Leto. Vil, §f» 39. V HiuS»?I®s«S, v žešrtelk 15» fabruaria 1923. P@sam» St, 1 Din. HflPSEJ Glasilo SocialSs&ifne stranka Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana,. Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. inb št 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 15 Diu, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V., štev. 7. četrtkova Številka „N A PREJA" izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zvezo. Stane letno 42’— Din, mesečno 8*50 Dto. Sodrugi mariborskega okrožja! Spor, ki je trajal že delj časa med vami in med ostalimi strankinimi organizacijami Slovenije — in ki so ga zakrivile napake na obeh straneh — bi se bil pri teh volitvah lahko poravnal. Pokrajinski kongres v Celju je hotel upostaviti z vami redne odnošaje in je bil pripravljen na največje žrtve, samo da bi omogočil, da stopi stranka v volitve enotno. Na tem kongresu se je določilo poklicani komisiji, naj poskusi to doseči. Mi smo šli takoj na delo. Nobeno poniževanje se nam ni zdelo pretežko, samo da bi izpolnili vašo in našo iskreno željo: enoten nastop pri volih ah. Bivši poslanec Golouh je zahteval od nas, naj prosimo pismeno za pogajanja. Mislil je, da tega ne bomo storili, in ko smo sporočili, da se moramo o tej zahtevi med seboj pogovoriti, je profesor Favaj v »Volksstimme« že razglasil, da so pogajanja — po naši krivdi razbita. A razglasil je to prehitro. Mi smo se zavedali težke odgovornosti, ki jo nosimo pred proletarskim gibanjem in smo tudi ta pogoj — sprejeli. Pisali smo, da želimo da se medsebojni napadi med mariborskimi organizacijami in organizacijami, Priključenimi pokrajinskemu odboru, ustavijo — kar smo od svoje strani tudi izvršili — in da se želimo pogajati zaenkrat glede skupnega nosilca liste — v nadi, d* je to prvi korak k poravnanju ostalih sporov. Vkljub temu se vodilni mariborski sodrugi niso lotili iskreno dela za sporazum. Med tem, ko so iskali vrli mariborski sodrugi (Steinecker, Krajcer, Pelikan in drugi) z nami izhoda iz situacije in smo se v prijateljskih razgovorih že v vsem zedinili, — smo čutili že pri drugem pogajanju roke, ki so delale na razbitje pogajanj z nami, ker so vas med tem v Ljubljani že prodali Zvezi delovnega ljudstva, ki si je nadela zdaj ime: »Socialistična stranka delovnega ljudstva«. V vprašanju nosilca liste, ki ga morajo voliti vse štajerske organizacije skupno, torej ne samo mariborske, ampak tudi celjske, brežiške, slovenjgraške, koroške in druge, smo želeli, da se skupno pogovorimo in sporazumemo. Zato se ra kongresu v Celju ni postavil nosilec liste. Mi smo stavili glede nosilca lista le eno zahtevo; nosilec mora biti zvest vojščak naše stranke, mož ki nas ni pripravljen trikrat zatajiti predno petelin dvakrat zapoje, in ki ni bil ravno v barantanju za našo organizacijo. Zato smo javno povedali, da bi se težko spoprijaz-nili z Golouhom ali Favajem. Z vsakim drugim pa bi se. Zlasti nismo odklanjali nosilca Mste iz Maribora. To se vidi iz sledečega pisma, ki smo ga pred kongresom v Mariboru poslali mariborski oblastni organizaciji A. L: Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa. (Prosto po Hugonu Vavrisu) (Dalje.) Poleg sprejeman ia odposlanstev se mora učiti tudi nastopania ob raznih drugih prilikah. V sobi je n. pr. improvizirana razstava- Po mizah, zofah in stolih so razložene najrazličnejše stvari, ki so sJučajno pri rokah, zakaj namen ie le. naučiti različna dejanja, ki so predpisana za monarhe, kadar si ogledujejo razstave. Senor de los Pajdalos de la Zalamanka in don Pedro Miguej vodita Zaplotnikovega Franceljna od predmeta k predmetu, po-iasnujoča mu pomen in njegovo. važnost. »Tukai. Veličanstvo, si dovo- ljujem opozoriti na Prekrasni izdelek našega domačega draguljarskega podjetja frellazoppa in drug.« Pri tem kaže don Pedro Miguel na krtačo, ležečo na zofi. »Jako lepo,« odvrne gospod Zaplotnik. »In tu. Vaše Veličanstvo, je kabinetna stvarica španske optike, daljnogled namenjen za observatorij na Montu Ser-ratu.« Gospod Francelj pogleda na konico dežnika, ki ga drži senor de los Pajdalos de la Zalamanka v smeri proti oknu. »Ah, krasno, prekrasno.« »A tukai slika našega velemojstra, kavalirja Zuloaga.. ■« Francelj pogleda s prisrčnim nasmeškom toplomer. »In tu si dovoljujem predstaviti Vašemu Veličanstvu mojstra samega.« Zaplotnik potreplja rame poleg stoječega obešalnika in pravi: »Zelo lepo. A vse to je slikano z roko, kai ne da?« Potem predstavljalo Zaplotniku vrsto dostojanstvenikov, visokih uradnikov in Oblastnemu odboru SSJ v Mariboru. Podpisani člani petčlanske komisije, ki je bila poverjena na pokrajinskem kongresu SSJ v Celju s pogajanji z vašim odborom, vam sporočamo sledeče: Naš strankin zbor, kakor tudi prizadevanje naše komisije na dveh skupnih sejah, ki smo jih dosedaj imeli, so vas gotovo uverili, da želijo organizacije, ki so zastopane v pokrajinskem odboru SSJ za Slovenijo, odstraniti vsa nesporazum-ljenja, ki so med nami nastala Ker je skupen nastop pri volitvah predpogoj za rešitev organizacijskih sporov med nami, smo skušali doseči v prvi vrsti skupen nastop pri volitvah. Pri vprašanju postavitve skupnega nosilca liste za štajersko okrožje smo pokazali, da smo pripravljeni tudi na najtežje osebne žrtve, samo da dosežemo cilj, to je: od vsega proletariata tako za-željeni enotni nastop. Mnogo naših organizacij iz bivše Štajerske si je želelo kot nosilca liste so-druga Bernota ali sodruga Korena. Ker ste se proti temu odločno izjavili, smo vam predlagali sodruga dr. Milana Koruna, ki ie kot poslanec vsekakor izvršil svojo dolžnost, če ne toliko na agitaciji, pa zato toliko več pri parlamentarnem delu v zakonodajnem in finančnem odboru, zlasti pa pri ustavni debati in uzakonjenju zakonov v varstvo in zaščito delavcev. Ta sodrug je tudi pri strokovnih organizacijah znan kot izvrsten parlamen- drugih prvakov, ki jih zonet predstavljajo stoli. Tj igrajo vobče pri pouku veliko vlogo. So visoki, bogato rezljani in stoje genljivo pokorno, kakor resnični tajni svetniki. Da si gospod Zaplotnik vtisne v spomin pomen različnih uniform, ovratnih verižic in redov, vise na stoleh tudi taiki predmeti. »Predsednik sveta za izboljšanje rudarstva. kavalir Lopez-« »Rudarstvo ie velike važnosti. Imate gotovo mnogo dela?« »Jako mnogo. Vaše Veličanstvo.« »Me zelo veseli.« »Rector magnificus slavne univerze v Santjagu, doktor Diego Scattulozza.« »Koliko imate dijakov?« »Osemsto trinajst, Vaše Veličanstvo,« odgovarja don Pedro Miguel namesto lesenega rektorja in še pristavlja: »Skoro da nimamo več prostora v predavalnicah.« »Me zelo veseli.« Ustanavljanje organizacij, pridobivanje {lanov, razširjanje našega tiska, tiskovni skladi — to je naš volilni boj! tarec. zato upamo. da So ttižft za vas sprejemljiv, zlasti še. ker je znan kot neutrudljiv zagovornik sporazuma med pokrajinskim odborom in vašim okrožjem. če bi vam pa tudi ta predlog ne ugajal, potem smo pripravljeni sprejeti tudi to skrajno rešitev, da Imenujete vi nosilca liste iz svo.© srede. Ta nosilec liste nai bo strokovničar. znan preko mariborskega okrožja, ki v času spora ni nastopal proti našim organizacijam. Kot primerne osebe imenujemo ss. Ceha, Krajcarja in Hojnika. Uverjeni smo, da boste upoštevali, da smo popuščali do skrajnosti, zato vas prosimo, da doprinesete tudi vi toliko žrtev. da bo sporazum mogoč- Za nadaljnje delo za sporazum se obvezujemo, da bomo zastavili ves svoj upliv, da bo časopisje naše stranke ustavilo boj proti vašim organizacijam. Glede srezkih kandidatov stojimo na stališču, da postavi proletariat posameznih srezov take kandidate, ki jim najbolj zaupa, zato upamo, da s tem ne bo na nobeni strani težkoč. Kakor smo vam dokazali, da želimo isfcreno sporazuma, tako odklanjamo vsako odgovornost, ako bi se naša prizadevanja vkljub našemu samozatajevanju ponesrečila. Maribor, 21. januarja 1923. F. Svetek 1. r- F. Uratnik 1. r. V. Modern-dorfer L r. V. Eisinger L r- K. Kisovec L r. * To pfsmo pa so Golouh in njegovi prijatelji na mariborskem kongresu zbranim delegatom zamolčali. keT so se bali sodbe delegatov in njih želje po sporazumu, preko katere so bili pripravljeni iti na dnevni red. Storili so na kongresu netaktnost in brezobzirnost, da so, ne da bi nas vprašali za mnenje, in četudi so ostro odklonilno stališče polovice organizacij štajerskega volilnega okrožja natanko poznali — predlagali za nosilca liste Golouha, ki so ga delegati za nosilca sprejeli ker niso bili poučeni, kaj Oolouh v Ljubljani pripravlja in kako otežujejo s tem enoten volilen nastop. Vkljub temu izzivanju v sklepanju in postopanju, je en član naše komisije še vabil Golouha v Celje, proseč ga, naj pride in naj razprši pomisleke, ki iih ima del štajerskega delavstva proti njemu morda oo krivici. Golouh pa je šel — baje radi tega. ker mu je očital na strankinem kongresu nek- »General Cotarello.« Don Pedro Miguel .ie na skrivaj pokazal cigaro in oponašal kajenje. »Ah. da. vi ste se bojevali na Kubi* Tedai .ie bilo silno vroče, kaj ne?« »Vaše Veličanstvo, naši vojaki so se bili kakor levi.« »Da, armada je temeli države.« Tako se vrste slike druga za drugo. Ponavljajo se tolikokrat, dokler ne zna gospod Zaplotnik vsega lepo na pamet. Nazadnje pa to ni tako težko, sat potrebujejo ootentati pri svojih lavnih nastopih v celoti samo osemdeset različnih besed. Opoldne sedajo vsi h kosilu, ki je bilo vedno mala imitacija dvome poiedi-ne. Tu se uči gospod Zaplotnik zauživatl najrazličnejše jedi. o katerih doslej še sanjal ni nikoli. Ostro pazijo, da ne nosi noža v usta, da ne je omake z žlico itd.; te vežbe mu naiboli presedajo, zakai vedno minejo tri ali štiri ure. nredno se do sitega naje kakor se kristjanu spodobi- 3o gotovo upravičeno politično nestalnost — mimo Celja in mimo kongresa naše stranke k sovražniku, k Zvezi delovnega l.udstva in s tem dokazal, kako prav so imeli tisti, ki so trdili, da se na Golouha ne more nihče zanašati in kako so se motili tisti, ki so nanj zidali in mu odpuščali- Ta mož bo hodil oo naših krajih zopet beračit za zaupinje, skušal vas bo s ploho fraz preveriti da je belo črno in da so vredni taki možje zaupanja. Vse se je to leto poskušalo. Poskušalo se ie tudi vzbuditi štajerski lokalni patriotizem, kar je nezdrav pojav v stranki, ki hoče svetovnih zvez in katere najboljši možje ne smejo stati vedno na istem kraju, ampak tam. kamor jih kliče dolžnost in potreba. Skoro se je zdelo, da so Golouhi varuhi štajerskega lokalnega patriotizma in da so poklicani Favaji ubraniti štajersko delavstvo pred izvenštajerskimi voditelji. Kai bodo rekli sedai. ko je postavila Socialistična stranka Jugoslavije izjemoma izključno štajerske delavce na svojo volilno listo? Tisti pa, ki so — sodeč po 'svoji duši — sodili druge, niso bodočega razvoja dogodkov prav predvideli. Mi vemo. da bo stranka marsikoga, ki delui© v strankinih centralah, težko pogrešala v parlamentu. Vemo. da bo marsikakšnega izkušenega starega parlamentarca težko pogrešala, vemo pa tudi, da .ie parlament veliko, stranka in nje organizacija pa vse in zahtevamo, da mora biti vsak izmed nas zmožen osebnih žrtev- V tem trenutku. ko je bil pripravljen napad na naše najzmožnejše parlamentarne in strankine voditelje, so se ravnali ti po strankinih ne po svojih koristih. Tako so ustvarili popolnoma spremenjen položaj. Danes boste lahko vprašali ustanovitelje mariborske oblasti, rešitelje štajerskega patriotizma: Odkod ste prišli reševat štajersko delavstvo? Ali ste prišli reševat sebe ali nas? Ce ste prišli res nas reševat pred »tujci« — potem ste svo'e delo opravili, mi smo sami med seboj —! Tako bo teplo Golouhe in Favaje igranje z reakcionarnimi idejami, s katerimi se zdravo delavsko gibanje, ki mu mora biti svet domovina in ki ne sme poznati mej, ne bi smelo nikdar igrati, najmanj pa na vročih tleh. Tako bomo združili vse poštene socialistične sile Posamezna jedila so na splošno zelo okusno pripravljena, izvzemši nekatere španske narodne jedi: vendar ie ves Zaplotnikov trud zastonj, kuharici ne more dopovedati, kakšni so pehtranovi štruklji in tropinasti žganci, da, niti Sherlock Holmes si tega nikakor ne more predstavljati. Med iedjo so včasih na vrsti tudi napitnice. V ta namen prinaša senor de los Pajdalos de la Zalamanka vedno nekoliko izrezkov iz časopisov, ki prinašajo tipične napitnice ob prilikah kraljevskih pojedin. Popoldne vadi gospod Zaplotnik ježo na konju. tenis in strelianie. Pri teh rečeh naide največ zabave, čudi se, da tako dobro strel a, čeprav ni imel še nikdar puške v roki: revež seveda ne ve. da so kralievske tarče tako ustvarjene, da krog-lia vedno zadene v črno. pa streljaj kamorkoli. Nekega dne — bilo ie malo pred zaključkom Franceljnov« učne dobe — ga za Bo! proti fcoHstotovstrn ta proti nestalni, brezciljni politiki. Golouh in Favai trdita, da se mora združiti vse delavstvo pri volitvah v »enotno fronto«. Tudi mi smo za enotnost. Ne moremo pa iti tako dolgo skupaj, dokler nismo vsi enakih misli, kod vodi pot v tople kraje in v obljubl.eno deželo; dokler ne vemo. ali ie treba iskati te poti proti severu ali proti jugu. Kdo more trditi, da moreta potovati dva taka romarja skupaj, čeprav sta oba trpina? Klerikalne in nacionalne stranke delavstvo cepijo: mi jim ne moremo dati prav in iti z njimi, ker bi potem svetovno delavstvo še huje razcepili, razcepili po veri in jezikih. Samo norec more upati, da se ustvarja enotna fronta delavstva tako. Med to »enotno fronto« vidimo tudi tropo bivših komunističnih voditeljev, ki učijo v istem trenutku enotno fronto, ko cepilo strokovne organizacije, kjer so še enotne. Svojim moskovskim kruhodajal-cem se pa bahajo da ie enotna fronta in komunistična stranka eno in isto. Ti komunistični voditelji ribarijo v kalnem! Njim gre v prvi vrsti za to, da našo stranko tudi na Štajerskem razkoljejo. Da napravijo prepad med Mariborom na eni strani — Celjem. Koroško in celo stranko na drugi. Za ta satanski načrt so pridobili za skledo leče tudi Golouha in Favaja. V Mariboru se ponavljalo dogodki, ki so vam znani iz leta 1920. Vi boste poskrbeli, da bo tudi konec teh poskusov tak. kakor ie bil leta 1920. Združeni nasprotniki so napravili svole račune brez vas! Napravili so svoje račune brez vaše tridesetletne socialistične tradicije. Izdajalci niso vedeli, kakšna ie sila vaše zvestobe, ki io bodo 18. marca čutili. Živela trdna, enotna in velika socialistična stranka Jugoslavije! Delcgacijb Pokrajinskega odbora SS.f za Slovenijo. * Ne bi bilo treba, da se v interesu socialističnega gibanja obrnemo tem potom do vseh mislečih proletarcev, če bi ti stalno čitaH dnevnik »Naprej« ali vsaj tednik »Ljudski glas«! Zato poskrbite, da se ta tisk razširi, predvsem pa ne dopuščajte, da bi vašo organizacije še nadalje bile ločene od naših! Pokralnsko načelstvo SSJ ta KDZ- je užalostil Sherlock Holmes. S seboj je pripeljal namreč tujega gospoda, ki ga je predstavil za dvornega frenofiziologa. Ta gospod ie Francetjnovo telo pozorno preiskal in pretipal, zavrtel včasih glavo in mrmral nekaj med zobe- Na konec pa je gospod Zaplotnik zvedel, da ne odgovarja njegov nos popolnoma vzvišenemu vzoru kralja Alfonza, da se mora neka malenkost popraviti. Sherlock Holme* mu je sicer zatrjeval, da mu bo vbr'zgim frenofiziolog le malo parafina pod kože* kar se zgodi brez bolečine. Seveda ie Pa potem nuino potrebno, da se izogiba 'fSa' ke prevelike toplote, torej da ne sedi Pf peči. ali na solncu, sicer se parafin stop* in morda zopet izteče. Operacija se 1® resnično tudi izvršila, toda Zaplotnik j® odslej živel v večnem strahu, da se ni©" govemu nosu kai pripeti. Parafn je namreč snov. ki jako rada gori. kai. ko bi se užgala, kadar sl bo prižigal cigareto au kubo! Goreč nos. strašna misel! (Dalje prih.) Tedenski pregled. Sobota, 3. febr.: Pašič doživel na Shodu v Skoplju polom in »zbolel«. — V Kostajnici in Crikvenici priredil Radič shoda, ki so mu Ju orjunaši razbili. Mrtvi, ranjeni. — Zakon o zaščiti države sprejet na Češkoslovaškem. — Saška socialistična vlada odstopila, ker so komunisti v enotni fronti z buržoazijo glasovali proti njenim predlogom. Nedelja, 4, febr.: Od demokratov z .lažnjivimi vestmi nahujskano srbsko ljudstvo demonstrira v Kostajnici proti Radl-cevcem in demolira 35 hiš. 1 * ^0ne(*eUek, 5. febr.: Dr. Korošec dotočen za nosilca liste v kranjskem in mariborskem okrožju. — Dr. Kukovec dotočen za nosilca v mariborskem okrožju. Fašisti nanovo pričeli divjaški boj Proti socialističnemu in komunističnemu ljudstvu. Več sto aretirancev. V Trstu aretacija urednikov »Lavoratorja« In pa »Dela«. — Francozi io začeli zasedati Badensko. Delavske organizacije proglasile splošno stavko. — Francoski socialisti na kongresu v Llllu protestirajo proti zasedbi nemškega ozemlja. — Venlzelos skuša Grško vriniti v malo antanto. — Poročajo o novi vojaški zaroti v Moskvi. Torek, 6. febr.: Podpis trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Italijo. — General Ludendorff zbežal pred delavstvom iz Avstrije. — Ceškl pesnik Hey-duk umrl. Sreda, 7. febr.: Stavka ljubljanskega Cestnoželeznlškega uslužbenctva. — Mariborski mestni proračun, ki so ga klerikalci tako komediantsko odklanjali, sprejet. — Finančni odsek sprejel uradniške doklade. — Zunanji odsek laškega parlamenta pričel »študirati« rapallsko po-sodbo. — Mala antanta odklanja sprejem Grške. — Francoska vlada javlja Nemški. da ne odstopi od svojih zahtev. Četrtek, 8. febr.: »Jutro« poroča, da razpošilja Beltram, vodja klerikalne »Prometne zveze«, okrožnice naokrog, v katerih napada dr. Gosarja In bivši klerikalni poslanski klub, da nista nič naredila za železničarje. O SLS pravi, da se je morajo katoličani radi nje nepoštenosti sramovati. Beltram je postal Šušleršiče-vec. — Hribar je šel v Belgrad predlagati [azpust Orjune. — Bosanski socialisti, ki kandidjraj0 samo v treh okrožjih, kandi-dirajo v sarajevskem s. Jakšiča. — Inva- —Bi n ............................—m Narodne pripovedke iz Mežiške doline.* (Zbral Vinko Moderndorfer.) Votlica pri Žerjavu. Dvajset minut huda iz Črne v smeri Proti Mežici ie topilnica in zbiralnica svinca. Žerjav, najmodernejša naprava te vrste v Evropi. Cesto iz Žerjava proti Mežici obdajaio od obeh strani visoke ms tega tudi ni ob cesti nobenih r c, r5Zen 4 ali 5 siromašnih delavskih kočic.* Pred davnim časom je bila črna od Mežice ločena na tem mestu z ogromno skalo. Crna ie imela dohod samo od štajerske strani. Stari RimLani so dognali, da je v Peci svinčena ruda in so lo prav pridno kopali. * Ponatis prepovedan. * Do leta 1917. je vodila ta cesta v oddaljenosti 1 km od Zeriava v smeri Proti Mežici skozi 5 m dolg skalnat predor. Ta predor in celo skalo so leta 1917. Pdatranili ruski vojni ujetniki. M IZ Belgfada In Srema sestavljajo posebno kandidatno listo. — Madžarska stranka sklene ne nastopiti ob volitvah, ker je večina njenih organizacij zapakti-rala z drugim? strankami. — Turki nudijo Angležem separatni mir. — Stinnes sili nemško vlado, naj se Francozom uda. Ta izjavlja, da ne odstopi od svojega stališča. — Laškemu parlamentu predložena ra-pallska pogodba. — Turki pozvali zavezniške vojne ladje, naj se odstranijo iz Smirne. — Francozi povedali pariškemu carističnemu poslaniku Maklakovemu, da ga kot poslanika več ne priznajo. — Li-tavska vlada ne da odgovora zaveznikom na njihov ultimat glede Memla. Petek, 9. febr.: Demokrati vložili protest radi preganjanja uradnikov, svojih somišljenikov, s strani radikalnih oblasti. Protestirajo, da se nad njimi maščuje, kar so sami izvajali. — Radičev volilni proglas zaplenjen. — Radi nemirov v južni Srbiji je sklenil ministrski svet ostre odredbe. Mari bi se pobrigal, da da ljudstvu njegove pravice. — Laška vlada si je izmislila v opravičilo svojih najnovejših nasilstev po sovjetih subvencionirano zaroto med laškimi in jugoslovanskimi komunisti. — Turki izjavljajo, da rte podpišejo mirovne pogodbe, ker jim to za-branjuje pakt z Rusijo. — Francozi sklenejo zasesti tudi nemška pomorska mesta radi kontrole nemškega izvoza in uvoza. Sobota, 10. febr.: »Radnik«, glasilo Neodvisne proletarske stranke (komunistične) napada slovenski koruzni komunizem in njegove vodje kot izdajalce, ki so se vezali s črno reakcijo in zvezalsi z gnilo reakcijo socialpatriotov. — »Ora-fički radnik«, glasilo jugoslovanskih tipografov, poziva članstvo njihovega save-za, naj seže po samopomoči, če se bo zgodilo, da bodo pristaši ene stranke razbijali tiskarne, kjer se tiskajo listi druge stranke. Razbijačem bodo listi po vsej Jugoslaviji ustavljeni. — Slovenski radikalni voditelji Hribar, dr. Sajovic in dr. Lenard se v Belgradu radi mandatov ne morejo zediniti in grozijo komaj porojeno radikalstvo v Sloveniji razcepiti. — Laški parlament odobril rapallsko pogodbo. — Angleška se odločila zahtevati od nas svoje miliarde nazaj. — Krašam in Čičerin se v Berlinu pogajata z nemško vlado. O čem? Francozom se ježijo lasje in govore že dosti miroljubnejše z Nemčijo. Z Belgijci so se radi nadaljevanja za- ftgriOjjjjggrTrTirnjmme511 IJTi:''HiilffPI ‘1 Cm?■-! MiiL«: Pozneje so kopali rudo v Peci arestanti, ker so smatrali tedaj kot sramotno kazen za človeka riti kakoT črv pod zemljo in biti v vedni nevarnosti, da ne zagleda več belega dne.** Kmalu ie pa ljudstvo postalo tako bedno, da ie šlo kopat rudo in si je s krhanjem trdega kamenja zaslužilo vsakdanji kruh- Kruha je ljudstvu primanjkovalo že tedai. prav tako kakor dandanes. ** Rudo so kopali poleg arestantov tudi vojaški begunci. Dezerterji so nekoliko spremenili ime. da jih biriči niso tako lahko izsledili. V rudniku ie še sedaj zar poslen obče spoštovani elektrotehnik Š. F., katerega praded Nagomik je bil tudi dezerter in ie spremenil svoie ime v Podgornik. Sprememba imena je bila sicer nepotrebna ker mu je oblast takoj, ko je zvedela, da ie komač, opustila nameravano kazen in prenehala z zasledovanjem. Dezerterji in vsi ubegli kaznjenci so iz daljnih krajev bežali v Mežico. Biriči niso imeli do ubežnika nobenih pravic, kakor hitro ie ubežnik dospel na rudniški tir ali pa v najbližje območje rudnika. Ubežnik Je potem moral postati kopač. r -YV Jtedbe SprUkalt. — Železničarji fn rudarji stavkajo v Poruhrju dalje. — Turki priznavajo neodvisnost Armenije, Sirije, Palestine in Mezopotamije. — Zaprli so smirnsko pristanišče z minami. — Prot Roentgen, Iznajditelj znanih žarkov je umrl. Nedelja, 11. febr.: V klerikalni tfiskar-ni sv. Cirila v Mariboru so ponoči, ko ni bilo nikogar v nji, orjunaški tipi razbili več strojev. Škode za milijon. Aretacije osumljenih. — Laški poslanik v Belgradu službeno obvešča našo vlado o odobritvi rapallske pogodbe. Politične vesti, H- Še eno sorto fašistov nam obljubljajo — LBO = ljudske bojne organizacije. To bodo naše klerikalne pretepaške bande, farofašisti. + Komisija za razmejitev z Reko je sestavljena. Prihodnji teden se bodo naši delegati sestali v Opatiji z italijanskimi Nadzirala bo izpraznitev Sušaka in sodelovala pri organizaciji reške države ter ureditvi ostalih vprašanj med Reko, našo državo in Italijo. +Horthy, ogrski državni upravnik, ima namen proglasiti se za madžarskega kralja. + Zakon o zaščiti republike je bil v torek predložen češkoslovaškemu parlamentu in je bil sprejet. Češke večinske stranke so se odločile za zakon po napa-du na dr. Rašima in po špiansld aferi po* slanca Baerana. + Aretacije komunistov v Italiji se nadaljujejo. Pri nekaterih aretiranih komunistih so našli orožje in municijo. + Položaj v Poruhrju postaja vedno bolj napet, ker raste francoski pritisk vsak dan bolj. Ker so Francozi začeli z rekvizicijami, so odgovorili Nemci z boj* kotom. Francozi imajo baje namen zase* sti tudi Darmstadt. y -f- Novo zasedanje angleškega parlamenta je bilo v torek dopoldne slovesno otvorjeno s kraljevim prestolnim govorom. Prestolni govor je poudarjal med drugim tudi vedno resnejše stanje delavskega vprašanja. -f Pred Smirno je položaj neizpre-menjen. Zavezniško brodovje je dobilo ukaz, naj dvigne mine. Turški poveljnik mesta je nato zagrozil, da bi tako dejanje smatral kot vzrojc za napad. — Konferen- Kapači so imeli zelo naporno in nevarno delo posebno radi tega. ker niso imeli pripravnega orodja. Kot orodje jim ie služilo samo kladivo in dleto. Skopali so si nizke rove, tako da so morali delati kleče, širina rovov ie pa tudi komaj dosegla debelost one osebe. Da si je delo nekoliko olajšal, je imel vsak kopač dva rova. V prvem rovu ie kuril v času, ko je kooal v drugem rovu, da ie kamen razpokal in je bilo rudo lažje odkrhavati. Kljub temu je Da posamezen kopač pridelal samo toliko rude. kolikor jo ie mogel odnesti v usnjatem predpasniku. Ljudje so se privadili temu delu kljub nevarnosti in kliub temu, da je veljalo to delo za sramotno, ker so se siromaki vedno bolj množili, in so razni grofie ogoljufali ljudstvo za vso zemljo. Povečini je prišla vsa zemlja v grofovsko in cerkveno last, sinovi kmetov so pa morali iti po sveta s trebuhom za kruhom- Ti brezdomovinci so se naselili v okraju Mežica-Črna kot kopači posebno še radi tega. ker ie bil vsak rudar tudi gospodar izkopane rude, To je postalo usodepolno za dobrobit rudarjev. Kopači si niso privoščili počitka ta v Carigradu §e še ni vršila, Turki se izgovarjajo, da morajo počakati na poročilo Izmet paše, ki še ni dospel v Angoro. -r Turki groze. Zaveznikom so izročili ultimat, da morajo s svojimi ladjami tekom treh dni zapustiti smirnsko pristanišče. Angorski parlament postaja vedno boli navdušen za nadaljevanje vojne, radi tega ie tudi konferenca, ki bi se že bila morala sestati v Carigradu in rešiti smirn-ski spor, preložena na poznejši čas. Volilni boj. * Volilni shodi SSJ in KDZ« V četrtek, 15. t. m. se bo vršil shod 'SSJ in KDZ v Sevnici ob Savi. V Litiji zvečer po 6. * V nedeljo, dne 18. tebr. se bodo vršili sledeči shodi: V Globokem ob 3- popoldne. Ob pol 8. zjutraj v Dobovi, ob 11. dopoldne v Kapelah (Brežiški okraj). Zjutraj po prvi maši v Ponikvi ob }. žel. pri Josipu Župniku po domače pri »Štofleku«. ob 14. pa pri Josipu Ratajcu v Dolgi gori * V nedelj«, dne 18. februarja: ob 16. na Brezovici pri Ljubljani, pri Velkavrhu. * V Oplotnici ob pol 12. predpoldan. V Konjicah ob 15. (3.) uri popoldne v gostilni Bezovnik. V Veliki Perešici (Galiciji) ob 14. (2.) vri popoldne. V Zidanem mostu predpoldan ob 10. ttri. V Arji vasi pri Petrovčah po maši. V Šoštanju ob pol 10. v hotelu »Jugoslavija«. V Poljčanah ob 15- v hotelu »Bauman« v obč. PekeL ♦ Javornik - Koroška Bela. V nedeljo, dne 18. februarja se bo vršil javni shod SSJ za Javornik in Koroško belo. Čas in kraj objavimo na lepakih. In tudi ne časa za izobrazbo. Skušali so doseči samo večji dobiček in so postali radi tega odvisni od posameznega podjetnika. kateremu so se udinjali. Kopači, sinovi kmetov, so bili odslei hlapci indu-Strijca. Prav tako, kakor njihovi bratje na kmetijah hlapci grofa. Razlika ie bila samo ta, da so delali eni nad zemljo, drugi pa pod njo. ... Ko se je izvršil ta preobrat pri rudarjih in ie postala ruda last industrijca. je sicer ostala Peca še prav tako trda in kamnata, kakor poprej, a kos kruha se je zmanjšal. Lakota je privedla delavce do tega. da so postali ponižni hlapci vsakogar, in so se povrhu še zahvalili gospodarju. da jih ie bičal. V istem času je prispel v Mežico bogataš, ki je imel opravka v Črni- V najkrajši smeri mu ni bilo mogoče dospeti v Črno, ker je ovirala ogromna skala pri Žerjavu nadaljno pot. Nikakor pa se mu ni ljubilo potovati preko Dravograda in Slovenjgradca ter Šoštanja v Črno. Delavstvo mu je prebilo za en sam hleb kruha ogromno skalo, da ie nastal predor za prehod ljudi. Delavstvo je v zahvalo, da je smelo delati za hleb kruha, postavilo na vrh predora križ. Ta križ ie svojčas zabranil kugi nadaljevati pot iz Mežice v črno. V nedeljo, dne 25. februarja: V Artičah ob 7- zjutraj. V Vidmu ob Savi ob 6. zvečer. V Dravogradu dopoldne. V Guštanju popoldne. * V nedeljo, dne 4. marca: Na Sedlarjevem ob 7. zjutraj. V Kozjem ob 11. dopoldne. V Koprivnici ob 6. zvečer. * V nedeljo, dne 11. marca: Na Bizeljskem ob 7. zjutraj. Pri Sv. Petru pod Goram! ob 2. po« poldne- V Podsredi ob 6. zvečer. * Več na lepatkih. Vsi. ki živite od dela svoih rok. udeležite se shodov polnoštevilno! V ZAVEDNOSTI JE NAŠA MOČ. V »Napreju« št. 28. z dne 6. februarja in št. 31. z dne 9. februarja smo objavili samolastne sklepe par odbornikov krajevne politične organizacije SSJ v Zagorju. Na ti objavi smo prejeli sledeči dopis: Pokrajinskemu tajništvu SSJ v Ljubljani Na temelju izjave krajevne organizacije SSJ v Zagorju, katera je bila objavljena v »Napreju« št. 28. vam podpisani člani tukajšnje organizacije SSJ izjavljamo, da se z dotičnim sklepom ne strinjamo, ker nismo bili navzoči, niti ne povabljeni in obžalujemo, da je v Zagorju v tako starem socialističnem gnezdu tako daleč prišlo, da bi se socialisti tako važnih državnozborskih volitev ne udeležili. Zato smo podpisani pripravljeni, storiti vse potrebno za volitve v naši občini Aržiše, kakor tudi poskrbeti za čuvarje skrinjic (če je še čas) in vas prosimo za navodila, da se bomo znali ravnati. Za čuvarja skrinjice predlagamo sodr. Ivana Kamnika, premogarja iz Lok 26, in za namestnika sodr.. Franca Skrabarja iz Lok 53, Zagorje ob Savi. S sodružnim pozdravom: Franc Škrabar m. p., Ivan Kamnik m. p., Ivan Prosenc m. p., Ignac Smolej m. p. — Loke pri Zagorju, dne 9. februarja 1923. Ali se ne čuti čimdalje bolj potreba javnosti? Kakšne trdnjave bi bile naše organizacije, če bi vsi njeni člani ravnali tako, kakor so Zagorčani! Dnevne vesti. Vse naročnike prosimo, da mesečno priloženo poštno položnica takoj izpolnijo, da dobimo pravočasno naročnino. — Reklamacije za list so poštnine proste. — Pri izpremembi naslova nai se naznani vedno prejšnji naslov. — Pri pošiljatvah denaria prosimo vse zaupnike, naj navedejo na srednjem delu položnice opombo, za kaj veka plačilo, n. pr.: naroč. »Naprej«, »Ljudski glas« ali Soc. in v., inse-rat, organizacija, koled. itd. Vse to potrebujemo zaradi točne evidence in obenem nam je prihranjeno iskan e, kam spada to ali ono plačilo. •— Upravništvo. Razpis častnih nagrad za 'najboljši odgovor na sledeče vprašanje: Proletariat ima tri sovražnike: glad. nevednost in strah- Kateri izmed teh treh sovražnikov je najbolj nevaren? Odgovor mora biti napisan s črnilom in samo na eni strani papirja (druga stran mora ostati nepopisana). Čim krajši odgovor, tem boljši bo. Razsodišče se na imena rešiteljev ne bo oziralo. Kdor pa hoče. naj žrtvuje še drugo kuverto, v katero vloži listek s svojim imenom in polnim naslovom, na kuverto naj pa napiše svoje geslo in to geslo naj napiše tudi na svoj odgovor. Take kuverte bo razsodišče odprlo šele, ko bodo nagrade že določene. I. nagrada 100 Gm II. nagrada t 50 » III. nagrada 20 « IV. in V. nagrada po 15 « VL VIL, VIIL, IX. in X. nagrada po 1 knjiga. Vsi dobri odgovori bodo objavljeni, natprei najboljši. Kdor ne želi, da se objavi njegovo ime, naj to obenem sporočL Nagrado dobe samo naročniki ,*Na-prea« in »Ljudskega glasu«, če bo prisojena nagrada kakemu nenaročniku. zapade tiskovnemu skladu »Napreja« — odgovor bo pa vseeno objavljen- Če bo dobrih odgovorov mnogo, smo jih pripravljeni objavljati čeprav 100 dni. — Pri enako ali podobno rešenih odgovorih bomo objavili seveda le enega in pripisali imena drugih, ki so vprašanje tudi podobno rešili (razen tistih, ki ne žele, da objavimo njih imena). Odgovore je treba poslati do konca februarja. Pokrajinski odbor SSJ, Celje 4. febr. 1923. Odgovore .pošiljajte na naslov: Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani. p. predal 168. Upoštevani bodo samo tisti, ki rim prejmemo najpozneje dne 1. marca 1923L Pokrajinsko tajništvo SSJ« • Potrdilo o prejetih odgovorih na vprašanje pokrajinskega odbora SSJ z dne 4 februarja 1923 (Razpis častnih na-gad): 3. »Nerednost«. 4. F. S. iz Zagorja. 5- F. O. iz Mežice. 6. I. I. iz Zidanega mosta. 7. S. Č. iz 2- 8. A. K. iz Celja. 10. F. AL iz Trbovelj. 11. I. B. iz Brežic. 12. »Socialismo«. 13. »Izobrazba«. ;• - 14- »V zavednosti je naša moč«. 15. »Vstaiienie«. 16. B. K. iz Ljubljane. 17. A- B. iz Črne. 18. »Sreča«. 19. »Socialistično«. 20. F. R. iz Mežice. 21. »Nerednost prinaša: glad, strah ® izgubljenost«. 22. E. M. iz Črne- 23. F. K. iz Vidma ob Savi. 24. L. J. iz Guštan a. 25. I. P. rz Novevasi pri Rakeku. 26. M. S. iz Konjic- 27. R. S. iz Črne. > 28. F- O. iz Borovnice. Pod štev. 7. stno prejeli tri kratke, » bistveno različne odgovore. Prosimo, nai si dotičnik izbere enega iz njih — vsi trije ne morejo biti veljavni. Niti pod različnim geslom ne. Mogoče je poslati več odgovorov z isto rešitvi k), toda v različni ob; liki. Kdor r>a pozneje morebiti izpremeni svojo orvotno odločitev, mora svoi prejšnji odgovor preklicati, razen če tudi v drugem izbere istega sovražnika za naj-vcčiccE Volilni oziroma tiskovni sklad. Zadnji izkaz 953-50 Din je pomota te to že m predzadnji objavi (Ljudsld glas« štev. 5 z dne 1. februarja 1923). Pravilni zadnji izkaz je 924.20 Din. Fran Rinaldo, Trbovlje, nabral 69.50 Din po sledečih sodrugih: Franc Merzel 2 Din. Ivan Polak 10 Din. Anton Hrusovar 5 Din. Rudolf Kudar 20 Din, Ivan Zaveršnik 5 Din, Ivan Hauptman 15 Din, Martin Pirnat 2.50 Din. Fr-Rinaldo 10 Din. (Ta seznam le pri zadnji objavi pomotoma izostal). Nadalje so darovali iz Zabukovce sodrugi: Ernest Levstik 10 Din, Ernest Bratec 10 Din. Franc Judec 10 Din, Andrej Kolšek 5 Din. Andrej Kajtner 10 Din Franc Tratar nabral 25 Din podružnica Unije slovenskih rudarjev 25 Din, podružnica »Svoboda« 25 Din. sodr. Ivan DaRarin, Jesenice, 46.50 Din, Ivan Dovič. Ježica, 10 Din. krajevna organizacija KDZ v Globokem 13 Din, krajevna organizacija SSJ Celje 1400 Din, na shodu v Zirih dne 11. februarja nabrano 27.50 Din. sodr. Janko Cvajnar, Medvode. 10 Din, v številki 31. z dne 9. februarja DravoRrad 193 Din. torej skupaj 2813.70 Din. SodruRi. storite vsi svojo dolžnost! Vaš ttsk naj bo odvisen samo od vas! Tožba prot! »Slovencu«. V soboto popoldne bi se bila morala vršiti pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava radi tožbe, ki sta jo radi častikraje vložila ss. Svetek in Bemot. Razprava pa je bila preložena, ker je »Slovenčev« zagovornik dr. Natlačen predlagal, da se g. Mihevc ponovno zasHši, ker njegovi razlogi vendar ne bodo taki, da bi ne smel izdati osebe, ki je vlogo videla. (Slovenec« je imenovana sodruga obdolžil, da sta ovadila g. Mihevca pri ministrstvu za socialno politiko in da je radi njune ovadbe g. Mihevc zgubil službo pri Inšpekciji dela v Ljubljani). Sodišče je razpravo preložilo, dokler ne dospe vloga iz Bel-grada. — Igra klerikalcev je prozorna: v Belgradu vloge ne bodo našli, ker je ss. Svetek in Bernot sploh pisala nista, pred-no pa bodo iz Belgrada odgovorili, da vloge ne najdejo, bodo volitve minule in za to gre blagoslovljenim lažnjivcem pri »Slovencu«. Pa kljub temu ne bodo ušli kazni. — V soboto bi se bile morale vršiti prod Slovencu« kar štiri razprave, vse štiri radi častikraje. Tri so bile odložene; v tožbi Deržič proti »Slovencu« pa je bil »Slovenčev« urednik obsojen na 500 Din globe ali io dni zapora. Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode, katere imajo za posledico več ko deset odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na temelju te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, ki morajo biti v nji povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168. zakona o zavarovanju de- lavcev. ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki ponovno opozarjamo. da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine proste. Volilnih shodov ni treba prijavljati okrajnemu glavarstvu, če so v zaprtih prostorih. Samo shode, ki se vrše na prostem (pod milim nebom) je treba naznaniti 3 dni pred vršitvijo. i Razpis štipendij. S 1. novembrom 1.1. sprejme francoska vlada nekaj štipendistov iz naše kraljevine. Štipendije znašajo po 6000 frankov za štud. leto 1923./24. Izbrani konmipetenti dobe na roko tudi po 500 frankov za potne stroške- Štipendisti bodo morali v načelu nadaljevati na Francoskem svoi točno začrtani strokovni študij. Za te štipendije kompetiraio lahko kandidati vseh strok, vendar imajo kandidati francoščine prednost. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (dokazili o dosedanjih študijah, izpričevali itd.) nal se vložiio pri podpisanem rektoratu najkasneie do konca februarja. — Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Pri volitvah v višji šolski svet (skupina ljudskih in meščanskih šol) so bili izvoljeni gg.: Luka Jelenc. Anton Gnus in Ivan Tomažič, kandidati UJU. Ljudsko štetje na Češkoslovaškem. 15. t m. ie imela Češkoslovaška 13,611.340 prebivalcev, na km2 pride 97 oseb. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in nadcene.ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. Uubljana. Pretekli teden se je rodiilo 19 otrok (10 ž) umrlo, je 19 oseb (14 ž), in sicer: 1 za življensko slabostjo, 5 za jetiko, 2 za pljučnico, 1 za drugimi nalezljivimi boleznimi, 1 za srčno hibo, 2 za rakom, 8 za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki. Naznanjen je 1 nov slučaj davice, 2 vari-celle, 2 otroške vročice. V gledališču bo danes v sredo premiera Medvedove tragedije v petih dejanjih »Za pravdo in srce«. Čevljarska obrtna zadruga za Ljubljano In okolico naznanja, da se bo vršila pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 25. t m-; priglasiti se je v zadrugi. Hrenova ulica št. 4 do 21. t m. — M. Oblak, t č. načelnik. Celje. V Celju Je umrl sodrug Fr. Škrabe iz Žalca. Bil je marljiv' član naše stranke. Naj v miru počiva! Maribor. Policijska kronika iz L 1922. je po vsebini jako bogata. V policijskih zaporih je prenočevalo 1035 oseb, v preiskovalnem zaporu 388 oseb skupno 1013 dni. Kaznjencev je sedelo 119 skupno 270 dni. — Alkoholni ekscesi! Gledališče je v četrtek zaprto. V petek je vojaška predstava »Cvora«, izven, v soboto »jubosumje«. red B, gostuje g-Šest. član ljubljanske drame. Železniški promet se krči. Od 18. t m. izostaneta na progi Dunaj - Maribor brzovlaka št. 6 in 9. na progi Maribor-Pliberk brzovlak 409 in 410, od Zagreba do Maribora brzovlak 506. Ostane pa brzovlak 506 b. ki odhaja iz Zagreba ob 23.05 in dospe v Maribor ob 2.40 ponoči. Koncert. Brandl - Pelikanova in H. Frisch priredita 19. k m, v mah Gotzovi dvorani koncert, na katerem bosta izvajala le sonate za violino in klavir. Reklama s plakati za to prireditev izostane. Predprodaja vstopnic do 25, 20. 15 in 10 Din pri Hoferju v Šolski ulici. Is strank**. Zopet zahteva neka opozicija, naj ji načelstvo naše stranke dovoli izdajanje novega lista. — Priznavamo vsako resno in stvarno opozicijo, izjavljamo pa, da ima priliko, da v sedanjem strankinem tisku zastopa v okviru strankinega pravilnika svoje stališče, osobito. ker stoji stranka povsem na stališču javnosti. Zato nikakor ne moremo dovoliti, da se začne izdajati zopet nov list. Končno pa stremimo za konsolidacijo in enotnostjo v stranki in ne moremo priznavati opozicije, ki bi hotela korakati ločena in sama zase in ki hi s tem strankino enotnost razbijala. — Pokrajinsko načelstvo SSJ. Za januar 1923 so obračunale še sledeče organizacije: 7. Poljčane 10; 8. Ra-dovljca 11; 9. Ježica 31; do zadnjem seznamu v »Ljudskem glasu« so obračunale organizacije za 142 članov, (ne za 145), po današnjem 52 članov — skupaj za 194 članov. Sela političnega odbora za Ljubljano se bo vršila v četrtek, 15. t- m. ob 20. v upravništvu »Napreia«. Dnevni red zelo važen. — Predsednik. Odborova sola sedanjega in prejšnjega odbora krajevne pol tične organizacije SSJ v Spodnji Šiški se bo vršila v sredo, dne 14. t. m. ob 19. v »Zadružnem domu«. Krajevna politična organ‘zacl.ia v Tacnu vabi vse člane na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedelio. 18. februarja v gostilni pri Kajinu v Tacnu. Začetek točno ob 15. (3. popoldne). Dnevni red- 1. poročilo predsednika. 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. poročilo kontrole. 4. vo htev novega odbora, 5. raznoterosti. — Sprejemali se bodo novi člani in pobirala zaostala članarna- Udeležba dolžnost vsakega zavednega člana. — Odbor. Hrastnik. V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršila ob 3. popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Hrastniku konferenca vseh zaupnikov SSJ. Vabljeni so zaupniki iz kemične tovarne, steklarne, občine Dol in občne Sv. Krištof. Dnevni red: vo-itvex * ™Todn<> skupščino. Poroča sodr. jU, iL1z Trbovelj. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost. Jesenice. Na rednem obč. zboru krajevne organizacije SSJ na Jesenicah, ki se je vršil 4. februarja so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Anton Žnidar, Sava 107., podpredsednik Anton ThaleT, Javornik 40, tajnik Jurij Jerani, Javornik 90., namestnik Martin Marčič, Javornik 100, blagajnik Jože Stražišar, Sava p. Jesenice - Fužine, namestnik Ivan Dagarin, Javornik 38, pregledniki Jože Pintar. Jesenice, Jakob Kleč, Jesenice 133 in Mel-hior Svetina. Koroška Bela 92. Vsi dopisi naj se naslove na tajnika s. Jurij Jerama. Redni letni občni zbor krajevne politične organizacije SSJ in KDZ v Žalcu se bo vršil v nedelio 18. t. m. Prevalje. Za čuvarja naše skrinjice je določen sodr. Anton čop, rudniški paznik v Lešah, za njegovega namestnika sodr. Franc Šrot. Iz strok, glbanld. Sela centralnega odbora kovinarjev se bo vršila jutri, v četrtek takoj po delu v društvenih prostorih. — T, O. D. K. r~- O Vestnik Svobode. Odborova sola lubljanske »Svobode« se bo vršala v sredo, dne 14. t. m. ob pol 8. zvečer v tajništvu »Svobode«. Soja UDravneea odbora D. T. E. se bo yršila v četrtek. 15. t. m. ob 7. zvečer v »Zadružnem domu« v Snodnji Š;ški. Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, 18. februarja se bo vršila druga ura espe-rantskega tečaja ob 5. popoldne v ljudski šoli. Eno uro prej (t. j. ob 4. popoldne) se bo vršilo v Istem prostoru predavanje »Mednarodnost in esperanto«. Vabljeni vsi »Svobodaši« in drugi, ki se zanimajo za velevažna vprašanja modernega časa. MISLI MIMOGREDE. Zadnji izgovor vseh lenuhov je: »Saj fudi drugi niso nič bolj pridni!« Ti pa, ki to veš. se ne smeš izgovarjati s tem, da je tako! Če nočeš biti lenuh tud« ti, moraš pridno delati tudi takrat, kadar vsi lenobo pasejo! * V »enotni fronti« je zmeda. Kandidatni namestniki se puntajo, ker bi bili sami radi kandidati Veliko sigurnejši si namreč potem, da zležeš v parlament, zlasti ko je znano, da imajo euotnofrontarski kandidati trdo kožo in še trše življenje in ni torej upati, da bi tako kmalu na naraven način oddali svoj prostor drugim, ki za njimi čakajo Ob takšni priliki naj se izkaže naše posebno prijateljstvo do »enotne fronte« (o katerem itak že oni vedo). Predlog: Sedanje volitve ne bodo imele veljave čez dve leti. Je že tako pri nas. Če smatraš svoj mandat za korito in svoje namestništvo za željo po mandatu, pa napravi, da bo kandidatu in namestniku prav. Kandidat in namestnik naj se med sabo zmenita, da bosta vsak po eno leto za poslanca. Eno leto je čisto dovolj, da si »opomoreš«. Na to pa je treba paziti, da se kandidat in namestnik zmenita pismeno in s podpisi, navarnejše pred oblastjo. Poznamo človeško naravo in ne bi radi. da bi namestniki trpeli škodo. In ne bi radi, da bi delavstvo trpelo škodo. Namreč: čimveč enotnofrontarskih voditeljev se bo poskušalo v parlamentu, tem prej bo prišlo delavstvo do pameti. Poskušalo pa se jih bo po našem predlogu dvakrat toliko, nego bi se jih poskušalo brez našega predloga. Štifelbiks ne more biti jasnejši, kakor so naše trditve. Delavsko časopisje Je sila. s katero računa vaš nasprotnik. GuštanJ. Za čuvarje skrinjic ln njih namestnike v Ouštanju, Tolstem vrhu in Kotljah so določeni ss. Ferdinand Na-veršnik, Ivan Verčko, Juri Sulcr, Jakob Lačen, Ivan Valentar In Ivan Metaraik. SSJ v Guštan.Ju: Zahtevani govornik pride prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. Več pLsmeno._________________________________ Prestolon a sled nik. Vaški župan, ki je postal župan po milosti kuharice iz župnišča in po volji ljudske nevednos.ti, se je že par let zastonj trudil, da se na kak način proslavi. Pa mu ni uspelo, od nikoder ni hotela priti prav nobena medalja. Še celo medalja za prašičjo rejo mu je ušla, čeprav se Je natanko dogovoril z agentom, ki je prodajal redilne praške in ki mu je župan tudi pošteno plačal vse potrebne takse in še nekaj povrhu za trud »da ne bo zastonj«. Niti agenta niti medalje ni bilo od nikoder. Prašičev pa tudi ni hotel peljati na razstavo, ker niso hoteli postati kaj posebno debeli. Doba županovanja se Je pa bližala polagoma k svojemu koncu. V kratkem bodo nove volitve — gotovo bo težko zmagati, če se ne posreči vsaj ob zadnji uri kako imenitno, slavno dejanje. Zupan je bil res v velikih skrbeh. Končno je sklenil prositi pomoči pri »Mariji Pomagaj« na Brezjah. Prav vroče je molii in opravljal vse pobožnosti na račun kakega dobrega sveta, ka-,ko naj se proslavi. Sveta sicer ni dobil, a vendar je bil potolažen, ker je dobro vedel, da Marija ne mara ostati dolžna. Tako potolažen se pripelje na zadnjo železniško postajo. Pri izhodu dolgo časa ni mogel najti voznega listka in med tem iskanjem je slišal nekega železničarja nekaj naročati, češ da se pripelje z vlakom št. 13 Prestolonaslednik. Prav takrat je zatipal v žepu vozni listek, pa ga ni pokazal, delal je, kakor da ga išče še dalje, hotel je slišati še kaj več. Pa ni razumel nobene besede več, samo eno: »telegram«. No, njemu je bilo že tuda to dovolj. Spoznal je prst božji. Marija mu je skrila vozni listek samo zato, da Izve za tajnost, da se bo peljal skozi naše kraje prestolonaslednik, kajti to je gotovo krasna prilika, da se on kot župan proslavi. Vprašal je hitro, kdaj pride vlak št 13. »Kakor po navadi, ta nima nikdar zamude«. Ker revež ni znal čitati voznih redov, se mu je zdel ta odgovor zelo neumen, mislil je. da ima vsak v^k vsak dan drugo številko. Pa železnL , ga je kmalu razumel in mu povedal, da pride vlak št. 13 vsak dan ob 18. Dobro je. Še skoro 4 ure časa. Hitro odrine v svojo uro hoda oddaljeno občino, skliče takoj občinsko sejo, pove, da mu je Marija razodela, da pride ob 18. na postajo prestolonaslednik in da se spodobi, da ga gre deputacija pozdraviti. V pajr minutah je bilo sklenjeno, koleselj-ni napreženš, vsi odborniki, ki so imeli kako boljšo obleko, so se v slavnostnem sprevodu peljali k pozdravu prestolonaslednika. Na postaji so si kupili peronske listke in čakali — župan ves resen in zamišljen, ker si je kar naprej ponavljal Izbrane besede za nagovor. Vlak je tu — pozori Zupan se še enkrat ozre po vsej postaji in z velikim zadovoljstvom opazi, da ni prav nobena občina zvedela za skrivnost, da, še celo okrajnega glavarja ni videti, gotovo, tudi on ničesar ne ve. Slava, sami smo, to bo medalja, pa še kakšna! Toda vlak že stoji precej časa, prestolonaslednik pa se ne prikaže. Morebiti sploh ne misli nič izstopiti? Moramo pač mi k njemu v vagon! In šla so, seve-veda v najlepši vagon — pa prestolonaslednika ni bilo tam. Torej še v druge vagone 1 Pa ga tudi tam ni bilo. Niti v najslabših vagonih ga niso našli. Končno so začeli ogledovati stroj, morebiti--------- •— kaj se ve? Strojevodja jih je veselo ogledoval, slednjič pa vprašal, kaj iščejo. Takoj je vzbudil županovo zaupanje: »Telegrafično je bilo sporočeno, da se pripelje s temle vlakom prestolonaslednik. Pa ga ni, vse smo preiskali. Kaj mislite, kje je?« »I, kje je, na njem stojim!« Stroj se je namreč imenoval »Prestolonaslednik«. Kdor pomaga organizirati proletariat. sl pridobiva večje zasluge kakor tisti, ki ga hujska. Socializem predpostavlja znanie in razumevanje. Iz samega srca se ne zajema. Študirati ga Je treba, in kdor tega ne stori, nima pravice, govoriti v njegovem imenu. Ve? nego odgovor. Cevlktr vajencu: »Kako mi prlstoja novi slamnik.« * ; v. Vajenec: »Krasno! Kakor bi bil Iz glave zrastel!« Ne bo pomagala Nedeljski lovec, ki je meril na zajca, a zadel kravo, sam pri sebi: »Dobro, da verni Prihodnjič bom pomeril na kravo!« le teče. Nekdo je Imel tako smolo, da je razbil veliko steklo V trgovinski izložbi. Nato je bežal, kar so ga nesle noge. Trgovec pa ie vpil za njim: »Ker ste mi steklo razbili, ga sedaj plačajte!« »Ali ne vidite, mu ie odvrnil bežeči nerodnež. »kako tečem domov do — denar?« Gospodarstvo. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 97.50—98-50 Din 1 češka krona 2.95—3 Din, 1 lira 4.80 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.15 švicarskih frankov. IZŠLE SO SLEDEČE KNJIGeT" 1. Dimistrije Orozdanovič: »Vnuk kraljeviča Marka«. Cena 40 Din. Naroča se: Mrvatski štainparski zavod, d. d., Zagreb. Nakladni odio. Knjigarne imajo 25% popusta. 2. Harry Sheff: Hči papeža«, roman Lukreciie Borgie. Cena broš. 25 Din, vez. 30 Din. Založilo »Jutro«. 3. R. Rolan: »Detovenov život«. Cena 12 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. ; 4. Dr. Karl Pečnik: »Jetika II.« Cena broš. 14 Din, po pošti 15 Din, naroča se pri Goričarju & Leskovšku, Celje. Dobi se tudi v vseh drugih knjigarnah. 5. Zbirka opernih tekstov: »Čaro-strelec« spisal Fr. Kind, godbo zložil Karl Maria Weber, poslov. Anton Funtek. Cena 3 Din. 6. Libreto: »Prodana nevesta«, spisal Karl Sabina, godbo zložil Bcdfih Smetana, posl. A. Funtek. Cena 3 Din. 7. Badiura: Na Triglav«. Cena 20 Din, zal. Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. 8. Pokojninsko zavarovanje nameščencev«. Zal. tisk. zadr. v Ljubljani. Cona 15 Din. 9. Zbirka zakonov. VITI snopič. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakon o volilnih imenikih, Zakon o ministrski odgovornosti, Zakon o izpre-membah v zakonu o obči upravi. Cena 5 Din. 10. Glasba: E. Adamič: 10 moških ln mešanih zborov. Založila in izdala »Zvezna knjigarna«. Cena 10 Din. 11. V založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je Izšlo 5 ženskih dvospevov Emila Amadiča in besedilo Cvetka Golarja. Cena 16 Din. Dobi se pri založniku »Ljubljanskem Zvonu«, Ljubljana, Narodni dom I. S književnega trga. Iz novejših publikacij je razvidno, da prevladujeta v založniških krogih dve tendenci. Ena hoče knjigo oddati na trg v čim najlepši opremi in po čim nižji ceni, druga pa ne gleda ne na zunanjost ne na kvaliteto, pač pa na naravnost nemoralne cene, ki jih nikakor ne more zagovarjati. Dva najlepša primera v tem oziru nam nudita knjigi Coster »Glenspiegel« in Doyle »Zgodbe Napoleonovega huzarja«. Prva stane pri 550 straneh, na dostojnem papirju tiskanih, in kljub svoji polplatnoni in zelo okusni vezavi 70 Din. Druga, ld obsega dobrih 10 tiskovnih pol manj, je ponatis na škandaloznem papirju in natisnjena v inostranstvu (v Nemški Avstriji), kjer Je tisk znatno cenejši, stane pa kljub svoji naravnost neokusni papirnati vezavi celih 75 Din. Če kje, potem leži tu dokaz da ti dve tendenci v resnici obstojata. Prepuščamo sodbo vsem razsodnim, ki naj sami premislijo, v koliko so cene knjig, v zadnjem času izdanih, upravičene ali ne. Pri tej priliki naj omenimo tudi to, da nekatera založništva pri svojih iz- dajah nesramno računajo z nižjimi instinkti čitajočega občinstva, ko se druga tega sramujejo in izdajajo knjige tako in takšne, da je to v skladu s človeško vestjo. Prve obsojamo, drugim pa je naša hvaležnost zagotovljena. Citalec. Divjaški narodnjaški boji. ki morijo Vse narode, bodo končani samo s pravično rešitvijo narodnega vprašanja. Samo socialistična stranka ima zato dobro teorijo v svojem programu in pravilnik, s katerim bo mogoče to teorijo uvajati v življenje. Popisi. Pika za piko. »Domoljub« št 4. z dne 24. januarja t. 1. mi je zopet enkrat prišel slučajno v roke. Povedati moram, da sem bil njegov naročnik, toda 1. 1915., ko sem videl, da Je sveta duhovščina blagoslavljala topove za pobijanje rimsko katoliških revežev-vojakov — se mi Je zagnusiila ta farizejska družba in ji obrnil hrbet. Toda k stvari. Zgoraj navedena številka »Domoljuba« se je spodtak-nila nad s. Bemotom, češ, da je siten. Menda zato, ker se ni hotel združiti pri občinskih volitvah v Ljubljani s klerikalci in komunisti. Seveda nas to nič ne gane, ker vemo, da ni samo s. Bernot to hotel, temveč naš program, ki naši organizaciji zabranjuje vsak kompromis z meščanskimi strankami. Četudi nas je malo, toda sami gremo v boi za naše pravice. Očita mu tudi, da je on kriv, da se je stranka cepila na 3 dele, ki jih imenuje Bernotovce, Zarjane in Mariborčane. Komunistov sploh ne navaja. Jaz pravim, da je razkolu krivo zlato telo in ljudska nezavednost. Premalo nas je še naučila svetovna vojna. Zato delajmo v organizirani socialistični stranki, da pomagamo ljudstvu iz teme. — član z dežele. Ponikva ob Južni železnici. — Iz Maribora sem prejel sledeči dopis: »Cenjeni sodrug! Vabimo vas, da tudi topot sprejmete mesto predstavnika naše skrinjice (nosilec liste sodr. Rudolf Oolouh) na vašem volišču v Ponikvi ter da v to svrho podpišete priloženo izjavo in jo pošljete takoj nazaj našemu tajništvu. Prosimo, da dobite tudi enega namestnika, kateri naj tudi podpiše priloženo izjavo za namestnika. Vaše naloge kot čuvarja in naloge vašega namestnika bodo iste kot zadnjič. Prepričani smo, da boste sprejeli.« — Izjavljam tem potom, da odločno odklanjam od Mariborčanov mi ponujeno mesto, ker ne bom nikdar delal za stranko, ki nima reda, ki ni za progresivni davek in ki ščiti od nas izključene poslance. — Martin Verbovšek, mizar. Žalec. Iz Maribora so nam poslali vabilo radi čuvarjev skrinjic. (Op. uredn.: Pismo je popolnoma slično tistemu, ki ga je prejel s. Verbovšek v Ponikvi. Olej dopis: Ponikva.) — Na dopis odgovarjamo sledeče: Ne moremo biti varuhi dveh skrinjic, mi spadamo pod pokrajinsko tajništvo SSJ v Ljubljani in se rav- namo po našem organizacijskem pravilniku. Ce bi se bili zedinili z nami, potem bi vaši prošnji radi ustregli, zdaj pa vašo prošnjo odklanjamo. Krajevna org. §SJ in KDZ v Žalcu. Radeče. Shod, ki se je v?ršil 11. t. m., ni bil baš dobro obiskan. Poročal je sodr. Umek iz Brežic. Prepričani pa smo, da so vsi navzoči zavedni socialisti, ki se ne dajo omajati od nobenega viharja, pa najsibo ta vihar komunističen, klerikalen, narodno socialen, samostojen ali liberalen. Videti je bilo, da dobro razumejo naš program, samo agilnosti bo treba in dela za enotno organizacijo SSJ in KDZ. Le v enotni organizaciji se bomo lahko uspešno branili in prešli v napad. Korumpira-ne nasprotne stranke ovirajo razvoj iz te slabe v boljšo, socialno pravično družbo. Za to pa Je potrebna edinost na temelju demokratičnih organizacij, ne v enotni fronti, v kateri komandirajo samo generali. — Na shodu v Radečah je bilo za naše razmere izredno veliko žensk, kar je treba pohvalno omeniti. — Torej, požrtvovalno je treba delati, pa se bodo uspehi in sadovi kmalu pokazali. Pišece. Zadnji shod krajevne organizacije KDZ v Pišecah je bil sijaino obiskan. Eno pa moramo povedati: da sploh pogrešamo na naših shodih žensk. Tudi te so del družbe, zato so dolžne misliti, da imajo kot žene in hčerke zavednih mož iste pravice in tudi dolžnosti. Na klerikalnih shodih vidimo mnogo žensk. Ali gre ženstvo res samo na lepe besede? Ali še ni zmožno razlikovati stranko resnega delavnega ljudstva od stranke ljudi, ki delajo vedno nasprotno kakor govore? Vera brez del je mrtva, zato sodite ljudi po delu, ne po lepih besedah. Ženstvo vzdihuje pod pritiskom sedanjega imperialističnega in absolutističnega režima. Ne mara pa vedeti: od kod vse to gorje? Žena'je tudi kriva veliki nezavednosti delavnega ljudstva. Zena ima vajeti v rokah, ko danes z meščansko skrbjo vzgaja svoje otroke. Te moramo vzgajati boljše, tem moramo vcepiti kal odločnega samostojnega mišljenja in zavednost, da ima kot človek pravico na svoj človeški obstoj. Globoko. 8. t. m. sem potoval od doma v Zidani most, da pridem v zvezo z zaupniki, ki so pravi socialisti in da poiščem čuvarje skrinjic in njih namestnike za vsa volišča brežiškega okrožja. Imel sem opravka tudii pri okrožnem sodišču v Celju radi volilnega imenika občine Globoko. Medpotoma sem se v Zidanem mostu sestal z g. Jožefom Kopačem, bivšim poslancem. Začela sva takoj debatirati in očital sem mu seveda neresno in deinagoško delo separatističnih poslancev. Tudi Kopačevo, ki je imel v odgovor samo osebo s. Bemota na jeziku. Pmdarjal sem, da ne morem verjeti separatistom, in sicer radi tega, ker nočejo, da bi se iz obraza v obraz javno pred vsemi zaupniki vseh organizacij pogovorili o strankinih zadevah. Kadar kdo izmed nas separatistom očitno pove resnico, zbežijo pri vratih in nočejo odkrite debate. Tudi sem g. Kopača vprašal, odkod prihaja in kam gre. Odgovoril mi je, da potuje iz Belgrada v Ljubljano. Povedal sem mu odkrito, da ne verjamem v njegovo odkritosrčnost, zato sem mu povedal, da je prišel v Zidani most na konferenco za enotno fronto, česar mi pa ni hotel takoj povedati. Šele ko sem ga tako oštel, mi je priznal, da je res prišel iz Belgrada v Židani most na konferenca — Ta sestanek sem opisal radi tega, ker bo morda pomagal odkriti mahinacije Fabjančičev, Tokanov, Mihevcev, Golo- uhov, Kopačev 1. dr., ki ne priznavajo čistega socialističnega programa in hočejo igrati samo vlogo bogov, člani pa naj bodo ovčice, ki se naj samo pokorijo ukazom »od zgoraj«. Ti ljudje sklepajo enotno fronto za interese generalov ne za koristi delavnega ljudstva, kateremu hočejo razbiti organizacije. — M. Umek. Guštanj. Na prvi seji socialističnega občinskega odbora dne 31. januarja so bili izvoljeni sledeči funkcionarji: za ubožno oskrbo sodr. Jože Sikora, nam. Ferdo Lečnik (SLS); v pokopališčni odsek Anton Konečniik (SLS), v cenilno komisijo ss. Franc Kauc, Jakob Mezner in Janko Rozman za SLS; v gradbeni odsek ss. Jožef Vidrich, France Kauc in Jakob Mezner; v požarni odsek ss. Legner in Naveršnik; v cestni sodr. Ivan Verčko in g. Ferdo Lečnik, v zdravstveni ss. Luka Juh in Anton Sterže. V krajni šolski svet so izvoljeni ss. Aleš Dervodel, Franc Šuler. Filip Krajger, Luka Juh in Ferdo Lečnik za SLS. — Po volitvah v odseke se je vršila kratka debata o občinskem dolgu. Prihodnja seja bo najbrže proračunska. Občina je zadolžena do skrajnosti. Tolsti vrh Drl Guštanju. Na Tolstem vrhu stoluje veleposestnik g- Osiander. ki zna na prav lep način izkoriščati svoj« hlapce. — Vsakega revnega hlapca jo sram. če ie komu kaj dolžan, tega milijonarja pa ni. Vse leto je obljubljal delavcem mleko, krompir in obleko. Obljubljal ie: »Ce boš vse leto pri meni delal, boš dobil obleko.« Nekemu delavcu ie že pustil napraviti obleko in čevlje pa namesto da bi mu jih izročil, ga je vrgel na cesto. Drugemu pravi, da mu ni nčesar obljubil. tretjemu je dolžan krompir, četrtemu mleko; izkoriščati hoče vse... Jeseni je ta možakar prešal koruzno slamo in trooine ter s to mešanico kon e krmil; en konj je od take hrane poginil- Opominjamo g. Osiandra. naj izpolni svoje obljube, sicer bomo objavili imena prizadetih. Iz Vojnika. Dne 28. januarja sta se pri nas vršila dva volilna shoda, klerikalni in lažirepubhkanski. Ljudie pa niso več tako zabiti, da bi se pustili vleči od kakega Novačana ali Mahna. ker vedo dobro, da nista prava republikanca, pač pa. da imata velik apetit do korita- in delavci še posebno niso oozabill. kak hud nasprotnih jim je bil g. T. Mahen in je še, čeprav se zdai pril zuje. Se še bomo ba-vili žnjim, pokazali bomo. kak ie in kako neizmerno Je že škodoval delavstvu. Upamo, da ne bo pri nas tako zabitih ljudi, da bi volili niiegovo lažirepublikansko stranka — Novačan bo sicer trobil, da Je ime! v Vojniku sija en shod (8 jih je bilo), pa tudi laž mu ne bo pomagala, ker ljudje n« vani ne v Mahna ne verujeio več Tudi klerikalni shod je bil zelo klavem. Sicer so iz nekaterih hiš poslali kar po štiri ljudi na shod, da bi iih bilo več videti, pa iih je bilo kl:ub temu prokleto malo. Klerikalna avtonomija ne vleče več, sai so io nam leta 1918. baš klerikalci zapravili. Z govori posameznih govornikov se bomo bavili pozneje, da bomo imeli več časa ljudem razložiti kam pes taco moli. da bodo vedeli, za kaj klerikalcem gre- Prav nič za uboei od njih prodani slovenski narod. pač oa za gospostvo nad tem izmozganim narodom. Njih avtonomija la budstvu pesek v oči. — Prihodnjič torej še ka1'. Črna. Na Svečnico se je v našem g. nadučitelju Kuharju zopet vzbudila želja, da gre kot črnski nadnarodnjak ln pa Sokol aglHtat za klerikalce v Javorje. To pot jo je mahnil k Podkeršniku, kjer se je nezavednim ovčicam pritožil, kako nehvaležno ga socialisti plačujejo za njegovo agitacijsko požrtvovalnost s tem, da ga napadajo celo v »Lj. glasu«. Iz samega usmiljenja do njega ali od še hujše jeze do rdečkarjev so potem začeli udrihati po rudarjih-socialistih, ter jih požirali kar eks« s Podkeršnikovo kapljico. Duška svojemu maščevanju nad temS brezverci so dali potem s predlogom, da bi morali »knapi« plačevati liter mleka po 50 kron itd. — Škoda bi bilo papirja in nadaljnih besed o tem sijajnem zborovanju Sokola med Orli, le to svetujemo g. Kuharju, da bo boljše, če ostane oziroma postane dober učitelj tam, kjer je njegova služba in kjer ga mi plačujemo, ker služba protidelavskega agitatorja se mu bo pri nas vedno slabše izplačevala — in 18. marec ga zna še bolj presenetiti, nego ga je 10. december. — Brezvercu Ena 1 steklenica EliallaUa naflomestl 3 steklenice francoskega Zganjal Vsebina to naredil Sestava Fellerjevcga Elzafluida je Sz najmočnejših esencev zdravilnih želišč, cvetja, koienin in listin z naifinejšim destilatom žganja. Žo 6ez 25 let je vzrok hvaležnosti ne-broj ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh prežene bolečine. Imate bolečine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nahod? Ste slabotni, izmučeni in preveč občutljivi? Ž-4ite dober kos-metikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev E;za-fluid? Kmalu bodete rekli tudi vi: To Je najboliie, kar sem kedaj okulall Je veliko močnejši in izdatnejši kakor trancosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! V vseh lekarnah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekar- narja Peller. S pakovanjem fn poStnhio stane, če denar naprej podjete ali pa po povzetju: 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih „ 4 Specijalne steklenice 84 , 24 . ,8 Specijalnih steklenic 146 , 36 „ . 12 208 , KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni ortniki 4 di-naTje; Elza-šved lekarnar Stublta donja Elzatrg št. 358, Hrvatsko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Nosile zaradi n j iKovih velikih prednosii F, r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 (»BALKAN") s «4 O > D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni —-------------- izdelki. — o N Telefon 360. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. Čitaite naš tisk! Dnevnik »NAPREJ** stane mesečno............Din 15 — Tednik »LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... „ 3-50 Mesečnik »NASI ZAPISKI" stane letno.........., 25’— Oskar Wilde: .PRAVLJICE*, elegantno vezane ... , 12150 Karol Marks in Friderik Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST".............. Bauer-Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ................ SOCIALIZEM IN VERA** broširana.............. lepo in trdno vezana . . F. Engels - Žagar: »RAZVOJ SOCIALI '.MA“ od utopije do znanosti, stane . . . 1-— 1 — 7‘— 9-— 5‘— © ■M Cfl C- 0Q 3 O o. © >N O •p—t Svila, tipke modni nakit! po zmernih cenah pri A. SINKOVIČ nas). K. SOSS, Ljubljane, Mestki trg 19. Naiboljše pedi sedanjosti so emajlirane LUC-ove peči H Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne krate pri F. P. Vidic & Komp., trgovina stavbnega materljala ProSernova ulica LJUBUANA PraSarnova ulica Blago za preile&o divanov lo drozega poliva v veliki izberi, dalje različno platno in jote za tapetnlkc, sedlarje Itd. priporoča tvrdka A. & E. Skabamt Ljubljana, Mastni trg 10. + Žan® ■§" pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, aaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno ln za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov: SC. Feso Mn B. 156. 95. Kons. društvo za Slovenilo Poštni prodal št. 13. Telefon inter. št 178. I inkllana Pošt. ček. rac. št. 10.532. U M O 8 J 3 IB CB ■ Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. Hranilni oddelek naznanja, da je s 1, novfiRlbrO^ 1922 zvišal obresti in sicer za navadne hranilne vloge....na 6°/0 za vloge proti četrtletni odpovedi. . na 6 V20/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7°/o MT Hranilce vloge sprejemajo In tsplaCuJeJo vso prodajalne naio latfruvsl TB Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico!