P#itnina plačana t gotorini 8? im Cena 1 Din v Cuvaima Ju$&$tcu/Lfo! Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Selenburgova uliea št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št- 21-09. X Ljubljani, dne 13. aprila 1935. štev. 14 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naša najvažnejša naloga Med prve in najvažnejše naloge današnjega časa spada zbiranje in grupiranje ple-fnensko-nacijonaliiih vrst za skupen pohod do jasno opredeljenega cilja, do popolnega državnega in nacijonalnega uedinjenja Jugosloven-stva. Od dneva našega uedinjenja je minulo ze desetletje in pol. S povdarjanjem važnosti te naloge v sedanjem času nočemo negirati stremljenja v tem pravcu, ki so se vršila od postanka naše države do danes jn ki so celo Zavzemala prvo mesto v našem skupnem državnem in nacijonalnem delu, in sicer od naj-višjih in za to najkompetentnejših mest do najnižjih in najrevnejših, zato pa iskrenih in Poštenih rodoljubov, kmetov, delavcev, obrtnikov iz najzakotnejših krajev naše prostrane države. Naš namen je poudariti, da se to delo, ! ne pozna premora, mora ravno v današnjem času še bolj poglobiti in pospešiti, to l eJo ne sme zastati in mora dati svoje obe-ezje našemu stremljenju za cele decenije vnaprej. K temu nas silijo do sedaj doseženi rezultati in izkušnje, ki smo jih pridobili v tem desetletju in pol skupnega državnega in nacijonalnega življenja. Te izkušnje nas učijo *n nam dokazujejo, da je delo v pravcu zbi-ranja in formiranja nacijonalnih vrst bilo do ®edaj nedovoljno, nepopolno in neurejeno ter !*a doseženi rezultati ne odgovarjajo ne času, 1 se ga je za to uporabilo, ne močem, ki so na tem delale. Vsled tega se nam vsiljujejo sania p0 sebi vprašanja, iz katerih vrst in v Koliki meri so bile formirane one moči, ki so se l0tue tega dela ter s katerimi močmi in Sfedstvi se je to delo kot najnujnejše in najpotrebnejše v naši skupni nacijonalni državni £aiednici vršilo. Nadalje do katere mere in v Katerih mejah je to delo opravljeno, na ka-,Ier? težave se je pri tem naletelo in na ka-eJ~l način se jih je moralo in se še morajo odstranjevati? Mogoče, odnosno sigurno bi se ®Oglo in moralo postaviti še cel niz drugih ^ažnih vprašanj, za danes bomo poskusili nekoliko odgovoriti na zgoraj postavljena vprašanja. Vse naše nacijonalne organizacije, vsa naša privatna iniciativa, Narodna Odbrana, Sokol, Jadranska Straža, Udruženje rezervnih oficirjev, četnikov, udruženje učiteljev in neskončno število drugih, po prostoru in obsegu Sv°jih nalog manjših nacijonalnih organizacij P° vseh krajih naše države — so že od početja sprejele v svoj program, delovati na koli-°r mogoče večji poglobitvi medsebojnih od-^°šajev vseh naših plemen, na iskrenem med-j®bojnem plemenskem, verskem, krajevnem, ulturnem in socialnem spoznavanju. Ves ta Prostovoljno in spontano prevzeti trud je imel Postati hrana čistega nacionalnega jugosloven-.Kega duha in orožje za borbo proti notranjim .^.zunanjim sovražnikom naše nacijonalne j Razen naporov omenjenih organizacij, to lov1?Porov *n Privatne iniciative, so de-in a.e na tej podlagi tudi vse naše službene nio i c^e> zav°di> šole itd., ki bi celo vodi zavzemati pri tem delu odločilno in lino vlogo v smislu akta uedinjenja od de«embra 1918. Na poslednjem mestu — ’n to namenoma — imenujemo tukaj našo voj-ko, naše vojne kasarne in naše vojne šole narodnih mas, narodne omla-ne, ki je v posesti svoie impulzivne mladosti n energije morala zediniti vse misli in želje, otenja in^ stremljenja vseh Jugoslovenov, poznavajoč svojo zemljo in narod, svoje pra-dolžnosti napram kralju in državi. ms-llv-1!,.p0p'olv..uaPeh je dosežen ravno v naši vojski, v naših kasarnah in vojnih šolah, i.r J® nvaHa mladina pomešana iz vseh krajev nase države, sedela ramo ob rami, na istih klopeh in pos usala predavanja ter spozna-i, Ua na.r°Država je samo za one, ki »o zanjo.« Res. Ravnotako je pa res, da so samo oni za njo, ki so država. Za to ravno gre: v Avstriji smo govorili: kdo pa je prav za prav Avstrija? Dinastija, okoli nje par veleplemičev, okoli teh nekaj industrijskih in bančnih magnatov, pomešanih s kardinali. Drugače tudi biti ni moglo; Avstrija je bila narodnostno mešana država. V njej ni bilo povezanosti med državljani kakor jo daje narodna skupnost. Ker končno, kaj je država? Pojem, abstrakcija odnošajev o nad- in podrejenosti, ki omogočuje mirno sožitje. Narod je pa realnost, nared je tvorba krvi, fizioloških skupnosti, mistično edlnstvo, ki se kaže v skupni miselnosti in skupni besedi. Danes ko živimo v lastni narodni državi, je drugače: Danes se pojmi države in naroda krijejo. Za medlim, abstraktnim pojmom države stoji živ pojem naroda. Država je kot pojem tvorba razuma, ki temelji na »moraš«; narod jo stvar srca: povezanost ip obvezanost, ki izvira iz skupne narodnosti, ni stvar ,moranja1, ampak ,hotenja*, izvirajočega iz tesne sorodnosti in v tej utemeljene solidarnosti. Narod, zavedajoč se, da je eno, s vest si, da so vsi za enega in da je eden za vse, to moramo biti. Vsi, od enega kraja države do drugega brez razlike. Potem in samo potsm se bo pojem države pretopil v pojem naroda, potem bo država slonela na živi podilagi čuvstvene skupnosti. Na ta način postanemu vsi, vsak za sebe država in potem postane r.nti državni« državljan — absurdum. Dr. A. D. dokler ne bomo favorizirali domačina pred tujcem, dokler ne prenehamo vse tuje visoko ceniti in svoje omalovaževati, toliko časa se ne bomo rešili težav, ki nas ovirajo pri pohodu do skupnega jugoslovenskega nacijonalnega ideala. Prirodni zakon je združil idealizem z realizmom vsled zahtev človeka v njegovi življenski borbi. To se spremeniti ne more. Stalni uspehi se morejo doseči samo pod pogojem, da se odredi jasna smer in točne meje med idealizmom in realizmom. Ko govorimo o spoznavanju, zbliževanju in uedinjenju naših plemensko-jugoslovenskih duš, smemo govoriti o realizmu samo kot skupnem jugosto-venskem realizmu, da kot celota delamo s sosedi in prijatelji, da močni ustvarjamo dobrine ter da branimo in odbijamo vse zunaj in znotraj, kar bi škodovalo naši narodni celini in našim jugoslovenskim pridobitvam. V kolikor se je pri nas do sedaj pojavljal posamič pokrajinski in plemenski realizem, je škodoval sam sebi in našim skupnim narodnim pridobitvam, oviral nas je na pott naših dolžnosti in v borbi za koristi države in naroda. Poglejmo pravočasno resnici v oči, zasedimo mesta, ki nam pripadajo v jugoslovenski narodni in državni zajednici ter vsi kot eden delajmo na izpolnjevanju svojih narodnih in državnih dolžnosti. Samo tedaj bodo padle pred nami vse ovire kakor pred hudournikom na korist miril, sloge, skupnega dela za narod in državo. blagopokojnega Kralja Spominu Da počaste spomin blagopokojnega Kralja Aleksandra I., so ženske nacijonalne organizacije (ki niso včlanjene v banovinski zvezi), s »Kolom Jugoslovenskih Sesterf na čelu, priredile razstavo slik in fotografij, ki prikazujejo pokojnega Kralja samega ali pa dogodke, ki se nanašajo na njegovo življenje. Razstavo je otvoril odbor v soboto 6. t. m. Otvoritve, ki je bila združena z malim, intimnim koncertom, so se udeležili predstavniki vseh važnejših javnih korporacij, predvsem pa zastopniki vojske in oblasti z banom g. dr. Dinkom Pucem na čelu. Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala gospa dvorna dama, dr. Tavčarjeva. Razstava sama je razdeljena na dva dela. V glavni dvorani Jakopičevega paviljona so oljnati portreti blagopokojnega Kralja, dočim so v stranskih sobah razvrščene mnogoštevilne fotografije. Ražstava sama je zelo okusno aranžirana, prirediteljice so doživele velik moralni uspeh, a tudi gmoten uspeh ne bo izostal, kar priča veliko število posetnikov, ki ee dan za dnem kopičijo v Jakopičevem paviljonu. Brez dvoma bodo tudi vse šole posetile to odlično in lepo razstavo. * Oblastni odbor Narodne Odbrane je priredil 8. t. m. skupno z radijsko oddajno postajo spominski žalni koncert, ki je uspel zares dobro. Ne bomo ponavljali ocen, ki so jih priobčili vsi naši dnevniki, hočemo poudariti samo to, da je bila na koncertu zbrana samo najboljša publika, predstavniki vseh oblasti in korporacij, pa izredno veliko število mladine. Koncert je bil otvorjen s sviranjem državne himne, nakar je imel predsednik Oblastnega odbora, brat dr. Josip Cepuder naslednji spominski govor: Velečastita gospoda! Pred par urami je minulo 6 mesecev, ko je pod streli tujega, s tujim denarjem plačanega morilca padel On, naš Veliki Vitez in Uedinitelj. Simbol svobodne kraljevine Jugoslavije, ideal vseh Jugoslovenov, veliki državnik in neumorni delavec, ki je živel samo za nas, svoj narod in svojo državo. Strahotno hitro drve dnevi in meseci mimo nas, odmikajo nam v prošlost to, kar je bilo ravnokar še sedanjost in pogrezajo v pozabljenje ono, kar nas je ravnokar še veselilo ali žalostilo, zadovoljevalo ali razburjalo. Čas celi rane! Ali je pa ■acelil, oziroma vsaj začel celiti tudi strahotno rano, ki je bila prizadeta našemu narodu 9. oktobra 1934 v Marseju? Ne, ni je zacelil in ne bo je zacelil še tako kmalu. Glejte narod, kako roma dan ta dnem iz vseh krajev države tja na Oplenac, kjer še mrtev sprejema svoj narod, ga vodi in vzgaja On, ki je bil temu narodu prvi sin in brat, najboljši oče in učitelj, pa tudi najjačji zaščitnik in voditelj! Prvi Jugosloven se je vrnil v svojo rodno Sumadijo. Sredi tega divnega jugoslovenskega Piemonta stoluje in caruje, da še mrtev svari in bodri svojo jugoslovensko deco, ki prihaja tja ne le molit za pokoj Velikega Borca in srečo Jugoslavije, marveč tudi črpat novih sil in novih pobud za nadaljevanje onega zlasti danes tako težkega dela, ki vodi k ustvaritvi res jugoslovenske Jugoslavije! Ni samo pieteta, ki vodi naš narod na Oplenac, kajti pieteta sama ne bi mogla ustvarjati onih trum, ki se zgrinjajo dan za dnem v srcu jugoslovenske šumadije in se bodo zgrinjale še dolgo. Par dni po 9. oktobru 1984 mi je preprost Jugosloven raztolmačil svoje razpoloženje z besedami: »Saj diham kot prej, toda zrak ni več isti, nekaj mu manjka in zato mi je v prsih tako prazno!« Ni več isti zrak! Tako preprost izraz za tako globoko in resnično občutje one strahotne žalostne izgube, ki smo jo utrpeli pred 6 meseci! Drugorojenec svojega Velikega Očeta, kralja Petra Osvoboditelja, je hotel živeti mirno ▼ zatišju umetnosti in znanosti, ko ga je val svetovnih dogodkov dvignil na mesto prestolonaslednika male, toda svobodne in po osvoboditvi zasužnjenih bratov hrepeneče Srbije! Preko noči je postal mladi Aleksander desna roka svojega Velikega Očeta, ljubljenec svojega naroda in zvest pobornik njegovih ciljev in stremljenj. Navidez skrajno rezerviran, je živo zasledoval žitje in bitje svojega naroda, si osvojil vse njegove brige in težnje ter posvetil vse utripe svojega zlatega srca in vse misli svojega velikega uma uresničenju teh teženj. Na čelu srbske vojske je strl otomansko nadvlado in osvobodil Dušanovo Srbijo! Ni mu bilo dano, da bi v miru užival slavo zmagovitega voditelja svoje nacionalne vojske! Prihrumel je avstrij-sko-neinški val in prisilil srbske heroje k umiku ii rodne grude. Legendarni umik preko Albanije je razumljiv le, če se ve, da sta imela srbski narod in srbska vojska tudi v teh strahotnih dneh na čelu dva svoja najboljša moža, kralja Petra I. Osvoboditelja in Njegovega sina, prestolofasledni-ka-regenta Aleksandra! Pot na Krf, Solunska fronta, proboj te fronte in sledeči 1. december 1918 — vse to je delo Onega Aleksandra, ki ga ni več med nami. Ko pa je zasijalo solnce svobode, ko se je izmučeni srbski vojak in jugoslovenski dobrovoljee posvetil mirnemu delu na svoji grudi, se je začelo za Aleksandra drugo, nič manj težko in odgovorno delo — delo uedinjevanja naroda, v katerem so se začeli pojavljati sredobežni pojavi kot posledica delovanja nezrelih, v suženjskih okovih zraslih, svobodi in samostojnosti nedoraslih voditeljev naroda. Mladina je doumela pojem in naloge jugoslovenske svobode, duševnim starcem pa se je začelo tožiti po dobrih predvojnih časih. Začeli so strašiti pojmi Velike Srbije, samostojne Hrvatske in samostojne Slovenije, separatizem in federacija sta begali glave našemu ubogemu narodu in stali smo pred nevarnostjo, da upropastimo mi sami vse to, kar smo dobili ne po lastni zaslugi, marveč po zaslugi herojev in mučenikov, ki so žrtvovali svoja življenja «a krst častni in svobodu ilutnu in po zaslugi velikih duhov od Strosmajerja pa tja do Aleksandra Karadjordjevila. Zopet je bil naš Aleksander oni, ki se ni ustrašil niti pred najtežjim korakom. Ukinil je ustavo in prevzel sam v svoje roke vodstvo naroda in države! On, rojen in vzgojen v demokraciji, je segel po diktaturi, da vsaj za nekaj časa prepreči strankarsko besnenje in razpaljenost, da ustvari vsaj za nekaj časa ozračje mirnega sožitja in složnega sodelovanja, v katerem naj bi se mi Jugoslo-veni vseh rodov in ver spoznali in vzljubili! Koliko razočaranj je doživel padli naš Gospodar, kolikokrat je bil prevaran v svojih pričakovanjih, pa vendar ni kolebal in odnehal, šel je svojo pot dalje, ker je zaupal v svoj jugoslovenski narod in njegovo poslanstvo! In narod! Koliko težkega je doživel v dneh svobode po krivdi svojih takozva-nih voditeljev, pa tudi on ni klonil. Saj je imel svojega Kralja in Gospodarja, svojega Aleksandra, v katerem je instinktivno videl in slutil zadnje svoje zatočišče. Kralj in narod — jugoslovenski Aleksander Karadjordjevič in Karadjordjev jugo- slovenski narod! Divna enota in eelota, vznikla iz muk in trpljenja, prekaljena v ognju in krvi! Kdo sc ji upa zoperstaviti, kdo se ji drzne stavljati na pot, če jo vodi Aleksander? Nihče! In ker so nasprotniki to vedeli, zato je moral pasti On, naš veliki Vodja, naš kralj Aleksander! Udarila je strela z jasnega neba in uničila najboljši, najplemenitejši del jugoslovenskega ozračja! Ni čudno, če naša pljuča ne dihajo več tako svobodno in naša srca ne bijejo več tako trdno in samozavestno! Toda, gospoda, če je bil naš padli Vodja velik še v svoji smrti, mislil na svoj narod in na svojo državo še zadnji trenutek svojega življenja in porabil zadnji svoj dih, da izrazi nam namenjeno oporoko s preprostimi, pa tako globokimi besedami: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO«, se tudi mi pri mislih Nanj ne smemo udajati žalosti in obupu! Nadaljujmo Njegovo delo, da ustvarimo Njegovo Jugoslavijo in jo izročimo močno in jako ro- kam mladega našega Kralja, Aleksandrovega prvorojenca Petra II., ko bo po dobrih 6 letih prevzel vodstvo naroda in države v svoje sicer še mlade, toda Karadjordjevideve roke! Iz ran in krvi je nastala naša država, naša svoboda je vznikla iz muk in trpljenja! V mukah in trpljenju se bo jačala in na nas je, gospoda in bratje, da doprinesemo vse one žrtve, ki so in bodo potrebne, da zajadra brod našega naroda čim prej v varni pristan Aleksandrove Jugoslavije. Zato pa ostanimo zvesti ciljem in idejam svojega padlega Voditelja, gojimo zvesto spomin na Njegovo življenje in trpljenje, ki nam nudi neizčrpen vir vedno novih pobud za nadaljevanje borbe za dosego jugoslovenske Jugoslavije. Zato pa večen spomin Viteškemu Kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Slava mu! Govoru so sledile koncertne in pevske točke, ki jih je naštudiral kapelnik g. Anton Neffat. Kot solista sta nastopila gospa Zlata Gjungjenac in gosp. Julij Beteto. J Koncert, ki se je vršil v Kazinu, je prenašala radijska postaja. roškem in se zanima za kulturni napredek koroških Slovencev. Glavni skopljanski dnevnik »Vardar« je objavil daljši članek o kulturnem zapostavljanju koroških Slovencev posebno pa žigosal kričeče razmere v »utrakvi-stičnih šolah« — pravilno ponemčevalnicah- Dne 28. marca je predavatelj opravil v dvorani ljudske univerze v Sarajevu četrto predavanje. Predavanje o Koroški je organizirala Jadranska Straža in je isto otvoril predsednik Jadranske Straže v Sarajevu advokat Ivo Durbešič. Povsod so izvajanja predavatelja o sistemu šolskega pouka na osnovnih šolah, o dogodkih kakor v Blatu pri Pliberku, ko je učitelj Weitzer zaprl slovenske otroke, ker so neko starko na cesti podzravili slovensko »dober dan«, na Radišah, ko je učitelj slovenske otroke, ki so zapeli slovensko pesem, zaprl in jih oklofutal — vse brez, da bi oblast poklicala učitelja na odgovornost — o nastavljanju nemških duhovnikov na slovenskih farah, o zlorabah pri ljudskem štetju itd. itd., vzbudila velikansko ogorčenje in obsodbo. Pa s» res razmere hujše o turškem »Vilajetu«, kakor se nazivlje knjiga dr. Brejca o preganjanju Korošcev. V soboto 6. aprila je govoril v Beogradu o kulturnem zapostavljanju koroških Slovencev bivši poslanec Smodej. Tako je Srbija spregovorila za (kulturne pravice koroških Slovencev. Slovenci smo jim hvaležni za tako odločno sodbo. Bel. Ljub. Zdrava politika V zadnjem času smo imeli priliko vedno bolj pogosto citati različne napade na poljsko zunanjo politiko, češ da je brezobzirna, egoistična, da je nehvaležno zapustila Francijo in njene slovanske zaveznike. Brez ozira na to, od kod so ti članki in-spirirani in ne glede na to, da izvira pretežni del napadov na poljsko politiko, da ni slovanska iz neslovanskih virov, si je treba vendar stvoriti nekoliko jasnejšo sliko o tem, ali je res ta poljska politika iz-dala interese zavezniške Francije in njenih prijateljic ter kolonij? Kakšna sploh more biti poljska zunanja politika: Tisti, ki jo vodijo, dobro vedo, kako nezanesljivi so njeni sosedje in kako je politika, ki se naslanja na različne sentimentalnosti, nerealna. Poljska, ki je obkrožena od Nemcev in Rusov, ne more in ne sme zavzeti v svoji zunanji politiki smeri, ki bi jo jasno postavile kot nasprotnico ene sosednih držav. Poljska si nikakor ne more privoščiti sovraštva Nemčije, posebno, odkar je Nemčija na novo oborožena in sijajno organizirana in posebno od kar je nemška politika tako jasna. Poljska in Nemčija imata mnoge skupne interese, predvsem na vzhodu. Francija je skušala zavesti Poljsko v svoj protinemški blok, pa ji to ni uspelo. Oficijelna Poljska namreč dobro ve> da ji je bilo prijateljstvo Francije silno odveč, ker od tega prijateljstva ni imela nikoli nobenih gospodarskih koristi. Fran' coska politika jo je skušala zaplesti v različne avanture, ki bi bile lahko za Poljake prav usodne. Prav zato so se oni upri1 francoski tezi obkroževanja Nemčije if1 Francija, ki poprej ni hotela priznati Polj' ski politične samostojnosti, ker je mislil^: da se mora tudi Poljska slepo udinjat1 volji francoskih interesov v srednji Ev' ropi je že skoraj razočarano resigniral3 na sodelovanje poljskega naroda v reševanju srednjeevropskega problema P° francoskem receptu. Poljska zunanja politika je svobodo3 vsakih sentimentalnosti, če hočete eg0" istična, je pa prav zaradi tega, ker pozna samo interes svoje države realna in P0" snemanja vredna. Obsojanje poljske P0* litike, da je neslovanska, je neupravičen^ ker je ne more nihče prisiliti na to, da o vodila politiko, ki bi bila njej sami ško ' ljiva. Dokler bo slovanska politika voden z evropskega zapada, ne bo mogla rac nati s sodelovanjem Poljske. Slovans politiko morejo voditi samo Slovani nihče drugi. L- Razmere nam vsiljujejo avtarkijo Namesto kaosa, ki je doslej vladal v proizvodnji, hočemo organizovano kmetijstvo. To se mora pobrigati, da pridela svo sirovino, ki je potrebna našemu natranjemu predela vanju.« (Kmet. min. dr. D. Jankovič). Jugoslavija se je najdalje upirala uvajanju avtarkije in je ostajala na stališču svobodne mednarodne izmenjave dobrin. Dasi smo si na jasnem, da avtarkije same ne bodo rešile niti gospodarskega niti socijalnega vprašanja, smo po surovih razmerah tudi mi prisiljeni lotevati se avtarkije, t. j. stremeti za tem, da si čimveč vsega, kar rabimo, tudi sami pridelamo. Kot izrazita ograrna izvozna država, katere izvoz se je skoraj docela ustavil in kar povzroča silen propad cen kmetijskih pridelkov, moramo mi ne samo misliti, nego tudi ravnati po izkreku »od inozemstva bomo kupovali samo najpotrebnejše, samo take stvari, ki jih sami ne ustvarimo in samo v taki meri, kakor inozemstvo od nas kupuje naše blago.« Za mednarodno izmenjavo dobrin je to gotovo slabo, toda kaj hočemo. Ko drugi zapirajo vrata pred našimi izdelki, smo primorani in upravičeni tudi mi tako postopati napram inozemstvu in se tega držati tako dolgo, da bo svet postal pameten in bo pristopil k delu za pametno ureditev mednarodne delitve dela in s tem tudi mednarodne izmenjave dobrin. Kdo ve, kdaj bo ta trenutek nastopil. Morda nikoli ali pa vsaj šele takrat, ko bo izmučeni svet že skoraj izgubil vero v življenje, ali pa, ko se bodo narodi z avtarkijami vsaj za silo tako uredili, da bi prehod na staro delitev dela marsikje ne bil več zaželjen, in če bi bi! zaželjen, pa bi bil zopet združen s takimi žrtvami, ki ne bi bile dosti manjše kot sedanje našega mukapolnega življenja, ko počasi zapuščamo drug za drugim staro pot. Sila tudi nas tera v avtarkijo in v še prav posebna usposabljanja, kajti tudi za slučaj, da bi se pristopilo k svetovno-mednarodnemu urejevanju delitve dela, preži na nas še druga prav velika nevarnost, ako ne bi bili pripravljeni, o kateri nevarnosti pa v tem članku ne bomo razpravljali. Mi smo v izmenjavi dobrin kar skoraj vedno pasivni napram britskemu imperiju, Franciji, Združenim državam severne Amerike, Braziliji, Argentini, Nizozemski, Rumu-niji, Poljski in Češkoslovaški, t. j. od tam uvažamo dosti več kot oni kupujejo od nas. Precej močno pasivne napram nam so bile dosedanje velike odjemalke našega blaga: Avstrija, Italija in Nemčija, ki so še leta 1933. odvzele veliko našega izvoza, tako Avstrija in Italija vsaka okoli 25%, Nemčija okoli 14%>, dočim so bile deležne na uvozu v Jugoslavijo Italija in Avstrija vsaka z okoli 16%, Nemčija s 13%. To pasivnost si kajpada stremijo popraviti. Pri zastajajočem izvozu je pri nas najbolj udarjeno kmetijsko prebivalstvo. Vsled padca njegove kupne moči pa to neugodno vpliva tudi na industrijo, trgovino in na vse druge ustvarjajoče in uslužne poklice. Toda neorganizirana naša kmetijska proizvodnja, kakor tudi nezavednost ali pa nepotrebna, pretirana razvajenost gotovih či-niteljev našega domačega konsuma prav imenitno pomagata ubijati kupno moč kmetijskega prebivalstva. Koliko se še uvaža v našo agrarno državo takih kmetijskih pridelkov, ki jih imamo doma na preostajanje, čeprav prihajajo v promet v nekoliko okusnejši prezentaciji! Koliko se uvaža takih, ki bi jih v teh težkih časih krize lahko nadomestili z domačimi. Zakaj n. pr. se pri nas troši kalifornijsko sadje, naše pa neprodano gnije? Zakaj se uvaža toliko riža, ko z našim žitom ne moremo nikamor? Zakaj se uvaža draga krompirjeva moka, ko nimamo kam z našim krompirjem, ko nimamo kam z veliko cenejšo žitno moko? Zakaj se uvaža toliko prave kave iz Brazilije, ki od nas nič ne kupi. Ali si v sili ne bi mogli pomagati z žitno kavo? Zakaj se k nam še vedno uvaža toliko jedilnega in tehničnega olja, ko bi si mi doma lahko pridelali obojega dovolj, zato pa bi zmanjšali n. pr. proizvodnjo žita, ki ne gre v denar? Uvodoma navedene besede kmetijskega ministra nas prav posebno veselijo. Čas je, da neha kaos v naši kmetijski proizvodnji. Naj pride v njo več organiziranosti in prave smeri, da narod ne bo delal zastonj, obenem pa za velike denarje uvažal stvari, ki jih lahko pridelamo doma. Čujemo, da v tej smeri pripravlja poseben odbor tozadevno podlago občnemu gospodarskemu načrtu. Eno želimo pri tej priliki, namreč želimo, zelo želimo, da bi vse kar bo ta odbor izdelal, bilo do zadnje podrobnosti objavljeno, da bi tako vsakomur bila dana možnost dobrohotne kritike, pred-našanja predlogov in slično. To željo toliko bolj nujno izražamo zato, ker bo izvajanje zamisla kmetijskega ministra za dolgo dobo prineslo marsikatere osnovne izpremembe v organizatorni in vodstveni strani kmetijskega obrata in bi kaka, s premalo upoštevanja obstoječih pokrajinskih svojevrstnosti sestavljena osnova, utegnila kateremu koli geografsko posebnemu gospodarskemu delu naše domovine biti v škodo, kajti ni možno, da bi se pri zeleni mizi bolje poznalo vse posebnosti prav vse države take, kot jih poznajo oni, ki žive raztreseni po njej. To po-vdarjamo zategadelj, ker se je že pri manj važnih, premalo brižljivo in 6 premalo poznanja prilik, pri storjenih ukrepih države v preteklosti baš Sloveniji ponovno zgodila občutna škoda. Slovenija je tudi kmetijsko neka posebnost, odnosno posebna svojevrstnost v sklopu celokupnega jugoslovenskega kmetijskega gospodarstva. Želimo stvari resničnega uspeha, želimo, da se odkloni možnost, da bi zamišljeni napori za velik del naše očetnjave ne samo zgrešili cilj, nego mogli povzročiti celo škodo. Bratie Srbi se živo zanimajo za prilike, v katereh moraio živeti koroški Slovenci Pritožba koroških Slovencev radi postopanja avstrijskih oblasti prilikom ljudskega štetja na Koroškem, ki jo je vložil pri Društvu narodov v Ženevi bivši koroški deželni poslanec dr. Petek, mnoge pu/blikaeije o žalostnem kulturnem izapostavljanju in o preganjanju koroških Slovencev, ki jih je objavil naš neutrudljivi nestor zgodovinarjev vladni svetnik Lilek Emilijan v Celju in pa govori pok. senatorja dr. Rožiča v senatu — so vzbudili živahen interes naših bratov Srbov za kulturne prilike — prav za prav neprilike, v katerih morajo živeti koroški Slovenci. Želeli so biti podrobneje informirani o sedanjem težkem položaju koroških Slovencev. Znani predavatelj Vekoslav Bučar je imel v glavnih centrih na jugu predavanja o Koroški in koroških Slovencih. Prvo predavanje, ki se je vršilo 23. marca 1935 zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma v Nišu, je organiziral prosvetni odbor sokolske župe v Nišu skupno z ljudsko univerzo v Nišu. Predavanje je otvoril z uvodno besedo Markovič Milenko, profesor gimnazije, ki si je stekel največ zaslug za organizacijo in rekorden obisk. Med poslušalci so (bili polnoštevilno zbrani predstavniki niškega javnega življenja, mnogo profesorjev, cerkvenih dostojanstvenikov in zelo veliko mladine. Velika dvorana je bila nabito polna. Predavanje z reprodukcijo ca 100 skioptičnih slik je trajalo dve uri. Zanimanje za Koroško in koroške Slovence je bilo izvanredno, obsodba neznosnih kulturnih zapostavljanj, kakršnih Srbi niso doživeli pod turško vlado, je bila splošna. Drugi dan, 24. marca, se je vršilo predavanje iv okviru ljudske univerze v Leskovcu, 25. marca pa predavanje v Skoplju. Celo mesto je bilo preplavljeno z letaki in lepaki o Koroški. Predavanje je organiziral prosvetni odbor Sokolske -župe v dvorani Ljudske univerze v novi osnovni šoli »Cara Dušana Silnega«. Otvoril je predavanje s krasnim govorom o koroških Slovencih profesor Jovanovič Mirko. Med občinstvom so bili univerzitetni profesorji filozofske fakultete, srednješolski profesorji, učiteljstvo, duhovščina, mnogo odličnih osebnosti Skoplja, mladina — posebno z višje gimnazije. Metropolit skopski Josif, ki je bil zadržan vsled bolezni na gripi — je poslal pismo, v katerem izjavlja, da s posebno ljubeznijo zasleduje dogodke na Ko- Štev. 11>. ».POHOD< Stran S. | Fr ari Krapeš i , 5z našega nacionalnega življenja je od-mož, ki je vedno z vso dušo pa tudi z vso ®y.°jo darežijivostjo služil naši nacionalni mi--S*L. Takoj po svojem prihodu v Ljubljano je boj za poslovenjenje onih javnih loka-0v> kjer so prej slovenski rodoljubi nemo-eno trpeli nemško postrežbo. Po njegovi za- i ,u8i je »Narodna kavarna« imela prva v Ljubljani slovenski napis. Z isto požrtvovalnostjo je podpiral vsako narodno stvar in je član skoraj vseh narodnih društev — postno mu je bilo pri srcu sokolstvo, po vojni Pa je pozdravil vsak pokret v duhu jugoslo-vinskega nacionalizma. Že v »Narodni ka-Varni« je hotel dati Ljubljani nekaj poseb-Qega: zato je izročil slikarska dela slikarju Jagru, še bolj pa je pokazal svoj smisel za okras mesta, ko se mu je po dolgih letih uresničila želja, da je postal najemnik Kazina. Ta njegova želja, da bi nekaj lepega in velikega ustvaril za naš nacionalni svet in za s\ o jo ljubljeno Ljubljano, je postala zanj usodepolna. Kot priljubljen kavarnar in re-stavrater, ki ga je . poznala vsa Ljubljana in Slovenija — pa tudi v drugem jugosloven-skem in slovanskem svetu je imel mnogo znancev — si je ustvaril lepo imetje, ki ga je hotel posvetiti javnosti. Zato se je lotil prenavljanja Kazina in kazinskega vrta na svoje stroške. Milijone je žrtvoval, da bi dal Ljubljančanom tako »Zvezdo«, kot si jo je on predstavljal. Bil je v tem oziru pravi umetniški duh, ki vedno snuje in popravlja, da bi biloiše lepše. Pri tem skoraj ni mislil nase. Znana je tudi njegova dobrotljivost do revežev: marsikateri dijak in siromak se je pri njem najedel. Za narodne stvari pa je bilo vedno vse, kar je imel, na razpolago. Ko so že nastajali slabi časi, je še vedno vzdrževal ves personal uslužbenstva, ker ga ni hotel odpustiti. Kriza je pritiskala vedno huje in pritiskala posebno na taka podjetja, kot je »Zvezda«. On pa je smatral, da so taki lokali irujno potrebni mestu zaradi tujskega prometa. Tako se je žrtvoval za druge. Zadnjih pet let je duševno trpel pod pritiskom razmer, ko je videl, da propada njegovo življenjsko delo. A v ničemer ni izpreminjal svojih nazorov, celo niti tedaj, ko zanj niso imeli srca niti oni, ki jim je služil vse življenje. Tako je njegovo imetje propadalo in z njim sam, ker je duševna potrtost vplivala na njegovo sicer krepko zdravje. Tako je naš »Živeli« res izkrvavel za svojo Kazino in za svojo Ljubljano. Bil je vedno zvest nacionalist in dasi že bolan je še sam vodil vse delo za dekoracijo paviljona ob priliki kraljeve smrti. Bil je to kristalno čist značaj, zvest prijatelj in z vsem srcem udan svojemu narodu. Z njegovo smrtjo je končana tragedija borca, ki je žrtvoval vso veliko misel, da bi bila Ljubljana lepa, Jugoslavija silna in nacionalna misel zmagovita. Čast njegovemu spominu v vrstah jugoslov. nacionalistov. nihče ne misli, da ni izbran za borca jugo-slovenstva! Klic 'jugoslovenstva nas zove v zbor in v boj, bodočnost jugoslovenstva zahteva odločilnih in hrabrih borcev! V našem nacijonalnem življenju žive razkrojene bakterije, ki so nam opasnejše od nemškega in italijanskega ekspanzivizma in madžarskega revizionizma. One zastopajo naše telo od znotraj, na zunaj se bomo znali braniti udarcev! Komu je v korist ta borba? Samo tujcem! Nagomileno leže kosti tvorcev in branilcev Jugoslavije po vseh bregovih naše domovine, izmed vseh se dviga zadnja in največja žrtev — Kralj Jugoslavije, Vodja Ju-goslovenov! Naj nam bodo ti molčeči glasniki glasefn opomin k delu za Jugoslavijo! Dušan Bavdek. Mir ljudem na zemlji!... BELI DEŽEK iz ČRNIH OBLAKOV Te dni so listi prinesli izjavo, ki jo je dal sedanji rimski papež ob priliki kanonizacije kanclerja T. Mora in kardinala Fisherja. Pa-pež Pius XI je zlasti povdarjal: >če bi narodi vnovič segli po orožju drug proti drugemu, če bi se vnovič prelivala bratovska kri... to bi bil tak nezaslišan zločin, da ga smatramo za nemogočega... Toda če bi se kdo res pre-drznil, da stori tak gnusen zločin, potem se ne bomo pomišljali, da se s trpkim srcem obrnemo do Vsemogočnega z molitvijo: Gospod, razprši narode, ki hočejo vojsko!« EKSELENCA MARGOTTI PRI PAPEŽU V nekem dnevniku čitamo: >Pij XI. se je z velikim zanimanjem informiral o vseh pro- blemih goriške nadškofije ter je ekselenci Margottiju čestital, ker se je njegovo duhovno delovanje na Goriškem začelo pod tako zares zelo dobrimi avspiciji«. UČINEK IZJAVE PIJA XI. V ITALIJI Kakšna je dejanska moč Vatikana, te »prve duhovne sile sveta«, nam očitno priča najnovejši odlok italijanskih oblasti v Pulju, kjer je vsem občinam naloženo, da takoj izbrišejo še vse slovanske verske napise iz katoliških cerkev, potem, ko so že izbrisali vse hrvatske in ^ slovenske napise na nagrobnih spomenikih in križih in ko so ukinili slovenske šole, društva, slovenske pridige in petje, la odlok katoliške Italije je bil izdan par ur po oni silni izjavi Pija XI. Hm Naloge mladih Jugoslovanov Kdor opazuje vse naše javno, politično lr* tudi gospodarsko življenje, opazi, da je u!r.vsega našega narodnega zla v naši vzgoji, ie bila grajena in oskrbovana za časa nagega robstva pod Avstro-Ogrsko. Od tod pri-aJa napačno pojmovanje jugoslovenstva in Vs®ga narodnega življenja. Državljane kraljevine Jugoslavije lahko delimo v tri razrede: V prvem so tisti, ki so za časa Avstro-Ogrske nasprotovali jugo-slovenski orientaciji. V drugem so indiferenti in ti se pri-‘agode vsaki situaciji. V tretjem pa so nekdanji boritelji za Zedinjenje Jugoslovenov. Ljudje, ki se že prej niso udejstvovali J političnem življenju, ki so potrpežljivo čakali odločitve od zgoraj, so danes ostali ?sti. Stvaranju jugoslovenstva niso nasprotni 111 pač računajo s sedanjim časom in duhom. Nekdanji Jugosloveni so ostali isti, ako Se niso iz užaljenega samoljublja potegnili v razred drugih ali prvih. In teh je veliko. Jugoslovenstvo, ne v pomenu državljanka, nego v smislu jugoslovenske miselnosti ln duha ostaje pač na mladih. Sedaj, ko so odstranjene politične meje in je Skoplje ravnotako naše kakor Ljubljana, je treba razumeti pojem »Jugosloven« ne v smislu zemljepisne lege Jugoslovenov, nego v smislu enotnega jugoslovenskega človeka. Zato je treba nekoliko širokogrudnosti tistim, ki vidijo v tem izdajstvo slovenstva, srbstva ali hrvatstva, več razsodnosti, da se nižje vrednote podrede višjim in končno več pameti, ako se ne zavedajo, da smo vsi člani iste krvne družine in da je pravo ime te družine Jugosloven, ne pa Srb, Hrvat ali Slovenec. Sicer pa je pregovarjanje o tem odveč, ker ne bi prišli nikamor. Preostaneta nam samo delo in borba, ki bosta ali uničila jugoslovenstvo, ali pa nas pripeljala k zaželje-nemu cilju. Fantje, Jugosloveni! Dekleta, Jugosloven-ke! Oborožite se z izobrazbo, s poznavanjem paragrafov in z zvijačo, zasedimo in razže-nimo tabore — društva nasprotnikov in zagospodujmo v njih, kažimo mladim jugoslovenstvo in bodimo sami edino Jugosloveni! Bodite uverjeni v vaše poslanstvo, naj naše zemlje Prejeli smo in objavljamo: V vrstah upokojencev se že dolgo šušlja, da prejemajo upokojenci z višjimi pokojninami svoje pokojnine izplačane preje, nego nižji upokojenci. Čemu ta razlika? Razumemo, da finančna direkcija ne more izvesti nakazila vseh pokojnin naenkrat. Čudno pa se nam zdi, da je vrstni red vedno isti in da prejemajo kot prvi pokojnino vedno iste osebe, to so kakor že omenjeno upokojenci z visokimi pokojninami. Prizadeti, ali bolje rečeno zapostavljeni, se upravičeno pritožujemo nad tem postopanjem merodajne oblasti, zato pozivamo vse one faktorje, ki o tem odločajo, da prouče način teh nakazil in če ne gre drugače, spreminjajo vrstni red izdanih nakazil tako, da bomo tudi mi nižji upokojenci prišli kdaj prvi na vrsto... Več upokojencev. ŠE EN KONZORCIJ je v Ljubljani poleg vseh ostalih, ki se pa od drugih bistveno razlikuje v tem, da nima skoro nikakega dobička, čeprav se pretakajo skozi njegove blagajne velike vsote denarja. Je pač kriza, ki je vse nas tako hudo prizadejala. Konzorcij se bavi z eksploatacijo človeške prismojenosti, ki tira nekatere, da hodijo v kino gledat osladne limonade in salonske predstave židovskih filmskih podjetij. Baje je tudi ta konzorcij v rokah »naprednjakov«. LJUDSKE PIJAVKE Pred nedavnim časom je lansiral v Slovenskem Narodu neki brezvestnež pod značko »Zaslužek 1038« inserat, po katerem nudi pri- Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš »Jajnine«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. »Jajnine« požlahtnijo vsako jed. padnikom Sokola dober zaslužek ter zahteval, da se ponudbi priloži znamka za 3 Din. V času brezposelnosti je ta človek brez dvoma prejel nebroj ponudb, katerim so bile priložene zahtevane znamke. Tudi jaz in več mojih znancev smo bili med temi prosilci in marsikdo je le težko utrpel 3 Din za znamko. Vendar vse do danes ni niti eden od nas prejel kak odgovor na svojo ponudbo. Upravičeno moramo tedaj sklepati, da je imel predmetni oglas prozoren namen, izvabiti od nas bednih prosilcev znamke, da bi se brezvestni inserent z njimi okoristil. Takim zlobnežem bi morala oblast energično stopiti na prste ter jim preiskati obisti, uprave listov pa bi bile brez nadaljnega razrešene obveznosti časnikarske diskrecije, da bi bilo mogoče take ljudi razkrinkati pred javnostjo. G. A. 3. ki je tudi nasedel. Pouk v popoldanskih urah na drž. trgovski šoli v Ljubljani. Ozirom na notico z dne ‘23. marca t. 1. v pogledu popoldanskega pouka, je sklicala Zajednica društva »Šola in dom« na trgovski šoli dne 11. t. m. roditeljski sestanek. Navzočni stariši in skrbniki so se soglasno izjavili za pouk v popoldanskih urah na dosedanji način ter izrekli ravnateljstvu in profesorskemu zboru zahvalo za dosedanji trud in požrtvovalnost. Bled Na Bledu imamo še vedno napise: Sohneider, Sammelstele fiir Kleiderreinigung, Zimmermeister, Friihstickgollasch — ali ste že našli v avstrijskih letoviščih kje kakšen slovenski ali srbski napis? Zakaj to sramotno klečeplastvo? Na Bledu in v Rogaški Slatini sem bil priča, ko so natakarji na pošteno domačo zahteva odgovorili v nemščini, nekega takega predrzneža sem zasluženo oštel, pa se je opravičeval, češ — to je »internacionalno«! Kakšna bedastoča! Naš književni trg Dasi tudi za velikonočne praznike radi n uj? drugemu darujemo »pirhe«, vendar se r . književnem trgu velikanoč ne pozna tako Do] r božič. Takrat o božiču se zdi, da mora |v*eg drugih darov ležati pod božičnim dreve-g' 111 tudi kaka knjiga. Za otroke je pa to prav posebno primeren dar. Za velikonoč iv,iU^atno biti bolj skromni in ker se bliža poda A ko P°jdemo ven v prirodo si mislimo, !za knjige ne bo časa. In vendar bi tudi Za velikonoč knjiga najpri- ™rnejši dar in najlepši piruh. Prav _JFp(>. šanje! & nai kupim? Da, to je vpra- Naše založbe — V8e 0(| prve (j0 zadnje — so izdate v zadnjih letih toliko lepega - posebno na zunaj lepega - da se nam zdi na Pi vi pogled izbera zelo velika< Vendar bi bilo Prav, če bi se vedno mislilo tudi na dela, ki so za dar posebno primerna. To bi bilo založim m knjigarnam samo v korist. Bojimo se, ja v tem oziru dosega nemški književni trg kni T V? ^Pehov. Seveda z nemško «ajigo je še vedno težka konkurenca. Premagata jo Samo dve naši sili; naša podjetnost m narodna zavednost. trB £aš.sosedni hrvatski in srbski književni nev?ren; ker morkttl "e producira takega, kar bi nas vabilo, ali pa 8e pre- knit b"8a, da bi se razširila srbohrvatska na*'?a- tudl k nam- Slcer Pravijo, da 9e nn kn Khii&o * i -a^una ..s«»onrvatska na? h , ” v1 .k nani’ Slcer PraviJ°> da se po knii k{yižmcah izposoja mnogo srbohrvatskih ■hrv sVPosebno prevodna literatura v sr1 v,«, {Lni izpodriva nemško produkcijo lh?° je dobro-trdit- j* krizam in drugim težavam r letih1* i?, naS književni trg prinaša v zadnjih ki ,1°. novega, da občudujemo ta razmah, kakor ya .ena.k° podjetnost od založnikov je, d« Ki i0- °j stra,ii odjemalcev. Želeti tega oboji vzdržali, saj vemo, da je od visen ves naš kulturni napredek. srbo-te moremo Najlepši piruh, ki smo ga letos pričakovali na našem književnem trgu — kakor se je pisalo — bi bil prvi zvezek Prešerna v redakciji prol. Kidriča. Kakor se čuje knjiga do praznikov ne bo gotova, ker hoče profesor Kidrič dati kolikor mogoče popolno delo. Iz raznih razprav v »Ljubljanskem Zvonu« smo se mogli prepričati, koliko vprašanj je bilo doslej v Prešernu še nepojasnjenih in koliko ogromnega dela zahteva taka izdaja našega pesnika, ki skriva za seboj mnogo širši in globlji svet, nego se to zdi na prvi pogled. Knjiga bo baje tudi po svoji zunanji obliki odgovarjala svoji notranji vrednosti. Kako se vsa naša javnost zanima za to novo in popolno izdajo Prešerna, priča število naročnikov, ki presega baje že davno število 1000, dasi bo cena zvezku okoli 100 Din. To je jako razveseljiv pojav. Ako tega lepega pirha ne bo na letošnjem književnem trgu, ostane nam vsaj nada, da ga dobimo še letos. To bo Prešeren z vsemi pesmimi in razlagami v dveh zvezkih. Pripravlja ga »Tiskovna zadruga«, ki sprejema naročila in mislimo, da je tako naročilo tudi lep piruh za dar. Dočim naše knjigarne precej čutijo denarno krizo, tem bolj uspevajo t. zv. književne zbirke. Cene posameznih knjig so še vedno visoke in preostaja danes za nje le malo denarja. Zato kupujejo v knjigarnah ljudje le to, kar nujno rabijo, književne zbirke pa nam same izbirajo čtivo in pri mesečnem plačevanju po 20 ali 30 Din laže pogrešamo ta denar. Med dosedanje založbe, ki nam nudijo štivo (Modra ptica, Hram, Jugosl. tisk., Tisk. zadruga, Evalit), je vstopila tudi »Umetniška propaganda« z zbirko »Najslavnejši avtorji sveta« z mesečnim prispevkom 30 Din. Kot prva knjiga je izšla Balzacova »Evgenija Grandetova«. Balzaca smo doslej poznali skoraj bolj z odra kakor iz knjig, dasi je v prvi vrsti romanopisec. Zato smo ga pozdravili na čelu te zbirke svetovnih autorjev. Tudi sicer se nam obeta v tej zbirki prav izbran knjižni program. Priporočali pa bi temu založništvu, da si najame urednika-korektorja, ki bo pazil, v kakšni obliki gredo knjige v tisk. Nekaj del, ki so izšla v tej založbi zadnja leta, priča o taki površnosti in nedoslednosti glede jezika, da ni to v kvar samo posameznim knjigam, ampak vsemu založništvu, ki tako malo skrbi za to, v kakšnem jeziku se izdajajo knjige pri nas. Posebno, če so to prevodi svetovnih del. Treba je tudi misliti na to, da pri nas tako delo redko doživi drugo izdajo, zato je potrebno, da je prva izdaja čim popolnejša in da se z užitkom čita danes in vsa poznejša leta. Tako stališče bo tudi založniku samo v prid, zato želimo, da bi se napake zadnjih let ne ponavljale. Danes smo v tem oziru precej natančni in mislimo, da taka založba rabi človeka, ki bo skrbel zato, da bodo vse knjige, ki pri nji izidejo, jezikovno brezhibne. Istotako kakor glede jezika, je treba pri nas tudi glede izbire nekaj ekonomije. To se pravi, da naj bi nam naše založbe nudile v prevodih res samo dela, ki pomenijo obogatitev našega književnega trga, torej dela, ki jih res nujno rabimo, ker imajo svoj pomen v svetovnem slovstvu in pa ker na ta način tudi naši čitateljski publiki nudimo delo, ki ga z užitkom čita. Naročniki zbirk radi prepuščajo izbero založbam, pričakujejo pa, da jim bodo nudile res najprimernejših knjig. Zato je na primer lansko leto vzbudila med naročniki »Modre ptice« mnogo negodovanja in nevolje Mannova »Velika stvarc, ki se je večini čita-teljev zdela za nas popolnoma nepotrebna knjiga brez vsake vrednosti in bi namesto nje dobili lahko marsikaj bolj primernega. Isto velja za letošnje Gidove »Vatikanske ježe«, od katerih pričakujejo Čitatelji bogve kaj, pa odlagajo knjigo razočarani, ker ni v nji ničesar za nas, kajti marsikatera knjiga ima v tej ali oni književnosti ta ali oni pomen, v prevodu in v drugem kulturnem miljeju pa ta pomen popolnoma izgine in v naših razmerah je škoda izdajati knjige, ki ne najdejo pravega odmeva med pabliko. To tudi založbam ni v korist. Prav je, da nas založbe v teh zbirkah, seznanjajo s prvovrstnimi svetovnimi deli, želeli pa bi, že z ekonomskega stališča, da nas zalagajo s knjigami stalne vrednosti ne pa i enodnevnimi muhami. Mi potrebujemo v prevodih še toliko lepih svetovnih del, da je res škoda, če mečemo proč denar za dela, ki jih v svojem jeziku prav lahko pogrešamo. Tudi agilna založba »Evalit« nas je razveselila z novo zbirko. Dočim je v svoji prvi zbirki ta založba plavala precej visoko in hotela imponirati s knjigami, ki so »za mladino neprimerne«, se je z drugo zbirko bolj približala našemu preprostemu čitatelju in kakor čujemo z velikim uspehom. Motil bi se namreč oni, ki misli, da pri nas liste naroča in knjige kupuje predvsem inteligent. Kaj še! Inteligent že davno nima ne zanimanja ne denarja za knjigo. Liste naroča in knjige kupuje največ oni naš preprosti človek, ki hoče postati inteligent, t. j., ki res ljubi liste in knjige, ker se hoče iz njih česa naučiti in se izobraziti. Vi bi strmeli, če bi tu ali tam pogledali v seznam naročnikov! Koga bi vse tam našli in koga bi ne našli! Zato je založba »Evalit« na podlagi izkušenj približala svoj program onim, ki so res branja željni in potrebni. To je najbolj hvaležna čitateljska publika. In za naše ljudske in javne knjižnice tudi res rabimo takih prevodov. S knjigami, ki so »za mladino neprimerne), nam ne bo pomagano. Kdo pa naj čita, če ne mladina! In mislimo, da je v svetovnem slovstvu še dovolj za mladino primernih knjig, ki so lahko na isti umetniški višini, kakor one druge, in jih rabimo bolj, kot one druge. Kot prva knjiga je izšel Dumasov »Črni tulipan«. Oblika, ki jo je založba dala tej zbirki, lahko služi za zgled poljudne romanske zbirke. Ni dvoma, da bodo čitatelji vseh slojev radi posegli po tej zbirki, ki nam poleg novejših pisateljev (Jack London): Joe med pirati) obeta nekaj vrednih svetovni« starejših del (Siekiewicz: Mali vitez, Ljeskov: Askalon-(Nadaljevanje na 4. strani.) l*o n a § i z e m 1 f i »SLOVENEC« POROČA ... »Pohod«, glasilo takozvanih jugoslovanskih nacionalistov v Sloveniji, piše v svoji zadnji številki, da se je ‘parlamentarizem preživel. Mi pa potrebujemo drža^ vo, ki bo hitro funkcionirala in reševala predvsem gospodarska vprašanja. V drža- vi ne gre za govore, ampak za delo. Proti-državne stranke niso dovoljene. »Kdor je proti državi, naj gre drugam, če rovari, naj ga zadene moč zakona.« Pri volitvah gre samo se za osebnosti, ki bodo pomagale vzdrževati državni program, da bodo vsi državljani imeli jelo doma. Le take poslance, ki bodo izvršili veliki gospodarski in socialni program (kakšen?), bodo nacionalisti volili. -»Pohod« pa se obrača tudi proti bivši Demokratski stranki v Sloveniji in pravi, da nacionalistične mladine ta stranka in njena malenkostna borba s klerikalizmom nič ne briga. »Naprednost je dala Slovencem prebito ipialo kulturnih dobrin vsled svoje breznačelnosti ter ji je bilo samo za oblast klike. »Pohod« napada tudi levičarje, ki so se bili zbrali nedavno v »Unionu«, da se izrečejo proti Topalovicu. Kakor se vidi, »pohodov ci« niso zadovoljni prav z nikomer ... Tako piše »Slovenec«, glasilo takozvanih Frtavčkovih Gusteljnov in Korenčkovih Nežik. Obžaluje, da nismo zadovoljni prav z nikomer. Pa smo le z nekom zadovoljni in to še zelo zadovoljni. Namreč s tisto kliko, ki je uvidela, da s svojo protijugoslovensko politiko ne bo mogla ničesar opraviti in je šla zaradi tega sedaj že drugič v penzijon. Pravijo, da ta penzijon ni bil prostovoljen. Pa nista pomagala ne FrtavČkov Gustelj in ne Korenčkova Nežka! Bleiska Dobrava KOMEMORACIJA IN ŠOLSKI VODJA Sokol Blejska Dobrava je priredil dne 7. t. m. komemoracijo po pokojnem Viteškim kialjem Aleksandrom I. Uediniteljem. Nje so se korporativno udeležili tudi Narodna odbrana in Gasilska četa Blejska Dobrava. Komemoracija se je vršila radi slabega vremena in pomanjkanja lastnih prostorov v gostilniških prostorih brata Matjana. Med prireditvijo niso točili alkoholnih pijač. Značilno pri vsem tem je, da je gospod šolski vodja prepovedal gasilskemu naraščaju, ki pri gasilskem društvu goji svoj tamburaški odsek, sodelovanje pri komemoraciji. Želeli smo, da bi tamburaški odsek zaigral državno himno, kar pa vsled te prepovedi ni bilo mogoče in je državno himno odpel Sokolski naraščaj. Moramo se pri tem vendar vprašati, kaj vse to pomeni? Mar gospod šolsM vodja misli, da Blejska Dobrava ni več v Jugoslaviji? Tega imamo dovolj in ne moremo več mol- čati. Gospod šolski vodja! Povemo Vam danes prav lepo, na uho, da Vi nikdar ne boste mogli preprečiti nacijonalnega pokreta pri nas in Vam prav nujno svetujemo, da daste popolen mir, če ne, bomo obračunali na način, ki Vam nikakor ne bo dobrodošel. Sedaj ste naraščaju zabranili sodelovanje in to je bilo poslednjič, kajti prihodnjič Vas ne bomo niti vprašali! Smatramo za potrebno, d a to zadevo šolska oblast preišče, kajti mi nikakor ne moremo verjeti, da bi šolski predpisi zabrar.jevali sodelovanje šoloobveznemu naraščaju pri komemoraciji po svojem pokojnem kralju, pa naj se ta vrši kjerkoli. Ljubljana K POGLAVJU O KOBILICAH. Naš članek »... in kobilice so preplavile deželo« je vzbudil povsod dovolj upravičenega zanimanja. V informacijo naj za danes omenimo slučaj, kako si zna tuj kapitalist napraviti renome tudi v Ljubljani s tem, da najde trgovskega družabnika Slovenca. V Ljubljani n. pr. obstojajo kar štiri tvrdke s športnimi potrebščinami. Od teh so tri slovenske in delajo izključno z domačim denarjem in delavstvom, dočim je četrta, »Šport-Kmet« po nazivu sicer tudi slovenska, dela pa s kapitalom, ki ga je dal na razpolago tihi družabnik te tvrdk© in glavni fi-nancje, nemški gospod Stiefel. Baje ima svoje prste vmes tudi neki Drucker, Iti ima v Zagrebu veliko trgovino s športnimi potrebščinami. Tvrdka Šport-Kmet je pričela svoje delo z veliko reklamo, ki je domače firme ne zmorejo, kajti reklama je oni del režije, xa katerega je potrebno največ denarja. Čim bi se ta tvrdka pri nas uveljavila, izgubijo naše domače trgovine in tovarne s športnimi potrebščinami svoje konsumente, opustiti bi ■morale svoje delo. Posledica tega bi bila, da bo firma Stiefel, oz. »Sport-Kmet« lahko po milj volji diktirala cene našim obrtnikom. Mislimo, da tri trgovine s športnimi potrebščinami v Ljubljani povsem zadoščajo potrebam našega domačega trga. Gospod Kmet in njemu slični bi pa storili zelo dobro, če bi najprej vse dobro premislili in rajše ostali v dobro plačanih službah, kot pa dajali svoja imena na razpolago tujcem! Novo mesto Gasilska četa v Novem mestu je priredila minuli mesec koncertni večer, ki je na žalost pokazal precejšno malomarnost od strani novomeške družbe. Dvorana namreč ni bila niti do polovice napolnjena vkljub človekoljubnemu namenu in Vkljub dejstvu, da so bile prireditve letos pri nas zelo redke. Z veliko vnemo so se lotili gasilci organizacije pevskega zbora, ki ga vedi zelo požrtvovalno gospod učitelj Skebe. Posrečilo se je gospodu Skebetu zbrati lep pevski zbor iz vseh slojev, ki druži v lepi haromniji vse one, ki imajo veselje in zmožnost za petje, pa je hotel seveda pokazati tudi uspehe tega neumornega dela v prid tej humanitarni organizaciji — ali glej — pričakovani gostje so izostali. Težko najdemo dovolj ostre besede za toliko omalovaževanje domačih prirediteljev. Tudi mnoge predstavnike smo pogrešali ter menda ne trdimo napačno, ako omenimo, dč je bil navzoč edini oficijelni predstavnik gospod dr. Režek, novomeški župan, ki kakor izgleda, edini pravilno ceni napore novo-meiških gasilcev. Gasilci! Ne ustavite se pred prvim neuspehom in ne prenehajte, skušajte v bodoče pokazati še lepše uspehe, za kar vam bodemo hvaležni vsi, tudi oni, ki so tokrat izostali. Pričakujemo pa od vas tudi dela za narodno obrambo. Vsi čutimo nemirno dobo, pa bi bilo gotovo umestno, da priredite te1-čaje za obrambo pred aeroplanskimi napadi, pa nas o tem tudi praktično podučite, saj vemo, da so mnoge čete že priredile slične poizkuse z uspehom. Na pomoč! Kranjska gora Iskreno in v globoki žalosti smo obhajali v nedeljo polletnico kraljeve smrti. Pred spomenikom padlih vojakov, ki so ga strelci okrasili s kraljevo sliko in trobojnicami, je imela Strelska družina vse popoldne častno stiažo. Mrko in negibno so stali strelci, saj je bil to zadnji pozdrav njemu, ki nam je bil vse. Zvečer pa so se prav tam zbrale množice občanov. Turobno je odmevala žalostin-ka sokolskih pevcev, prisrčno žalosten je bil govor tajnika strelcev — pilota Lavtižarja. Po govoru je krenil sprevod množic v obho- du po vasi. Vodili so strelci v težkih vojaških šlemih, s svojo drago zastavo. Sledili so gasilci, zastopniki oblastev in vojaštva. Nemo, brez besede je stopala množica po zamrzlem snegu — težke sence so metala, okna hiš, kjer sc- gorele sveče. Pa so sveče gorele skoraj povsod, razen par izjem — Po obhodu je bila v začasni sokolski dvorani akademija l naslovom; >Mrtvemu kralju v spomin, živemu v pozdrav.« Vse točke so dostojno iz' padle, v njih je bilo vloženo ’ mnoge truda načelnice s. Premrouove in načelnika br. Lavtižarja. Poznalo pa se je, da je ta dvoranica za sokolsko udejstvovanje povsem neprimerna, pa prosimo vse »blagohotne kritike«, da se tudi na to ozirajo. Morda nam vsaj letošnje leto prinese svoj dojn, za katerega se mnogo trudi tukajšnji župan g. Lavtižar. Vsi nacijonalisti mu bomo iz srca hvaležni, če se bo ta njegov trud uresničil. " Potem bo naše delovanje povsem drugačno in bodo za vedno utihnile kritike nasprotnikov. Pred časom nas je g. »ec«, ki ga vsi dobro poznamo, napadel v »Jutru«, da imamo avstrijske smučarske učitelje. Ker bi to nas nacijonaliste metalo slabo luč, prosim0 gospoda »eca«, da bi vsaj odkrito napisal v »Jutru«, kdo so ti avstrijski smučarski učitelji, ne pa zavijal dejstev. Res pa je, da je naš najboljši smučarski učitelj Jugoslovan Zore Zdravko, rez. art. poruenik, predsednik Strelske družine, II. podnačelnik Sokola. Nje' gova krivda ja pač samo ta, da je z odliko dovršil v Arlbergu znano Schneiderjevo šol° in uvaja v naše smučanje povsem nove metode. Zakaj ga gospod »ec« imenuje Avstrijca, no razumemo; prav tako bi mi laltko vse profesorje- inženirje, zdravnike itd., ki so dovršili visoke šole v Avstriji, imenovali Avstrijce. — Zdravo! Narodno blago koroških Slovencev 99 POHOD zm samo naročnine od Na slovenskem Koroškem vlada še polno narodnih običajev, ki imajo svoj početek bodisi v paganstvu, ali pa v običajih starih Slovanov; mnogo teh običajev se nanaša seveda tudi na vse ostale okolnosti, pod katerimi so živeli koroški Slovenci. Med njimi je, kot pri vsakem preprostem ljudstvu, še zelo razvita vera v čarovnije, v vraže, v različne duhove in bajna bitja. Posebno veljavo pripisujejo preprosti ljudje naravnim pojavom, blisku in gromu. Razume pa se, da je posebno tudi katolicizem zapustil močno sled v različnih vedeževanjih in narodnem verovanju. In končno ne smemo pozabiti, da je na Koroškem delj časa živel in deloval tudi sloviti začetnik farmakologije, ki je izdeloval različne maže in druge ranocelniške preparate, od katerih se jih je mali del obdržal še do danes. Naj omenim samo različna zeliščna zdravila in svinčene pomade. Marljivo »Zgodovinsko društvo v Mariboru« izdaja svojo narodopisno knjižnico in kot druga knjiga te knjižnice je izšlo Narodno blago koroških Slovencev, ki ga je zbral Vinko Modterndcrfer. Vsebina knjige je razdeljena na osem poglavij: Bajna bitja, Vedeževanje, O ljubezni in zakonu, Smrt, Nevidnost, V škodo bližnjim, Nerodovitnost, Opravki s hudobo in Naravni pojavi. Blago je zbrano iz 88 virov, prav lepo predelano, tako da ga človek z veseljem in velikim zanimanjem čita. Naj navedem nekaj primerov, ki so dovolj značilni, da označijo vrednost tega dela. skih vrag, Bjornson: Veseli Fant). Pravkar so se pojavile na književnem trgu iz te zbirke Poeove »Zgodbe groze«. Tako bomo s to knjigo zopet dobili nekaj knjig za naše knjižnice, za katere je vedno bolj težko nakupovati. Ljudje, ki prihajajo v knjižnice po knjige, so večinoma iz onih širokih vrst, ki si sami ne morejo kupiti knjig, a radi čitajo to, kar je njim primerno. Kako trpe velike in dragocene knjige v teh rokah, o tem vedo povedati naši knjižničarji. Nam manjka dobrih, poljudnih drobnih knjig. Napaka našega književnega trga je n. pr., da imamo slovenske starejše pisatelje samo v »Zbranih spisih«, da pa ni mogoče dobiti posameznih del. Nekatere t. zv. šolske založbe so zdaj začele izdajati posamezna dela. Tako srno dobili v posebni izdaji »Jurja Kozjaka«, ki je za mladino zelo primerna knjiga, ki pa je doslej skoraj ni dobila v roko, ker bi ji bilo treba v ta namen posoditi ves zvezek Jurčiča. Poleg tega so pri zbranih spisih v istem zvezku spisi, ki so deloma mladinski, deloma bolj za odrastle. Kako naj potem knjižničar posoja?! Skrajni čas je, da bi se ta ali ona založba lotila naše starejše literature in izdala v poceni zbirki dela, ki so pošla, a so še danes najprimernejše mladinsko in ljudsko čtivo. Te vrste del manjka na našem književnem trgu za naše mladinske, šolske in ljudske knjižnice. Zdi se, da preveč skrbimo za one, ki imajo že itak vsega preveč, in da pozabljamo na one, ki najbolj žele lepega čtiva, pa ga nimajo kje dobiti. S svojim književnim programom za leto 1935. se je oglasila tudi Matica Slovenska«. Obeta zaključni zvezek Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva«. Zigonovo razpravo o ustanovitvi »Slov. Matice«, »Tri novele« Miška Kranjca in prevod »Don Kišota« z ilustracijami Nika Pirnata. Priložen primer ilustracije kaže, da bo Niko Pirnat mojstrsko izvršil svoje delo, vendar bi se nam zdelo bolj primerno, ko bi svojo umetnost pokazal v kakem slovenskem literarnem delu. Ali Be ne sliši čudno, de Slovenci ilustriramo »Don Kišota«, ki je doživel že toliko ilustracij svetovnih mojstrov, med njimi samega Doreja, dočim mi sami razen Vavpotičevega »Desetega brata«, ki je ostal, žal nepopoln in je izšel le v skromni izdaji, nimamo ne enega literarnega ilustriranega dela, ki bi se z njim mogli postaviti pred svetom. Ceio Prešerna nam je moral ilustrirati neki tujec, menda Poljak ali Žid. Zato mislimo, da bi bilo bolj primerno, da bi za slovenski prevod porabili kake svetovne ilustracije, N. Pirnat pa naj bi svojo umetnost posvetil kakemu slovenskemu delu n. pr. Cankarjevemu »Kurentu« ali kaj drugega. Pri nas imamo več takih zanimivih pojavov. Dočim imamo o Danteju knjigo, ki je že na zunaj vredna velikega pesnika, je dr. Žigon le s težavo spravil na svetlo svojo razpravo o Prešernu v najskromnejši zunanji obliki. Kaj čuda, da nam potem Italijani pravijo, da smo barbari. Sv. Avguštin je doživel pri nas, ki nismo niti največji niti najbogatejši narod luksurijozno izdajo, ki je nima niti pri drugih večjih narodih, dočim niti svojih najdragocenejših literarnih zakladov še nimamo v bibliofilskih izdajah. Ali se ne kaže v tem podcenjevanju domačih del in obožavanje tujih na tak način, kakor da smo mi poklicani, da jim poskrbimo najdostojnejšo izdajo. Isto velja tudi glede »Don Kišota«. Dasi nam bo ljub tudi v Pirnatovi obliki in nam bo morda celo prinesel slavo pred svetom. — kakor Dante ali sv. Avguštin — vendar bi rajši videli kako lepo domače delo v luksurijozni izdaji in z ilustracijami domačih slikarjev. Sicer pa mislimo, da je dolžnost »Slov. Matice« izdajati domača slovenska dela re prevodov. Zato je bila ustanovljena, da skrbi za slovensko slovstvo in vedo. Ako svoj Čas ni mogla izhajati brez prevodov, ji danes ni več treba segati po njih, posebno ker druge založbe dovolj skrbe za nje. Slovenski pisatelji pa iščejo zaman založnikov. »Slov. Matica« ima tu svoje posebne slovenske dolžnosti, ki jih ne bo opravičila s prevodi. Kljub vsemu vidimo na našem književnem trgu razveseljivo razgibanost in delavnost in želimo, da tudi med velikonočnimi darovi dobi slovenska knjiga evoje mesto in da se zaveda- mo, da le s skupnimi močmi moremo vzdržati naše založbe pri njihovi podjetnosti in tako omogočili nadalnji napredek našega slovstva in knjigarstva. Ker pa je s tem v najožji zvezi tudi naše književništvo in prosveta, vidimo, da smo vsi prizadeti pri književnih programih naših založb, ki morejo le z našo pomočjo polniti vedno z novimi in primernimi deli naš književni trg. Peter List. »EVGENIKA« Izhaja kot priloga vsake druge številke > Zdravniškega vestnika« v obsegu ene tiskovne pole (5 krat na leto). Prinaša razen originalnih prispevkov iz splošne evgenike, genetike, genealogije, rasologije, statistike, biologije, konstitucijskega nauka, populacijske statistike in politike itd., itd., tudi stalna poročila o tu in inozemski evgeniški zakonodaji, referate o novi strokovni literaturi, drobne vesti in seminar iz genetike. Odprta bo tudi za vprašanja in nasvete v dednostnih in drugih evgeniških zadevah. Predgovor k prvi številki je napisal gosp. tir. R. Neubauer, primarij golniškega sanatorija. Prva številka vsebuje razpravo dr. Škerlja »Evgenika v naših narodnih pregovorih«, v kateri ugotavlja pisec, da se kakih 4% vseh narodnih pregovorov nanaša na evgenična vprašanja. Ta številka prinaša dalje nekaj iz zakonodaje, nekaj drobnih vesti in par referatov o tuji književnosti. B. Kot posebna izdaja stane za naročnike letno Din ‘20’—, posamezna številka Din 6*—. Naroča se pri upravi »Zdravniškega vestnika«, Golnik, Dravska banovina. Urednik Evgenike jo naš znani antropolog, priv. doc. dr. Božo Škerlj. »Misel in delo«. Izšla je sedma številka te revije, ki naj pokaže miselnost naprednja-ške inteligence. Iz vsebine: Besede in dejanja; Franco Veber: Masaryk — filozof; dr.B. Vrčon: Ob dvajsetletnici londonskega pakta; Alojz Zalokar: Brez inteligence?; Obzornik. — Revija je glasilo »Zveze naprednih akademskih starešin«. B. Pri nekem kmetu sta služili dve dekli-Umivali in opletali sta si na kvaterni večer lase in si peli fantovske pesmi. Kmalu zatem je bilo slišati zunaj fantovsko ukanje. Starejša je takoj rekla: »Moj fant pride!« Pa ni bil nje» fant, temveč vrag v podobi kozla, ki je hodu po zadnjih nogah. Ko je prišel pod kap, je še enkrat močno zavriskal, dekla pa je ugasila luč. Prišel je do okna, ona pa mu ga je odprla. Mlajša je ležala na postelji in ni vstala* ker je to ni nič zanimalo. Ko je pa prišla starejša k oknu, je vtrag izginil z njo.. Mlajša je to videla in se tako prestrašila, da je omedlela in padla s postelje. Od tega časa poznajo ljudje padavico. A tudi mlade fante doleti huda kazen, če ne znajo radi deklet ostati v pravih mejah- Živel je mladenič, ki je vedno lazil za dekleti, skoraj da se mu radi nasilnosti niso inogle ubraniti. Radi tega se mu je vsako dekle izognilo, kjer je le moglo, pa je potepuh izmislil si še hujšo, ulegel se je ob poti, kjer so morale ženske iti mimo in jih gledal pod noge. Naravno, da ga je radi tega zadela huda kazen. Izpremenil se je v pripotec. Radi tega je dobro, če jeznoriti ljudje, posebno pa mladina pozobajo tu pa tam tako pripotčevo bilko, da jim jezica izpuhti. Pa tudi gizdava dekleta naj bi imela vedno kakšen listek pri' potca pri sebi. * Cujte sedaj, kako klaverne smrti je p°' ginila neka jezava ženska: Ko je začutila, da jo bo pobrala smrt, je poslala po svojo nekdanjo prijateljico, da si odpustita, kar sta si storili žalega v življenju. Končno ji pa ni odpustila. Vendar pa jo je prišla prijateljica škropit. Mrtvi je visela roka z odra, in prijateljica jo je hotela poravnati nazaj. Komaj pa se je dotaknila roke, je ta ni več izpustila. Hiteli so po župnika, ki je škropil in molil. Ko pa to ni pomagalo, je zaklenil prijateljico i'1 rajnico v sobo in vsi drugi so šli za sedem očenašev na podstrešje. Ko so se vrnili, ni bilo v sobi ne mrtve ne žive, na tleh pa je bilo samo šest razmršenih las. Od tega časa naprej se vsak rad sprijazni s svojim sovražnikom na smrtni postelji, če ne že poprej. Ni, da bi človek čakal, da ga pobere smrt v jezi, katere je že itak v življenju preveč. * Neki kmet je imel lepega prašiča, ki g3 je dobro opital in ga namenil zaklati ob svečnici. Toda še pred božičem mu je prašič zbolel. Kmet je bil z župnikom skregan, pa m11 je poslal pošto, da bo v hiši smrt. Župnik je prišel in kmet ga je peljal k bolnemu prašiču-Župnik je kmeta radi tega pri priči zaklel v prašiča enake barve, velikosti in debelosti; da sta bila kakor dvojčka. Domači so moral? od tistega časa oba prašiča enako dobro krmil* in pravega niti zaklati niso mogli, ker iiis° mogli ločiti gospodarja od prašiča. Od tisti}1 časov se ljudje zmerjajo: »prašič, prašiča, P*' jancu pa pravijo, da je pijana svinja«. ♦ Gradivo, ki je zbrano v tej knjižici, izvira predvsem iz Ziljske' in Mežiške doline ter & Podjune. Avtor pravi v uvodu, da ga je obja' vil takšnega, kakršnega je pač zbral in da pflt ni znanstveno obdelano. Gotovo je, da gosp-Moderndorfer s tem še ni zaključil svojeg*? dela in da ga bo prav gotovo še nadalje^? m tudi dokončal, v kolikor se zbiranje narod' nega blaga sploh more končati. Če bo razšli-1 delokrog svojega dela tudi na Kož in ostaje predele Koroške, bomo prav gotovo dobili zel lepo zbirko. Marljivost zgodovinskega drušlv" v Mariboru in njegovih članov si lahko vzamejo za zgled naši ljubljanski zgodovinar^- Knjižico, ki jo vsem prav toplo prip^ čarno, dobite pri zgodovinskem društvu v Mariboru za ceno 15 Din. B- Ureja odbor. - Odgovarja in izdaja za Narodno ohran\bpo fiskovnp zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.