovalec na bojnem polju. Francija je postala protikatoliška vsled slabega časopisja, kateremu ni stalo nasproti dovolj dobrega.« Potemtakem so časopisi bojni topovi, s katerimi streljamo sovražnika. Kdor ima boljše topove, ta je zmagovalec. Skrbimo, da bo »Primorski list« najboljši top. Nič ne zabavljajmo, kakor delajo naši sovražniki, ampak pridno dopisujmo. Vsako malenkost sporočimo svojemu glasilu. Ako »Prim. list« nc prinese kdaj povsem resničnega poročila, naznanimo liitro po dopisnici resnico, da se stvar popravi. Skušajmo spraviti list v vsako krščansko družino, kajti čim več topov imamo, tem bolj Rotova je zmaga. Zatorej »Prim. list« v \sako krščansko družino! Bojni duh. I'r. Krek jc rekel dne 29. iebr. na shodu S. L. S. v »Centralu«: "Vsaka politika in javna organizacija se drži samo na en način trajno: Ako si ohrani bojnega duha iti ga vedno kaže. Tudi stranke se ne drže s tem, da veliko dosežejo; tudi vi ostanete le, če ohranite bojevitost proti liberalcem in driigim sovražnikom. V tem tiči vir edinosti. Brezpogojen boj proti vsemu, kar F- Seidl kot modro-sloveč. ^Konec.) Saj je vse življenje le gibanje tvarin: snovi in zategadelj ne potrebujemo nobenega stvarnika, ko gre za vprašanje n izvoru življenja na naši zemlji, utegnejo ugovarjati monisti. Mi jim odgovarjamo z Wtindtom (menda ne bodo očitali temu modroslovcu, da je klerikalec): »Tako tvorjeni pojem o življenju je čisto svojevoljen, ker ne vsebu■ ie najbistvenejših znakov, ki nam jih nudi izkustveni pojem življenja. Zato treba omenjenemu nazoru še vedno vrhu te-Ka razložiti, kako je nastalo življenje»v fiziološkem zmislu (Logik II. 1. 577). -^•idalje bi se moralo tudi pojasniti, kako je začelo sploh gibanje na svetu, ko '■(•‘Udar vsi dobro vemo. da je gibanje 'Miki tvari nebistveno.« Kaj pa naj rečemo še le, ko gre za 'o. kako razlagati postanek zavesti? (iil anje povzročuje zopet samo gibanje. |ziroina mehanični vzrok more narediti lehaničen učinek. Čeprav bi torej *P"/nali prav na tanko vse dejstvova-^ našega živčevja in naših možganov ul^ . da bi bilo to spoznanje, 1 akor te je proti blagru ljudstva! Zato drugega ne želim, kakor da se nasrčete bojnega duha in da iz ljubezni do svojega ljudstva in do stranke greste v boj!« (Živahno odobravanje.) Te besede je brž zagrabila brezverska »Soča«, češ, mi delamo za spravo na Goriškem, katoliški duhovnik i>;i j za zdražbo in boj. Ali pa delajo možje okolti »Soče« res za spravo? Priznati moramo, da so se liberalci pred gromenjem, ki prihaja od »Mizarske zadruge«, »Trgovsko-o-brtne zadruge«. »Ljudske posojilnice«., tvornice za milo itd. nekoliko poskrili v zasedo. To poskritje v zasedo imenujejo sedaj delo za spravo. Zgubili so poginit in nc streljajo več tako pogosto. Le priznani »znanstvenik« Seidl, kateri je prvi odnesel pete iz »Trgovsko-obrt-ne zadruge«, se še nekoliko postavlja. Naročil si je par topov, pa nc Kruppo-vili, ampak Hacckelovih. Mož strelja slabo. Liberalci so v zasedi in čakajo n-godne prilike, da skočijo spet na nas. Ko bi mogli, bi nam takoj zavili vrat. Ker pa tega za sedaj storiti ne morejo, čakajo in delajo za spravo. Ali pa pravimo z dr. Krekom: V 1 boj. v boj proti nasprotnikom krščanske I misli! Mir le tistim, ki so dobre volje! Liberalci nimajo dobre volje in zato nt morejo od nas zahtevati, da bi ž njimi sklepali mir. Najmanj pa se more to zahtevati od katoliškega duhovnika, ki je poklican, da sc vojskuje zo|)cr hinavščino in zoper vse odkrite in prikrite sovražnike krščanske vere. Za liberal- ce in brezverce ni prinesel Kristus mirt; na svet, ampak meč. Kdor hi delal za mir in spravo z liberalci in brezverci, bi katoliško stranko spodkopal. Liberalci, ki čakajo v zasedi. bi nas o prvi priložnosti podjarmili in uničili. Zato pa v brezpogojen boj proti vsem, ki so nasprotni krščanski misli! Nasrkajmo sc bojnega duha in ljubezni.do krščanstva in do krščanskega ljudstva! Prof. Graff. »Soča" udi, da je prot. Grafi poslal izjavo, v kateri zanikuje, da bi bil on kedaj govoril že večkrat v »Gorici« in ■Prim. listu« citirane besede. Temu nasproti povdarjamo, da je proi. Graif one besede res govoril. Za to imamo ^riče. ki so ga slišale na lastna ušesa. Navadno se vseučiliški profesorji drže nat: k < svojih škriptov. ne tako Graii, ki je govoril o najrazličnejših stvareh, zato je čisto umevno, da se on kot star inož vsega več ne spominja. Tudi uikdo ue trdi. da je Graff hotel z onimi besedami povdarjati, da se nc strinja s Haecklom in tovariši, pač pa, da take vrste spisi niso za nezrelo mladino. In to je resnica! In če si kdo želi tudi od prof. Haberlandta izjave, da ni govoril njemu pripisanih besed, temu bodi povedano, da je Haberlandt sedaj profesor na kr. vseučilišču v Bcrolimi. »Soča« pravi, da smo falzificirali. da smo sleparji, da sq poslužujemo nečastnih dejanj itd. Slutimo, da piše re reči v »Soči« znani »profesor« Seidl. Kaka predrznost! Saj je sploh znano, da se dandanes z nobeno« v^do tak« ne slepari in kvari mladina, ko iKptiro^ri-Ziianstvom. Povemo pa ijnefiioglemu »znaustvenikti«, tla KJgavfla naSilr .srednjih šolah ne bomo več mirno gledali. »Znanstvenik« naj si zapomni že citirane besede Graffovcv ki jih je ta resnično govoril: »Ko bi bil jaz šolski nadzornik, hi tega profesorja, ki na srednjih šolah priporoča dijakom Haeckelove spise, takoj postavil v disciplinarno preiskavo.« Tako smo sedaj veljavno obračunali z onemoglim »znanstvenikom«. — Ako m n ni prav, naj izposluje od vsc-učiliškcga prof. Oraffa po|)ravck po S 19. tisk. zak. v našem listu (ne v »Soči«), Ta popravek pa ne ho nič izdal, ker imamo za svoje trditve priče, ki so pripravljene priseči. Shod »Slov. katol. delavskega društva« v Gorici. V nedeljo je imelo »Slov. katol. del. društvo« redni občni zbor. Zborovanje je »tvoril g. predsednik Ivan Goriup. Blagajnik L. Ungar je podal letne račune, ki so zelo zadovoljivi Društvo napreduje od leta do leta vsestranski. Na shodu je govoril tudi dr. A. Pavlica. Na predlog g. predsednika Gorjupa so bili izvoljeni v odbor: Blažiča Franc. Erjavec Andrej, Trnovec Franc, Kuštrin Franc, Bončina Jakob, Kralj Stefan, Gorjup Ivan, Luka Ungar, Orel Ivan in Zimic Miha. Kot namestniki so bili izvo- I nazivlje l)u Bois Reymond, govoreč o mejah našega spoznavanja glede narave, astronomično, bi vendar ostalo nam čisto nerazumno, kako se iz tacega mehaničnega delovanja porodi zavest, ki je nekaj bistveno različnega od živčnega toka. Prof. Seidl sodi. da »ne more biti bistvene razlike med zavestnimi!?), duševnimi!?) delovanjem možganov in nezavestnim, strojevskim delovanjem hrbtnega mozga«. »Zavedna bolest pa je brez dvojbe d u š e v n i. psih i č n i P o j a v«. l’o je seveda res duševni pojav in ravno zato se ne da razlagati brez enovit e d u š e in ni zgolj dej-stvovanje samih možganov, ki delujejo le mehanično. Samo o sebi se ume, da ireba terjati iz rečenega razloga razen tvarnega telesa še posebno ži\ Ijensko načelo (princip), če hočemo pojmiti celi.' čutno spoznanje in čutno zavest. Zakaj se pa m r I i č ne zaveda živčnega toka in ne vidi. da.si ima oko kakor živ človek? Tem bolj pa zahteva človeško umno mišljenje in hotenje proste volje ne t var n o. samobitno in vsled tega neumrljivo dušo. Brez te ne more niti prof. Seidl niti največji veleum zadostno limeti in razložiti našega duševnega delovanja, ki ga nikdo ne more tajiti ali pa istovetiti se spi znanjem in z nagonom neumne živali. Samo jako plitev mislec dospe lahko z nelogičnim umovanjem in i)o marsikakem tuno slovitem skoku salto mor tal c do trditve, da se mehanično gibanje bistveno ne razlikuje od našega duševnega delovanja.. Sicer pa je logika že od nekdaj slaba stran materialističnih itiodroslovcev oziroma slutvomodroslovcev. Za vzgled, kako malo dosledne logike ie v Seidlovi razpravi, navesti linčem samo en njegov stavek, ki izraža baje tudi nauk »modernega monistov-skega svetovnega nazora«: snov in sila sta eno in isto. le ob različnih pogojih sc javljata z različnimi učinki; pravza-prav biva edinole sila. pojem »snov« je pomotna abstrakcija naivnega mišljenja.' Ali ste slišali, ljudje božji? Snov in sila sta eno in isto iu vendar povzročata r a z I i č p e učinke: kako sc to ujema? Na zadnje pa je pojem snov« le p o m o t n a abstrakcij a naivnega mišljenja; kako pa zopet to. če je. kakor smo čtili ravnokar, snov eno in isto kar sila? Saj potem takem bi bil tudi pojem sila . istotako pomot-na abstrakcija. Kako •»c vse to strinja? | Monizem »je rešil uganko prav enostavno«, zagotavlja naš »znanstvenik«, ki mu je sovraštvo do vere razum ote-nmilo, to je, da sc razumemo, jaz mislim. sovraštvo do prave vere, ker prazne vere, je poln. ko veruje budalo— sti. ki bi jih ne verjela nobena baba.*) Ako ne zinete profesor s tako logiko nc naivnega, ampak blaznega mišljenja svojini ubogim učencem popolnoma »živčnega toka« v možganih, morajo ti dijaki biti brez nobenega dvoma v ml-lijonskoletnem razvoju» vsaj za nekoliko miljonov let pred njim! S takšno lo- ) »Soča« z dne ‘J. t. m. imenuje te hudalosti »neizpodbitna dejstva« ter natveznje svojim vernim braveem tudi. da »so pobožni skolastiki pred stoletji dokazovali, koliko angeljev more plesati na koncu igle«. Dober tek. želimo liberalcem za tako tečno hrano! - lo je lažlznanstvo, ktero pobijamo s »skolastično« to je, človeško logiko v boju z o p i č j i m brez u m i e m pr«'/. Seidla. Soča« naj ho le brez skrbi: dejstva se nobenega nihče izmej nas ne loti. nikar pa da bi ga izpodbil«. Kako pa tudi. saj dejstvo se ne Ja izpodbiti! Naš boi velja neutemeljenim in nevarnim nazorom prot. Seidla. ljciii: Hvala Ivan (Revma). Valantič Franc, Trnovec .ložu, Brezigar Milin (Pcvina). Leban Frane (Podpora) in Pavlin Frane (Vrtojba), kot pregledovalci računov pa: Makuc Karol, Čigo;i Jožef in Novič Frane. Sprejete so bile tudi te-lc resolucije. ki se bodo odposlale na pristojno mesto: 1. Občni /bor pozivlje poslance, naj pospešijo se vsemi sredstvi postavo glede starostnega zavarovanja. 2. Občni zbor pozivlje visoko vlado, naj razpusti goriški mestni svet in naj postavi, kakor v Pulju, komisarja. Davkoplačevalcem se zdi čudno, da so v Gorici davki tako visoki, dočim se ne vidi v mestu noben napredek. Napravi naj se tak volilni red, ki bo odgovarjal pravičnosti tudi nasproti slovenskim davkoplačevalcem. 3. Občni zbor pozivlje deželni šolski tsvet, naj zabrani prof. Seidlu podu-čevati na naših srednjih šolah, ker izpovedo ta mož v svojih spisih brezver-stvo, taječ bivanje Boga, neumrjoče duše i. t. d. Kot strrši imamo pravico zahtevati, da sc nam v šolah otroci ne pohujšujejo. Deželni šolski svet naj ukrene vse potrebno, da ne bodo dajala ravnateljstva srednjih šol dijakom dovoljenja hoditi poslušat predavanja omenjenega profesorja. Zasedanje goriškega deželnega zbora. (Dalje.) Nadalje so se dovolile podpore: županstvu Avče se je zvišala podpora za zgradbo vodovoda za 500 K: županstvu Volče za zgradbo vodovoda Sclo-Čiginj 3325 K: municipiju Zagraj za brambna dela na levetn bregu Sočinetn v Zdravščini 1400 K; za provizorična brambena dela ob Soči pri Kazeljanu 000 K: za večja dela je dežela pripravljena prispevati s 25% v najvišjem znesku 10,000 K, če vlada prevzame 70% stroškov; za uravnavo Idrije izjemoma 4650 K: za zgradbo dveh kapnic v Šempetru ob Soči in Casseglianu nadaljni prispevek 900 K; županstvu Zgonik v svrho širjenja ceste v Saležu 200 K: županstvu Grahovo za vodovod v Zarakovcti 1700 K: županstvu Anhovo za zgradbo novega pokopališča v Prilesju 500 K; gikoie mogoče vse dokazati.celo da »na nauku stoikov temelji krščanstvo«!!?) in da znanstvenik in osel je eno in isto. Tako logiko po priliki ima navadno tudi učitelj našega »znanstvenika« Haeekel, na kterega se opira in kterega z nerazsodno brezmiselnostjo posnema ta potomec neumne opice, če smemo njemu samemu verjeti. Zato pa je brez težave dokazal modroslovec Paulsen, ki ni bil kak klerikalec, v svoji razpra-\ i : Frnst Haeekel kot filozof, da Haeckla kot ntodroslovca ni je m a 11 r e s n o. Končal pa je to svojo precej obširno oceno Haeeklove knjige: Die W e 11 r a t s e I z besedami, da »je z gorečo sramoto to knjigo bral. se sramoto radi žalostnega stanja splošne narodne omike in modroslovne izobrazbe, človeka da boli, da je bila takšna knii-ga mogoča, da se je spisala, tiskala, dn so jo ukupovali, brali, občudovali in ji verjeli«. Jaz pa dostavljam, da bi tre-balo profesorje s takšno logiko, ki hočejo po vsi sili ljudi poživiniti. s pasjim bičem pregnati iz učilnic. Res je. kar pravi že psalmist v starem zakonu: Človek, ko je bil v časti, ni razumel: primerjal se je z neumnimi živahni in postal je njim podoben. košarski šoli v Foljanu, izredni prispevek za leto 1909 10 500 K; županstvu Kojsko za zgradbo opornega zidovja na cesti Vrhovlje-KrasnO-\ išnjevik- Dobrovo 1200 K; municipiju Škocijan za izčiščenje roje 5000 K: Antonu Kračiua iz Borjane. za uravnavo hudournika v bližini njegove hiše 300 K: kmetijskemu društvu v Cerknem za vzdrževanje sadnega vrta in nakup umetnih gnojil 600 K; cestnemu odboru v Cerknem za popravo in širjenje ceste Zelin-Cerkno 2000 K: pripravljalnemu odboru za foto-grafično razstavo vzhodne Furlanije za kritje stroškov 80 K; cestnemu odboru v Cerknem, za zgradbo in širjenje ceste Cerkno-Nova-ki-kranjska meja 500 K; katoliškemu slovenskemu političnemu in gospodarskemu društvu v Kobaridu za vzdrževanje društvene drevesnice 200 K; kat. slov. gospodarskemu in političnemu društvu v Kobaridu za leto 1912 300 K; županstvu Avber za popravo ceste Raša-Ponikve 1500 K: županstvu Srpenica za zgradbo vodovoda 8500 K:* županstvu Lokavec za zgradbo ceste Čoki-skladovna cesta Dol-Otlica-Cesta 1150 K. Prošnje raznih mlekarskih zadrug so se odstopile dež. odboru, da isti izplača denar, ki je v ta namen na razpolago. Prošnje raznih županstev, ki se tičejo podpore za kritje stroškov čipkarskih šol. so se odstopile deželnemu odboru. Ravnotako prošnje raznih sadje-icjskiii diuštev. Dovolili oziroma obnovili so sc nadalje sledeči zneski; društvu za prisilno vzgojo,ih oskrbovanje mladoletnih na Dunaju za leto 1911 106 K; .italijanskemu krožeku na Dunaju 400 K; odboru za zgradbo vikarišča v Otaležu 3000 K; cerkveni občini Srednje za popravo cerkve in vikarišča 2000 K; za zgradbo vikarišča v Gradneni 1800 K: konkurenčnemu odboru v Fojani za prenovitev vikarišča 1300 K: županstvu Pliskovica za popravo cest 500, K: županstvu Drežnica za zgradbo nove cerkve 10.000 K: upokojeni učiteljici Alojziji d' Hste 200 K. Vsprejcla se je resolucija o olajšavah. ki bi se naj dovoiile za zgradbo' hiš za delavce v obče. Nadaljne podpore: obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se je zvišal deželni prispevek na 600 K letno; obnovil se je prispevek 50.000 K in dovolila se je nadaljna podpora 10.000 K za zgradbo soškega mosta pri Kamnem in za popravo ceste od Kamnegn do mosta čez Mrzli potok pri Seliščtt pod pogojem, da bo pokritje stroškov zagotovljeno. Pozvala se je vlada, naj zviša prispevek od 60 na 70 %; za uravnavo reke Tiel 10.680 K. Deželnemu odboru so se odstopile prošnje: prošnja za prispevek municipiju v Gradiški za ustanovitev zimske kmetijske šole; prošnja goriškega deželnega šolskega sveta za podelitev prispevka moškemu učiteljišču v Gradiški; prošnja okrajne zveze italijanskih učiteljev, da bi se ustanovilo mesto šolskega zdravnika: prošnja gledališkega društva v Gorici za podporo; prošnja za podporo prebivalcem v I apatijami za zgradbo ljudske šole: prošnja za podporo društvu za vzajemno zavarovanje goveje živine v Gorici; prošnja za podporo vinarskemu društvu v Moraru-Koroni za razširjenje trtniee; prošnja za podporo županstvu v Rihetibergu za popravo občinskih cest: prošnja goriških duhovnikov, da bi se izdal zakon za obdačenje avtomatičnih godal, nahajajočih se v javnih prostorih ; ter prošnja za podporo društvu italijanskih visokošolcev v Gorici. Občini Kormin se je dovolil prispevek Kl.OOO K za zgradbo ceste Korinin-Vipolže. Prošnja rektorata dunajske živino-zdravniške šole, da bi sc ustanovili štipendiji za živinozdravnike se je odstopila deželnemu odboru. Občini Fiumicello se je dovolila podpora 1000 K za popravo občinskih cest. Prošnja za podporo društvu iznajdb na Dunaju v pospeševanje domačih izdelkov se je odstopila deželnemu odboru. Občini Ročinj sc je dovolilo za zgradbo občinske ceste Rudenee-Grap-če 1400 K podpore. Prošnja za podporo županstvu Bovec, v pospeševanje planin in prošnja za podporo mlekarnieama v Grantu in Poljubinu sta se odstopili deželnemu odboru. Za uravnavo malovaškega hudournika sc je dovolil prispevek 5600 K. Deželnemu odboru so se odstopile prošnje: prošnja za podporo vpokojenemu stražmojstru Matevžu Valentincig; prošnja Josipa Klinkon iz Tolmina za sprejetje bolniških troskov prov-zročenih po sinu Antonu na breme de/, zaloga: prošnja za podporo kuratoriju ustanove »Maceari« iz Gradišec-Brume za zgradbo novega šolskega poslopja; in prošnja tolminskega cestnega odbora za zvišanje prispevka. Dovolile so se naslednje podpore; županstvu Štorje za napravo dveh kapnic v Kazljah i Štorjah 3540 K: županstvu Štijak za napravo kapnice pri Trebižanih 460 K; županstvu Črniče za kanalizacijo občine Batuje 2000 K: občini Drežnica za napravo napajališča na pašniku »na Ravneh« 825 K. Prošnja za podporo Frančišku Car-nelli, postajenačeluiku v Villa Vicentina v povzdigo čebelorcje se je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Vrtojba sc je dovolila podpora 5225 K za napravo 5. vodnjakov. Županstvu v Breginju sc je dovolila podpora 4400 K za napravo vodovoda. Županstvu Ajba se je dovolila podpora 5375 K za napravo vodovoda. Prošnji vdv. Kantih Ane. da bi se •prekoračeni stroški provzročeni po umobolnem sinu Maksu v deželni umobolnici prevzeli na breme deželnega zaloga, se je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Zgonik sc je zvišala podpora za zgradbo napajališča na 3650 K. Županstvu v Štandrcžu in Vrtojbi, se je dovolila 25% podpora za popravo ceste Štandrež-) rtojba v najvišjem znesku 6000 K. Prošnja Pianiscig Leona, da bi se sprejeli bolniški troski prvozročeni po umrlem očetu v deželni umobolnici, na breme deželnega zaloga, se je odstopila deželnemu odboru. Županstvu v Prvačini se je podaljšal kredit 5600 K za napravo dveh kapnic. Prošnja za podporo županstvu v \ olčah. ki se tiče zgradbe ceste Volče-Bučenica ter prošnja za podporo županstvu v Rilienbergu za popravo občinskih cest sta se odstopili deželnemu odboru. Županstvu Soča se je dovolila podpora 1675 K za zgradbo novega železnega mosta. Municipiju Foljan se je dovolila podpora 4075 K za priskrbitev pitne vode v frakciji »Polazzo«. Za zgradbo ceste Lokvica - Miren -Opatjesylo sc je zvišala podpora na 1600 K. Poročilo o potrebi premembe deželnega zakona o šolskem nadzorstvu se je odstopilo deželnemu odboru. Občini Ponikve se je ponovila podpora 1000 K za zgradbo ceste Ponikve-Trušno-Bača ter sc je dovolilo še 400 kron. Deželnemu odboru so se odstopile: prošnja županstva Sv. Križ. ki se tiče podpore za popravo občinskih poti; prošnja občine Ročinj, ki se tiče podpore za popravo mosta čez Sočo proti Avčam ter prošnja občine Anhovo, ki prosi, da bi se izdelali načrti in da bi sc podelila podpora za zgradbo ceste Gorenja vas - Plave ob desnem bregu So-činem. Občini Drežnica se je dovolila podpora 350(1 K za zgradbo vodovoda na M a gozd u. Prošnja županstva Sovodnjc, ki sc tiče podpore za popravo občinskih poti v Vrtočah, sc je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Anhovo se je obnovila podpora za zgradbo ceste iz Vrtač čez Čerin do nove ceste Vrhovlje-Kobališče v znesku 4570 K. Prošnja županstva Šempolaj, ki se tiče podpore za razširjenje ceste Šem-polaj-Praprot, se je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Štanjel se je dovolil prispevek 1100 K za zgradbo napajališča v Kobdilju. Za zgradbo ceste Dol-Otlica-Kranj-ska meja sc je dovolila nadaljna podpora 2000 K. Prošnja Evgenija Pincherle, oskrbnika nedoletnih Rudolfa, Oskarja in Fleonore Lippizer, otrok umrlega sodnega kancelista v Gorici, ki se tiče podpore, se je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Sela se je obnovila podpora 3500 K za zgradbo kapnice. Prošnja Josipa Bressan iz Ločni ka, ki se tiče podpore se je odstopila deželnemu odboru: ravnotako prošnja »zadruge državnih uslužbencev za zgradbo hiš« v Gorici, ki se tiče podpore. Županstvu Sedlo se je podaljšala podpora 3450 K za vodovod v Podbe-lem. Prošnja odbora vseučiliščnega zavetišča na Dunaju, ki se tiče podpore za leto 1912, sc je odstopila deželnemu odboru. Županstvu Trenta se je obnovila podpora 6700 K za cesto Trenta-Log. Županstvu Ponikve sc je obnovila podpora 500 K za cesto Ponikve -Klavže. Prošnja velike komisije cesarjevega jubilejnega fonda v varstvo mladine, ki se tiče moraine podpore, se je odstopila deželnemu odboru. „ Županstvu Ajba se je dovolila podpora 4600 K za zgradbo ceste Ajba -Potravno - Močile. Nato se je vsprejela resolucija, s katero se pozivlje vlada, da resno vzame v pretres zgradbo železnice Gorica-Brda-Cedad ter naj pospešuje promet v teh krajih, dokler se ne zgradi železnica. z uvedbo avtomobilske vožnje. Deželnemu odboru so se odstopile prošnje: prošnja županstva Dol - Otlica, ki se tiče podpore za škode povzročene po elementarnih nezgodah; (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu listu" šl. H. z dne 14. marca 1912. prošnja društvene godbe v Kaprivi za podporo; ter prošnja društva v varstvo zapuščenih otrok v Tolminu, ki se tiče podpore. Županstvu Sv. Lucija se je dovolila podpora 7750 K za zgradbo vodovoda. (Konec prih.) Politični pregled. Notranji politični položaj. Nekateri dunajski listi hočejo vedeti, da odstop Klmenovega ministerstva ne bode ostal brez posledic na našo notranjo politiko ter da sc bližamo tudi mi ministerski krizi, ker nezaupljivost nasproti našemu ministerskemu pred sedniku grofu Stiirgkh-u čimbolj raste. Državni zbor. Poslanska zbornica je ta teden nadaljevala razpravo o draginjskih pred logah. V torek se je vršila debata o odgovoru finančnega ministra na interpelacijo posl. Pautza zaradi podpiranja špekulativnih teženj akcijonarjev puškarne v Steyru. Med debato je posl. Steinwen-der označil celo zadevo kot »svinjarijo«. Včeraj sc je končala razprava o draginjskih predlogah in prišlo je na vrsto prvo branje branibne predloge. K splavu »Tegetthoffa«. Splava druge avstrijske dreadnou-gtke »Tegetthoff« se bode udeležilo 100 poslancev avstrijske poslanske zbornice, med njimi tudi predsednik zbornice. Ogrska zbornica- pa se ne namerava udeležiti splava, ker se ga udeleži vojni minister Auffenberg. Turško oboroževanje ob črnogorski meji. 1 určija je posadila ob črnogorski meji v Sandžaku gost vojaški kordon v svrlio, da bi Črnogorci ne nosili orožja preko meje prebivalcem Sandžaka. -Nek list pravi, da je Turčija odredila ta kordon, ker sc zbirajo v Crnigori ob meji večje vojaške čete. Ruski poslanik v Carigradu odpoklican. Ruski car je odpoklical ruskega poslanika iz Carigrada Carikova.' Govori se, da car ni bil zadovoljen s Čariko-vom, ker ui izposloval pri Turčiji prehod skozi Dardanele za ruske vojne la-dije. Za Carikovega naslednika je imenovan poslanik v Bukareštu Oirs. Dardanelsko vprašanje. Rusija se pripravlja. Italijanski list »Tribuna« poroča, da koncentrira Rusija ob Criieni morju vojaštvo ter da je tudi rusko črnomorsko brodovje- pripravljeno udariti na Turke, ako bi Italijani napadli Dardanele. Italijansko - turška vojska. Italijanski listi poročajo še vedno o velikih vojnih vspehih v Tripolitaniji. I ako so v neki bitki Italijani usmrtili 1000 Turkov, medtem ko je padlo le 29 Italijanov. Vovk, Trnovo pri Gorici 40 vin; Ivan Lenardič, Kojsko I K; Nekdo iz Ikiče 20 vin; g.čna Ana, ker jo je kmetica zapodila iz odra, 1 K; dr. N. Valenčič I K; Franc Leban Srebrar v Gorici 1 K; Neimenovana v Gorici 10 K; Anton Marvin v Gorici 2 K; v nabiralnikih, v gostilni g. Josipa Gorjanc 60 vin; v gostilni g. Jožefe Fon »pri Mitnici« 1 K. Anarhija na Kitajskem. \ Kantonu so napadli pirati hiše in jih plenijo. Po ulicah se vrše boji. Roparji so zažgali tudi admiralsko palačo, ki je pogorela. V mestu vlada popolna anarhija. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko Sirot išče: P. n. gg. Karolina Kocijančič I K, A. S. 4 K, Otilij Medveš, kurat, 5 K HO v'., Valentin Kofol, Cerkvenik v Kanalu. 2 K; Anton Podberšček Prelesje 1 K-Anton Radikon Podsabotin 1 K; Štefan Na znanje! Manufakturna trgovina Teod. Hribar naznanja, da bližnja pomladanska se/.ona bo nekaj posebnega v manufakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. Blago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj. ATENTAT NA ITALIJANSKEGA KRA LJA. ANARHIST USTRELIL TRIKRAT PROTI KRALJU, A PRI TEM SMRTNO NEVARNO RANIL KRA LJEVEGA GENERALNEGA ADJU TANTA. Ravnokar, ob sklepu lista, smo izvedeli od verodostojne strani, da je da ties zjutraj ob 7. uri napadel v Rimu la škl anarhist italijanskega kralja in spustil proti kralju tri svinčene kroglje Iz samokresa. Streli niso zadeli kralja, pač pa so zadeli njegovega generalnega adjutanta, ki se je peljal s kraljem. Obstreljeni general se bori s smrtjo. V Rimu vlada vsled tega razburjenje In bati se je nemiroV. Anarhista so aretl rali. Podrobneje bomo poročali prihod njič. Domače in razne vesti. Nj. Prevzvišenost naš knezonad-škoi dr. F. B. S e d c j se je podal včeraj v spremstvu preč. g. župnika K o k o-š a r v Ljubljano, da prisostvuje prvemu slovenskemu oratoriju skladatelja P. Hugolina Sattner »Assumptio Beatae Virginis«. Prvi slovenski oratorij. Včeraj zvečer je izvajala »Glasbena Matica« v .jubljani v veliki dvorani »Uniona« prvi slovenski oratorij »Assumptio Beatae Virginis«, katerega je zložil P. Hu-golin Sattner. Pet škofov je bilo pri proizvajanju navzočih; goriški knezonaU-škod, tržaški, ljubljanski, mariborski in zagrebški pomožni škof. Dvorana je bila prlna. Skladatelju so podarili tri vence. Skladba je učinkovala nad vse veličastno in je tudi »Glasbena Matica« dokazala, da razpolaga z izvrstnimi močmi. Prvega slovenskega oratorija sc u- cleleži vse polno občinstva z Goriškega. Zanimanje je splošno. Že včeraj se je odpeljal v Ljubljano naš glasbeni strokovnjak preč. g. župnik Ivan Koko š a r. Vodstvo »Alojzijevišča« je pridjalo izkazu darov v zadnji številki opombo, ki bi vtegnila žaliti naše dobrotnike. Vodstvo ni gotovr imelo namena koga žaliti. Zato preklicujemo dotično o-poinbo. Najstarejši duhovnik goriške nadškofije umrl. V Moraru v Furlaniji jc umrl dne 12. t. m. preč. g. Anton Ma-I i č, kaplan v pokoju, ki je bil najstarejši duhovnik naše nadškofije. Rojen jc bil 26. aprila 1820 m sicer v Gabrijah pri Rubijah v sedanji Pipanovi hiši pod cerkvijo. \ mašnika je bil posvečen diu-21. septembra 1845. Torej je bil mašnik že (>7 let. Služboval je na več krajih na Slovenskem, tako tudi v Rihenbergu. V Moram je služboval kot kaplan skoraj 57 let. Tamošnje ljudstvo ga je imelo rado. Živel je ves čas svojega življenja jako skromno. Imel je jako majlmo pokojnino. Premoženja ni imel nikakega, kakor le nekaj denarja, ki je bil pa ras-trošen po raznil predalih miznic. Pogreb se je vršil danes v Moraru. Svetila mu večna luč! Imenovanje. Podpredsednik tržaškega deželnega sodišča višji dežehiosodni svetnik dr. Anton Pcrišič, je imenovan za predsednika tržaškega trgovinskega in pomorskega sodišča. »L.’ avvenire d’ Italia« in naša stran ka. Ta v Bologni izhajajoči dnevnik piše dne 3. t. m. v dopisu iz Gorice, da smo mi (i elericali sloveni) najzagrize-nejši nasprotniki vsega, kar je italijansko. Naši liberalci pa pravijo, da smo sc prodali Italijanom in da smo brezdomovinci. Kdo ima prav? Nobeden od teli! V narodnih zadevah stojimo mi na stališču krščanske pravičnosti in privoščimo Italijanom, kar jim gre, toda tudi z vso odločnostjo zahtevamo z a s c, kar n a m pritiče. Kako se naši fantje počutijo pri vo jakih. (Dalje). Danes nekaj o ljubih de narcili. lij, vojak, kadar ga kaka kroni ca v žepu tišči, to je hola! »Hop na kop!« Vse ic njegovo! Ne pozna »mi žerije«. Lepo se »opuca«, hlače polika, brke naviha in hajdi ven, ven iz »ko sarne« na »lušte«, na plese v gostilne. Ravno z denarjem se večina vojakov pokvari. Tudi če. ima glodati cel teden »komis«, mora pognati vse po grlu likratu, kadar mu to kronice dopuščajo Slučaj povem: Tik mene spi kmečki sin. Za novo leto je dobil od doma 20 K. Ni se ugrel bankovec v njegovem žepu!.Hajdi ven ž njim, v gostilno ž njim. Zlata krčniarska jama, orkestri-jon, je jel žreti iti žreti. Razgrel je fanta Vriskati je začel vojak, pograbil nata karico in dirndaj se jc pričel. Pil je, kadil kot Turk, plesal in pel. To je bilo veselje! Zidane volje je bil. Kronica za kronico je frleta iz žepa. Natakarica se je smejala, krčmar pa navijal »zlato ja mo«. »Juhe!« je odmevalo iz gostilniških prostorov. Vse je bilo njegovo! Vinski duhovi so ga omračili. Jel se je ob našati z natakarico škandalozno, po-hujšljivo. In ob 9. uri zvečer? Pijan je prišel domov. Drugi dan je vstal ves zdelan, krmižljav. Preiskal je žep in \ njem je našel 40 vin. Zaklel je hudo, se jezil in vpil sam na sc. na denarje, na orkestrijon, na ples, na natakarico, na vino, na vse. Žejen je bil kot šolska go ba. Priplazil sc je do »kantine« in potolažil žejno grlo s »špricerjem«. Po tem pa: tornistro na ramo, sablo za pas, puško na ramo in hajdi tolči »itiarš-ajns« na vežbališče. Klel je kot ta črni ter rekel, da bi bilo boljše, da bi nikoli nobene kronice ne imel. — To je le eu resničen slučaj. Koliko je takih! Nešteto! Kadar vojak ima denar ga porabi večinoma tako, da mu bolj škoduje ko koristi. Potem mi je enkrat pravil že omenjeni vojak, kako je z njegovimi stariši doma, kako revni so in kako radi ga imajo, kako stiskajo kako kronico. da jo njemu pošljejo. — »Ej,« sem mu rekel, »da bi oni vedeli, kako razsiplješ ti njih trde žulje, hi ti ne poslali krajcarja več!« Tako je pri voja kih. Sicer nismo vsi enaki, a mnogo, mnogo je takih. »Za železniškega uradnika sc je izdajal«. Z ozirom na v »P. L.« objav-ieno novico >'Za železniškega uradnika ----« naproša se slavno uredništvo. da blagovoli priobčiti v »P. L.« sledeče: Brejc Ivan se je izdajal za železniškega uradnika (asistenta) pod imenom G I i h a. Dan za dnevom se zglašajo pri preiskovalnem sodniku osebe, ki so bile ogoljufane od Brejca. Ker je na sumu, da jc še limono drugih opeharil, sc doti, n ki poživljajo, naj se nemudoma zglasijo pri preiskovalnem sodniku v svrlio preiskave. K puljskemu škandalu. V Pulji nadaljujejo vladni organi preiskovalno delo. V soboto so aretirali zopet dve osebi. lo sta dva eksekutorja, ki sta pobirala najemninski krajcar ter nista izročala denarja na pristojno mesto, (ilede pomanjkanja denarja v plinarni pa se je prišlo na sled raznim iredentističnim kaporijonoin, ki so porabljali plin brez ga plačati. I udi glavno gnezdo iredente »Gabinetto di lettura« je rabilo plin brezplačno več let. Ni čuda, če ima potem plinarna deficit! - Nov denar. I »ržavni zakonik objavlja naredbo glasom katere se izkazuje --kronski novec v znesku 35 milijonov kron in I-kronski novec v znesku 7 primernega prostora tudi za igrišče. Veselica društva »Skalnica« bo na Belo nedeljo. Priprivlja se krasen vs-pored. Pri vajah pomagajo naše najbolj še moči v (iorici. m Za evharistični shod na Dunaju sc jc osnoval tudi ženski odbor v Gorici. Za častno predsednico odbora jc bila izvoljena grofica Lelina Coronini, za predsednico pa g.a Rebek, soproga vo- ditelja goriškega okrajnega glavarstva, namestil, svet. g. Rebek-a. Občni zbor društva »Skalnica« bo v nedeljo dne 17. t. 111. ob 4. pop. v dvorani »Central«. Dnevni red: I. Letni računi. 2. Volitve. 2. (lovor. 7.a odbor: M. I’ o d g o r n i k, predsednica. Iz goriške okolice. K ZLOČINU NA VOGERSKEM. V zadnji štev. smo poročali o zločinu. na Vogerskeni, ki sta ga izvršile nezakonska mati Terčič in njena mati s tein, da ste zadušili s pavolo, s katero je prejšnji večer mazilil domači župnik navidezno bolnico s sv. oljeni, nezakonsko dete, katero je povila že imenovana Terčič. Ostro smo obsodili to nečloveško dejanje nesrečnih dveli žensk, tembolj, ker ste zlorabili božje milosti, sv. zakramente za to grdo in zverinsko početje. Do skrajnosti mora biti pokvarjeno človeško srce, da si upa kaj takega storiti. tem zločinu je pisala tudi »Soča« in ponatisnila naše poročilo ter satansko dostavila, da je nesrečna Terčič klerikalka, tereijalka in da je to sad pro-palosti klerikalnega ljudstva, katero vzgojuje naša stranka. Ne bi reagirali na to hudobno in lažnjivo trditev »Soče«, ki je ravno tako propala, kakor je propalo dejanje že omenjenih dveh žensk. Energično in z gnjevom odbijamo nesramno trditev, da bi bili omenjeni Terčič »klerikalki«. Zenska, prešinjena z ognjem krščanske vere, z bogaboječnostjo in samozataje-vanjein ne bo nikoli skrunila sv. zakramentov, ne bo nalagala božjega namestnika pri sv. opravilu, ne bo imela Boga za norca, ne bo postala nezakonska mati, ne bo davila otroka, ne bo detetu lomila koščic, ne bo potem dete vrgla v hlev, se ne bo potem po grehu še obhajati dala in tako božjeropno grešila. Ne, ženska s takimi lastnostmi ni krščanska žena, ne spada v vrsto vojšča-kinj Kristusovih. Z gnjevom odvračamo »Sočino« trditev, da naša stranka vzgojuje take vrste ljudi, kakor že omenjena Terčič. Naj dokaže »Soča« trditev, da uči naša stranka daviti nezakonska deteta, jim lomiti kosti, jih potem vreči v hlev med steljo, naj dokaže »Soča«, da uči naša stranka daviti nezakonske otroke s pavolo, s katero je bila nezakonska mati poprej s sv. oljem maziljena! Dokler tega ne dokaže laže, nesramno in o-studno laže! Naša stranka vedno in povsod z močnim bičem tepe greh nečistosti in skrunjenje s\. zakramentov! Kdo so pa tisti, ki v ljudstvu izpod-kopujejo vero v sv. zakramente, ki napeljujejo ljudstvo v greh, ki pravijo, da je človek iz opice, brez duše, brez posmrtnega življenja! Ali niso to nesramni bogokletni liberalci s svojim časopisjem in s svojimi hudobnimi,skritimi nameni? Ali niste mogoče imenovani dve ženski žrtev takih naukov? Kajti če bi bili trdni v krščanski veri, bi ne iu bi ne naredili tega, zakar ste danes obdolženi in zaprti! Liberalci, to je sad vaših ostudnih naukov med ljudstvom, to je sad nevere, to je sad ljudskega pohujševanju, katero širite po deželi. g Pasijonska igra v Mirnu. Na tiho nedeljo 24. t. m. bode »Katoliško delavsko društvo v Mirnu« predstavljalo v »Društvenem domu« v Mirnu veliko »Pasijonsko igro«, ki se je že lani predstavljala z lepim vspehom. Letos je igra v vsakem oziru izpopolnjena tako, da se nam kaže v njej ceh trpljenje Kristusovo. \ igri nastopi okrog 70 oseb. Ker je igra zelo teška, se ne bode predstavljala, kakor je bilo prvotno naznanjeno dne 17. t. m., ampak 24. t. m. to je na tiho m deljo. v Dolenje Cerovo. Naše poti so v tako slabem stanu, da človek še po dne- vi skoro ni varen po njih hoditi, kaj pa še le ponoči! Staro starašinstvo sc za naše poti ni nič brigalo, zato se tudi ni nič naredilo v tem oziru. Novemu starešinstvu pa polagamo na srce, da se zavzemlje tudi za naše potrebe, v prvi vrsti pa za popravo naših poti, ki so v deževnem vremenu bolj podobne potoku kot pa poti. g Iz Št. Ferjana nam pišejo, da ta-mošnjih homatij še noče biti konec. Pred skoro par tedni se je imela vršiti tam volitev župana in podžupanov, a prišlo ni do tega, ker sc niso liberalci udeležili volitve. Po postavi bi se morala sklicati v 14. dneh v ta namen druga seja, a do danes ni okrajno glavarstvo v Gorici, kateremu so bile zadnje občinske volitve poverjene, še ničesar ukrenilo. Nevolja zaradi takega nerazumljivega odlašanja postaja med ljudstvom vedno večja, ker vlada zaradi tega v občini velik nered. Naš dopisnik pravi: »Zupan in prvi podžupan sta podala pri glavarstvu odpoved, tajnik je odstopil, obhodnik tudi In prišli smo tako daleč, da je bil preteklo nedeljo v času uradnih ur občinski urad — zaprt. Najlepše je seveda to, da je glavarstvo o teh stvareh podučeno, a se kljub temu ne gane. Mi vprašamo glavarstvo, ali misli, da so v števerjanski občini sanii ljudje, ki se jim pretaka po žilah voda namesto krvi? Uprašamo pa tudi, ali mislijo gospodje še nadalje nas dražiti in tirati do skrajnosti, potem pa nagnati nad nas »Pickelhaube«!? Tem razmeram mora biti konec'« g V Dornbergu, dne 12. marca 1912. Slabi časi se nam obetajo. Vse toži o slabih in hudih letinah in o sedanjem umazanem vremenu. Vse polno dela čaka našega kmeta na polju in v vinogradu, a vsled neprestanega deževja je vse delo zaostalo. Dal Bog, da bi se vreme razjasnilo in po naših poljih in vinogradi bo zavladalo vse drugačno življenje. Zakaj naši skrbni očetje in vrli fantje bodo pri lepem, solnčnem vremenu z večjim veseljem in navdušenjem dela- li — Kaj pa je drugega novega in zanimivega v naši prijazni občini? boste vprašali. Odgovor je pač enostaven! Nič posebnega, nič izvanrednega! Le to želimo vsi trezno in pametno misleči ljudje, da bi sc nam bolje godilo, kot se nam godi in to v marsikaterem oziru. . Tako n. pr. bi nas kmete zelo veselilo, ko bi vsi bolj skupaj držali, kadar gre za korist in blagostanje naše lepe občine. Kajti le v združenju je moč. Dobre volje iu treznega mišljenja je treba - pa bo šlo, -da bo veselje. Poguma, poguma, tega nam manjka. Kdor nima dandanes poguma, ta nič ne doseže. Kdor ga pa ima. ta mnogo doseže, seveda če ima lepe pa zdrave namene. Naše novo županstvo gre še precej dobro naprej. To nam je najboljši znak. da so v njem možje, ki imajo dobro pa krepko voljo delovati v prid in prospeh naše občine. Le tako naprej po začrtani poti! Nam Pornberžanom je včasih hudo, ko pomislimo, da hi lahko imeli pri nas dotično železniško postajo, ki se nahaja v Prvačini, ko bi se bile takrat, ko je bil čas za to% odločujoče oblasti malo bolj ozirale na naše prošnje, loda. kar je, je! Po toči zvoniti ne pomaga nič prepozno je! Toda našim dobrim sosedom ni dovolj železniška postaja oni hočejo oziroma nekako zahtevajo še več. C u j te! Kako vrle sosede imamo. Pred leti so nam spravili iz našega kraja finančno stražo. Seda) pa nam hočejo vzeti zadnje, kar nam je ostalo in to so orožniki, kateri se pa pri nas prav dobro počutijo iu jih prav nič ne veseli našo vtis, katera se jim je radi svoje krasne lege jako priljubila zapustiti. V ta namen zidajo v Prvačini novo poslopje, češ, ko bo to posloplc dodelano, bomo že storili potrebne korake. da dobimo tudi orožniško postajo Tako bo pri nas vse bolj »nobel«. Kakor vse kaže, imajo naši sosedje vse polno cvenka. No ja, to nas le veseli! Najbr-že imajo oni boljše letine kot mi. Mogoče, mogoče?! Dovolimo si pa vprašati mi priza deli davkoplačevalci, ali je potrebno metati svoj denar proč za nepotrebno: Ne in stokrat ne! Kaj je treba, da zidajo v Prvačini orožniško postajo, ko jo žc imajo, in sicer prav lepo in udobno v Dornbergu. Naši davkoplačevalci, ki imajo svoja posestva v sosedni Prvačini, naj pogumno vzdignejo svoj glas! Kaj več zanimivega o priliki. Nesreča. V soboto ponoči so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov 45 letnega posestnika Franca Toplikar iz Dornbergu, ki se je na več mestih telesa poškodoval, ko je padel s stopnjic. ki peljejo v njegov hram. g Sajenje krompirja. V goriški okolici se je pričel saditi krompir že 24. februvarja. Vsled deževja pa je sedaj posajenega le dobra tretjina krompirja, mesto da hi bil že skoro ves posajen. Zdi se, da se preveč silijo Kraševci in Furlani z nakupovanjem krompirja za seme. Vsled dežja tudi oni niso še ničesar usadili, ker imajo tudi bolj težko zemljo, kot je ona v goriški okolici. — Zadnji dve letini sta bili za krompir res dobri in se je krompir tudi v poletju dobro prodajal; to pa vsled tega, ker so bile po drugih deželah (razim na Ogrskem) slabe letine. V goriški okolici je dobra kupčija s krompirjem le do 15. julija, za pozneje ni gotovo. Letos je krompir za seme drag in dež tudi zadržuje saditev. Zato morajo oni, ki imajo težko zemljo dobro premisliti, kedaj naj sadijo krompir. Iz ajdovskega okraja. a Nesrečna deklica. V vroči kotel luga je padla pred nekaj dnevi 5letna I. Pirjevec v Batujah ter se hudo oparila. Prepeljati so jo morali v goriško bolnišnico, kjer pa ni ozdravela. Te dni je za opeklinami unirla doma. Iz cerkljanskega okraja. c »Katol. slov. izobraževalno društvo« v Cerknem vabi svoje člane k 'rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil na dan sv. Jožefa dne 19. t. m. takoj po popoldanski službi božji v dvorani Gospodarskega doma z običajnim dnevnim redom. Odbor. c Bukovo. Gospodarsko bralno društvo na Bukovem bo imelo na sv. ložei dne 19. marca ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih pri Lapanju IV. redni občni zbor. Člani in članice so naprošeiii naj se med seboj opozarjajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Odbor. Iz kanalskega okraja. ki Praporšče. Dne 9. t. m. je imel cestni odbor v Kanalu sejo zaradi Utoka kanalske občine proti proračunu cestnega odbora za I. 1912. Utok kanalske občine je vzbudil splošno začudenje. Ko so se delale ceste in poti v bližini Kanala, torej le v korist kanalske občine, se nobena druga občina ni zganila In hribovski davkoplačevalci so molčali tudi takrat, ko se je moralo najeti posojilo za ta dela. Sedaj pa, ko je hotel nakloniti cestni odbor nekaj pomoči tudi drugim občinam, se je hitro oglasila kanalska občina in tega neče dopustit!. Občina Anhovo n. pr. plačuje Ih do 15'/'< doklade za svoje poti in ni dobila dosc-daj še ničesar od cestnega odbora. In sedaj nameravano podporo nam hoče preprečiti kanalska občina, ki ima svoje poti v redu, čeravno so za to pripomogle tudi druge občine. Toda v cestnem odboru sedijo možje, ki dobro poznajo naše potrebe in se bodo tudi za nas potegovali. Ti možje so gg.: deželni po-slanec in načelnik cestnega odbora Miha Zega, Henrik Malnič, Ivančič iz Deskelj itd. Tem gospodom bodemo hvaležni, a ko preprečijo namero kanalske občine. ki Banjšice. Tu je umrla dne 7. t. m. v K7. letu svoje starosti Marija Bucik. Pokojnica je bila vpisana v bratovščini sv. Škapulirja. Pogreb se je vršil 9. t. m. N. p. v m.! Iz kobariškega okraja. Italija zahteva slovensko vas. V’ kobariškem okraju sc nahaja vasica Jevšče. To vasico zahtevajo Italijani za se in hočejo dokazati na podlagi nekih dokumentov, da je to njih last. Tudi hribovje »Cima Dodiči« so hoteli imeti za se iu tudi za to hribovje so imeli do-kazovalne dokumente, ki pa niso nič dokazali. Bomo videli, kaj bo dognala komisija, ki ima nalogo regulirati mejo in ki pride kmalu tudi v to svrho na Primorsko. Iz bovškega okraja. b Iz Loga': V »Sočini« številki 27 sc je bral en dopis iz Loga, v katerem hočejo prikriti govorenje po Logu od g. Strmškega učitelja. Dne 5. marca je obiskal Strmško šolo g. šolski nadzornik ter je goreomenjenemu za vselej odbila Strmška ura. Torej »Sočin« dopisnik naj za enkrat obmolkne; kajti omenjenemu gospodu je prej odbila grenka ura kakor meni! Mi se nič ne repenčimo, ako nimate dovolj, lahko še prinesemo na dan toliko v javnost, da omenjeni človek ne bo lazil več po Strncu. Upam, da ste za enkrat Vi bolj v »rožcali« kakor mi. Log dne 7./III. 1912. Martin Černuta. Iz komenskega okraja. km Veliki dol: Pri nas je umrla dne b. t. m. po mučni, štiriletni bolezni na edvicah g. Leojiolda Trobec, soproga g. podžupana v 57 letu svoje dobe. Skrben in ponižen njen značaj ni rodil samo v domači hiši srečo in zadovoljnost, ampak napravil jo je tudi za blago dobrotnico ubozih in siromakov. Pogreb se je vršil ob skrajno neugodnem vremenu: a vendar se ga je u-deležila številna množica sorodnikov in vaščanov celo iz sosednih vasi. ffiii/ ^iaku|iU7 > /jviouMz Jtoovutvu /raooj/ 4 iO(juur -xajmi6az3(Jici|i|va/ itot /iKin£>oa£my arvamW Jurv ffj Agrumom/ 3Ccdkieinen/. /\Xe&)axy tncrftnnedruA/ |u»nmikoty. ifotuitMt enMŽtfvJhitf. Drobtinice. Stavka preinogarjsv na Angleškem ni šc končana. Na Nemškem stavka tudi že 3(10.000 premogarjev. V Essenu ob Ruliri je prišlo do krvavih pretepov med stavkujočimi in dela voljnimi pre-mogarii. Rudarske organizacije na Zapušča 13-letno hčerko in 11-let-nega sina. Čislani družini Trobec naše iskreno sožalje, a blaga pokojnica naj počiva v miru! Iz sežanskega okraja. s I/. Štjaka oglasilo se je neko rev-šc v »Primorcu« ter se pohvalilo z veselico. ki so jo imeli nekateri liberalni fantalini o pustu. No. da povemo, grozno imenitna je bila ta veselica! V žui-dariii. ker v gostilni jih niso marali, so plesali, en godec-»vovk« je cvilil, to ie škripal na harmoniko, eden tolkel na po-krivače, eden po mizi in eni pa so pili in razgrajali skoro celo noč! Kaj ne imenitna veselica, prav po liberalnem receptu! Res lahko so nanjo ponosni! Kake časnike sme priporočati naš g. kurat, zato gotovo ne bo šel vprašat dovoljenja liberalnih razgrajačev. Kake sadove rodi branje »Primorca«, pa sc vidi na surovem obnašanju njegovih bravcev, nad katerimi se zgražajo vsi pošteni ljudje. Zato pa kličemo: proč z liberalno surovostjo, proč z liberalnim »Primorcem«, in poštene katoliške liste v vsako krščansko hišo! Našemu županstvu bi pa priporočali, naj bolj skrbi za nočni mir v Štjaku, posebno ob nedeljah, in naj zlasti pazi na policijsko uro v gostilni, da se ne bo v njej popivalo pozno v noč. kot naprimer na pustni večer! Iz korminskega okraja Iz zapadnih Bril. Doigo smo čakali koloni zasedanja soriškega deželnega zbora, ker smo upali, da pride v njem na vrsto tudi kolonsko vprašanje. Vse upanje pa nam je bilo odvzeto, ko ie poslanec Pon povedal na shodu S. L.. S. dne 29. febr., da je ministerstvo, sicer izdelalo tozadevni zakonski načrt, a da je ta obtičal pri namestništvu v Trstu. Kaj ie temu krivo? Kolikor smo poizvedeli. je temu kriv odstop nekaterih deželnih poslancev. Tako se iz tega al! onega vzroka neprestano zavlačuje to prevažiio vprašanje. Nemškem imajo na razpolago 10 mil. mark v slučaju stavke. Lakota v Rusiji. »Lokalanzeiger poroča iz Petrograda, da se lakota ' Rusiji strahovito širi in je zlasti v guberniji Samara že zbolelo 9000 oseb deloma za Skorbutom, deloma za lakotnim legarjein. Sosedne gubernije morejo le malo pomagati. Božjastnim pomol in ozdravljenje z novim načinom zdravljenja. Pomoči potreb-tlim daje pojasnila ordinacijski zavod, limlimpcšta I'. (irosse Kronen-(iasse /.V. Oelaunica cErhuenih posod In cephvBnBgi . orodja Fr. Leban Gorico, Magistralna ulica Steu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delav nlco cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmidta odstrani km lu in po polnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje In nagluho. Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni O. CRISTOFOLBTTI v GORICI. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasli* ir otroke. NSročila z dežele se po poSti ra: pošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Krojaška, delavnica. Priporočam svolo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošleno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježiin z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULI60J, krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12. Zahvala. Podpisana izrekava najsrčnejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem na izkazanih izrazih sočutja ob smrti in ob veliko-šievilni udeležbi pogreba nepozabnega očeta in soproga ANDREJA TAVŠA. V prvi vrsti se zahvaljujeva čast. g. dekanu in g. ka-planu, ki sta spremila ranjkega k zadnjemu počitku in vsem drugim čč. gg. duhovnikom, ki so prišli U okolice, posebno pa g. vikarju Franc Hlišu. ki se je potrudil iz Oreheka. da je počastil ranjkega. Nadalje se zahvaljujeva vsem čč. gg. uradnikom. ki so spremili ranjkega ob njegovi zadnji poti in slednjič izrekava ponižno zahvalo gasilnemu društvu in Sokolu, ki sta v kroju spremila nepozabnega k zadnjemu počitku. Keka pri Cerknem, dne 12. marca 1912. V Žalujoča : Jakob Tavš, sin. Rozalija Tavš, soproga. Prvi c. kr. pr'v. strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek. Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edino le pri M. Poveraj-u, v Gorici na Travniku štev. 5. NOVA TRGOVINA Z USNJEM v Kapucinski ulici ..pri Lizi" štev. 2. Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter želim zdobrim blagom in z najnižjim1 cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani J05IP Marušič, trgovec. Gorica, Kapucinska ulica štev. 2. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kra-|'marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. S ukn za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje 3ugoslou. razpašiljalna H. Stermechi v Celju št. 3D!f Vzorci na zahtevo poštni neprosto. Zajamčeno prave -voleene sveče priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni J. Kopač št. 95 svefear, Gorica ulica sv. Antona 7. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ in slatlčlčarna ^ S K. Draščik S % v Gorici na Kornu ▲ (v lastni hiti) ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe • in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na £ drobno ali orlg. buteljkah. Pri- • poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. -€3-€3"€>0-€>€>-€>' Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v gojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Odlikovana mizarska delavnioa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. IZaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje ^cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Ure budilke po 3 K z garancijo eno leto; stenske ure z nihalom z lepo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo 11 K; nikelna^te žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K ; srebrna cilinder-remontor ura, lopo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, pečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej. Velika zaloga raznovrstnega zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo se tudi po-pravila. ki se izvršujeje točno in po zmernih cenah. w Jakob Šuligoj, urar c. kr. državnih železnic m GORICA, Gosposka ulica št. 25. ******* MM* fiova trgovina z železnino Pili ter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. t* K /I M* M K Po/or! 50.000 parov revije v! 4 par čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Geli), razprodaja črevUev, Krakovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. Loterijske številke. 9. marca Trst S 4 2'» 55 1'» 8S RRSCiSOrioco^ Vsa Krinn noicvcrieti-naj IIIIUI sc prepriča, da uk upi najboljše in najceneje : ure. srebrnino, zlatenino. šivalne stroje vseh sistemov, orke-strijone in druge predmete vse /. garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ, v Gorici ul Barriera 43 (tik drž. kolodvora) v lastnej hiši. popravila izvršuje ločno, solidno po najnižjih cenah. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak-Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago i2 lastnih delavnic. .. Za mnogobrojna i.ar. čila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. e* * t ------------------^0 Goriška zveza t gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga i omejeno zavezo posreduje pri naknp Mislih potrebščin in pri prodaji ^ ‘'v- •'v- priteM. ^ •'v* */v* Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 31 "ve1 JOSIP CULOT v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zaioia vsakovrstnih l^rač, drobnln za zabavo in punlc za Igračo. Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga drobnjave in kiamarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, stniki, cevi itd. itd. Velika izbera GAMAŠ GALOŠ J. PRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. Tvrdka A. & F. Andervvald v GOE1CI Tekališče Josipa Verdi št. 32 fcjr * j (▼ hiši sl. C.iMitralm* posojilnico) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu obči stvu v mesiti in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za kolonjalno blago in delikatese. Vedno sveže in prve vrste blago po najnižjih cenah. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. fast. mestnim strankam pošilja so blago na dom. ODLIKOVANA PEKARNA JAKI Goricn, vla Formica ss priporoča za mljomanjo raznega peciva navadnega in najfinrjšega. Pecivo jo najboljše. Priporočam se conj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem E. Jakin Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti ..Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvoriš 5© štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno vclec. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici. IBS 8^3 »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCFSOMnA ZADRUGA Z OmEJCHO ZA\?CZO SS V GORICI 333E3E Daje članom poso- obrestuje hranilne vloge po 4' jila na vknjižbo po na menice po G\„ na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GiliS. Verdi Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne. št. 32, I. nad. — in praznikov od ODBOR. §>^<3 txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trnklno (itokfllero Jetrno olj c. 1'onHiiio NredutTO proti prNiihn boleznim in Nplnftnl toleNiil NlulioNtl. I/trnn strklmira tccH olju na ramonipne bnrre j»o K 110, bele barvo K 2. UTrsklno krlcznalo Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje ne železnini Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem čabii z gotovostjo vse kostno boleini, žlezni otroki, golte, malokrvnost itd. Cena en« Htekldlice j C 1 krOnO 40 vinarjev. Opomba. Olje, katereira naročam direktno ir. Norveirije, prelfiče se vedno v mojem kem. luboratorju predno Ne napolnijo Nteklenire. Zato zMinorem Jamčiti stojim M. odjemalcem glede čhtote in Ntulne ipoNobnontl /.a zdravljenje. CrlntofoIeUijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pr'pomo6ek pri zdravljenju 8 trsklnlm oljem. =====— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -—— OLIOdiFEGATO/o I MERLUZZO I P RIM A PE^CA, w KXXXXXXX3CXXXXX30CXXXXXXXXX ‘tvrdka o. ZAJEC trgovina z žeiezjem v Gorici v hiši ,,(5.oriSke ljudske posojilnice-1 (prej krojaška zadruga). Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in ptimpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ■ J^OBt t Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Pottia „ Ljubljanske kreditne banke“ se bavi k vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- flloge ne knjižice obrestuje po V/,%, vloge v tekočem računu po dogovoru. v GOI Delniška glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. —Rezervni zaklad K 800.000. P O DR L[Z NICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. - -----------------------------------— Izdajatelj in odgovorni urednikJ. Vimpolšck v Gorici. Tiska ,Nrodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L. Lukežič.