Poštnina plačana ¥ gotovini
Cena - Prezzo Lir 0*40
Štev. 86
F Ljubljani, v četrtek, 14. avgusta 1941-XIX
Leto VI
Izključna pooblaščenka zc oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitd Italiana S. A., Milana
| Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitd Italiana & A., Milano.
Bitka za Odeso je v polnem razvoju
Nemška vojska, ki je prodirala na jug od Bjeiaje Cerkve, se bori za dohod k črnemu morju med Odeso in Nikolajevim. Od Smolenska prodirajo Nemci proti jugovzhodu proti Roslavu in Brijansku
Hitlerjev glavni stan, 13. avgusta.
V južni Ukrajini zasledujejo pehotne divizije in brze žete nemške vojske ter zaveznikov sovražnika, ki se umika proti pristaniščem ob Črnem morju. V ostrem zasledovanju so prizadejali hude izgube sovjetskim varstveniu četam, ki naj bi krile umik
Na vseh drugih odsekih vzhodne fronte so napadi nemških čet prinesli nove uspehe.
Močne skupine bojnih letal so v pretekli noči uspešno metale eksplozivne in zažigalne bombe na važna železniška križišča v krajih zahodno od Moskve.
Berlin, 14. avgusta, r. Včerajšnje večerno poročilo ruske vojske pravi, da se sovjetske dete vztrajno bore na odsekih KexhoIm ob zahodni obali Ladoškega jezera, pri Staraji Rusi, južno od Ilmenskega jezera in pri Bjelaji Cerkvi južno od Kijeva. Sovjeti tudi sporočajo, da so njihove čete pred nekaj dnevi izpraznile Smolensk. Razen tega so si Sovjeti izmislili novico, da je njihova podmornica v Baltiškem morju potopila neko
15.000	tonsko petrolejsko ladjo, štiri stražarske ladje in več prevoznih ladij. Poročilo pa ne govori o tem, čigave so bile te ladje.
Budimpešta, 14. avgusta, s. Bitka za Odeso je v polnem teku. Po poročilh, ki so prispela iz glavnega stana madžarske vojske, sta zašli v velike težave dve sovjetski armadi, ki branita pas okrog Odese. Skupaj z nemškimi in romunskimi četami sodelujejo tudi madžarske žete. Računajo, da preostaja sovjetskim armadam za umik edino še pot po morju. Dve rdeči armadi, ki sta bili odrezani od jedra svoje vojske, sta poskušali priti do obale Črnega morja ter se z vkrcanjem na ladje izogniti uničenju. Toda nemško letalstvo je budno čuvalo nad sovražnikovim delovanjem in je s svojim nenadnim posegom preprečilo umik po morju. Položaj teh dveh obkoljenih armad se od ure do ure poslabšuje. Rusko poveljstvo nima na razpolago v pristanišču Odese zadosti prevoznih ladij, kajti zbrane ladje so nemška letala neprestano bombardirala tako v Odesi kakor pri Her-sonu.
Vojaški kritik poluradnega lista >Budapest Ertesyte« pa pravi, da sovjetskima armadama, ki branita Odeso, ne preostane drugega kot vdati se ali pa biti uničeni. V madžarskih letalskih krogih podčrtujejo delovanje madžarskega letalstva v Ukrajini. Letalstvo je v tesnem stiku z nem-škirn letalstvom in je povsod, koder operirajo madžarske čete, z bombami obsipalo sovražnikove prometne zveze, prometna križišča in umikajoče se sovjetske čete. Madžarska vojska, ki operira v Ukrajini, povzroča pri _ svojem napredovanju 60-vražniku vedno večje izgube. Navzlic težkemu zemljišču in kljub obilnemu deževju zadnjih dni pa so hitri madžarski oddelki stalno za petami bežečemu sovražniku.
Berlin, 14. avgusta, s. 12. avgusta sta letalstvo in nemška protiletalska obramba uničila 184 sovjetskih letal. 121 letal je bilo zbitih v letalskih spopadih, 63 pa je bilo uničenih na tleh. V južni Ukrajini so bili zračni napadi nemškega letalstva posebno hudi, zlasti pa so bili usmerjeni proti prometnim zvezam na Dnjepru. Sovražnik se na tem bojišču umika Nemška letala so včeraj na južnem bojišču uničila 249 avtomobilov in 8 tankov. Ugotovilo se je tudi, da so bile železniške zveze močno porušene.
Berlin, 14. avgusta, e. Na finskem bojišču je vojska dosegla 12. avgusta nove uspehe. S krvavimi izgubami za sovražnika so bili odbiti sovjetski protinapadi, ki so poskušali zavreti finsko-nemsko napredovanje. Sovjeti so izgubili mnogo
mo?-,ln v°jnega materiala. Mnogo jih je bilo tudi ujetih.
Berlin, 14. avg. s. DNB poroča, da je pri sovjetskem napadu, ki ga je izvedlo devet sovjetskih bombnikov v spremstvu osmih lovcev, pilot nemškega lovskega letala narednik-vodnik Win-tergerst, sam zbit 12. avgusta 7 sovražnikovih bombnikov.
Helsinki, 14. avg. s. Helsinki je imel v zadnjih 24 urah nov letalski napad. Na nebu so se spopadla sovjetska in finska letala, obenem pa je streljalo tudi protiletalsko topništvo. Zbitih je bilo 21 sovjetskih letal, in sicer od njih 4 bombniki in 17 lovcev. Sovražnik je brez načrta metal bombe na Kirvu, Dielervi. Kopka in Porvo, med tem ko so finski oddelki učinkovito bombardirali čete in sovražnikova taborišča ter sovražnikovo obrambo v okolici Murmanska. Tu so nastali prostrani požari. Hitre finske čete so nadaljevale s svojim napredovanjem proti vzhodu in severu od Ladoškega jezera in so po poročilih, ki so prišla ** najboljših virov, prispele na bregove jezera Onega.
Helsinki, 14. avgusta, s. Manjši finski oddelek je zasedel neko železniško postajo in prodrl pet
kilometrov globoko v sovjetsko črto. Ta naskok je bil tako 'bliskovito nagel, da so boljševiki pobegnili, ne da bi mogli o dogodku javiti drugim postajam. Kasneje je prišlo na postajo, ki so jo imeli v rokah Finci, telefoiiično vprašanje od Sovjetov, katerim so Finci odgovarjali po rusko. Dva dni so se Finci tako pogovarjali z Rusi po telefonu in točno ugotovili, kako deluje sovjetska železniška uprava in kakšen je vozni red na sovjetskih železnicah.
Berlin, 14. avgusta, s. Med boji južno od Ilmenskega jezera, tako poroča DNB, so nemške enote obkolile 103. sovjetski pehotni polk. Sovražnik je bil popolnoma uničen. Sovjetski vojaki so ali padli, bili ranjeni ali pa bili ujeti. Neki ujeti sovjetski častnik, po imenu Pavovič, ki je bil pribočnik polkovnega poveljnika, je izjavil, da je bila v zadnjih tednih njegova divizija trikrat zdesetkana, potem pa znova sestavljena iz ostankov drugih divizij.
V boju proti trgovski mornarici kakor tudi proti vojni mornarici so nemški bombniki blizu Krima na Črnem morju težko poškodovali dva sovjetska rušilca. Prav tako je bila hudo poškodovana neka sovjetska 4000 tonska trgovska ladja.
Berlin, 14. avgusta, s. Na vzhodnem bojišču je nemško topništvo uničilo dva boljševiška oklepna vlaka, ki sta se nahajala 12. avgusta blizu prvih bojnih črt. Tretji oklepni vlak pa so na finskem bojišču uničila nemška strmoglavska letala.
Carigrad, 14. avgusta, s. Vsi turški listi se bavijo z razvojem sovjetsko-nemške vojne. List >Son Posta« poudarja, da je na splošno povedano nemški položaj ugoden, kajti njihova vojska ima še vedno pobudo. General Erkilet ugotavlja, da so zavezniške vojske dosegle velikanske uspehe in vnaprej računa, da se bodo ti uspehi še vedno nadaljevali in povečevali.
Povišanje podpor materam vpoklicancev
Rim, 14. avg. s. Ponovno je čuječa človekoljubnost Duceja naklonila materam, katerih sinovi redniki so bili vpoklicani v vojsko, plemenito tolažbo. Podpore, ki jili vlada tem materam daje, so se začele leta 1934., ko jim je bilo določenih po 85 centesimov na dan. Podpora je bila 5. oktobra 1935 povišana na 1.60 lir. Za tiste čase je bil ta povišek precej občuten. 25. avgusta 1939 pa so se že pokazali obrisi velikega zgodovinskega spopada. Tedaj je bila podpora za vse matere, katerih sinovi so bili poklicani pod orožje, zvišana od 2 lir dnevno na 6 lir za vdove matere, ki imajo samo enega sina, kakor tudi za druge matere, ki so v podobnem položaju. Sedaj po dveh letih pa je bila podpora spet povečana na splošno, in sicer na 8 lir.
Vesti 14. avgusta
Letalski napad na Ciper in angleška taborišča pri Marsa Matruhu
Rim, 13. avg. AL. Kraljeve letalske sile so napadle otok Ciper ter bombardirale letališče Nikozijo in zadele ladje ter pristaniške naprave pri Famagosti.
Severna Afrika: Na tobruški fronti je naše topništvo pregnalo britanske oddelke, ki so se približali na oklopnih vozilih in povzročili škodo in eksplozije v sovražnih utrdbah. — Naša letala so neprestano bombardirala obrambne naprave v utrdbi.
V odseku Marsa Matruh so drugi letalski oddelki zadeli razne cilje, med temi eno letališče, kjer so povzročili razdejanje in velike požare. Angleška letala so napadla Tripoli, Derno in Bardio.
Pri napadu na Bengazi, ki smo ga v uradnem poročilu omenili včeraj, je naša obramba sestrelila dve sovražni letali.
Vzhodna Afrika: Topniško in patrolno delovanje v odsekih Uolšefit in Culquabert.
Angleška letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala Gondar ter Aiozo.
Neka naša podmornica, ki je plula v Atlantiku pod poveljstvom korvetnega kapitana Fran-eesca Murzia, je potopila angleški petrolejski prevozni ladji >Maoon« in >Horn Shell« g skupno 17.272 ton.
Hitlerjev glavni stan, 13. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V severni Afriki so nemška letala razdejala zbrana oklepna vozita sovražnikova jugovzhodno od Solluma- Pri zračnem napadu na angleško letališče Abu Zueir v noči na 12. avgust so bombni zadetki povzročili velike požare in hude eksplozije v municijskih skladiščih.
Z enim glasom večine je ameriški kongres sprejel predlog za podaljšanje vojaške službe
Ncwyork, 14. avgusta, s. Glasovanje o pre- > dlogu za podaljšanje vojaške službe v ameri- " škem kongresu je povzročilo med javnostjo precejšnjo senzacijo, ker je bil rezultat zelo tesen. Listi poročajo pod vilikimi naslovi, da je značilen re.zu.ltat, ki se glasi 203 proti 202. Listi pravijo, da je izid tega glasovanja izzval na j večje presenečenje v Beli hiši.
Washington, 14. avgusta, s. Več sto žensk, ki so prispele iz Newyorka in New Jerseya, se je pripeljalo v prestolnico, da bi priredile protestno manifestacijo proti zakonu, ki podaljšuje vojaško službo ter proti intervencionistični politiki vlade. Ženske so se zbrale na dvorišču senata in poslušale govor senatorja Clarcka. ki je ugotovil, da je ameriško javno mnenje do 80 odstotkov proti vojni. Na istem zborovanju je žena senatorja Wheelerja pozvala ameriške žene, naj pospešijo svoje delovanje, da bi rešile Združene države pred vojno.
Washington, 14. avgusta, s. Finančna komisija v senatu je soglasno odklonila dopolnilni predlog za 234 milijonov dolarjev, ki jih je zahteval vojni minister za opremo okleipne divizije in za nakup protiletalskih topov kakor tudi protitankovskih za primer vojne. Prvikrat se je zgodilo v času evropske vojne, da je finančna komisija soglasno odklonila kredit, ki sta ga
zahtevala vojni im mornariški minister. Kakor poroča *Newyork Herald Tribune«, je odbor odklonil predlog zato, ker misli, da hoče Roosevelt pripraviti vstop Združenih držav v vojno in hoče potem poslati iz države večji ekspedicijski zbor. To prepričanje so člani komisije dobili na podlagi izjav in razlag, ki jih je na tajni seji podal državni podtajnik v vojnem ministrstvu Petterson.
General Antonescu je obiskal italijanskega generala Messe, ki poveljuje italijanskemu ekspedicijskemu zboru v Rusiji. Razgovori med obema generaloma so se nanašali na operacije na vzhodnem bojišču. Vrhovni poveljnik romunskih čet pripisuje velik pomen sodelovanju italijanskih čet z romunskimi na tem delu bojišča.
Štiri ruske caristiine lastnike, ki jih je bolgarsko sodišče zaradi vohunstva v korist neke druge države obsodilo na smrt, so včeraj v Sofiji ustrelili. Usmrčenci so menda vohunili za Anglijo.
Madiarska policija je v Budimpešti prijela 350 ljudi v skladu z navodili vlade, da je treba mesto očistiti Judov in komunistov. Mnogo Judov je bilo izročenih sodišču zaradi protina-rodnega delovanja.
V Atenah je komisija za povelanje proizvodnje lignita končala svoje delo. Sklenjeno je bilo, da se bo proizvodnja zvišala na dva milijona ton, od katerih bodo 000.000 ton uporabili za električno družbo.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 13. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojne sporoča:
V borbi proti angleškemu preskrbovalnemu brodovju so bojna letala podnevi potopila dve tovorni ladji s skupno 14.000 ton in v pretekli no£i pred škotsko vzhodno obalo uničila trgovsko lilijo 5000 ton. Uspešni nočni napadi letalskih sil so bili naperjeni tudi na oboroževalne tovarne v Birminghamu, kakor tudi na pristaniške naprave v Great Yarmouthu in Ramsgateu. Druga borbena letala so bombardirala več letališč na otoku. Pri napadu naših brzih čolnov v Rokavskem prelivu, kakor je bilo javljeno že v poročilu z dne 12. avgusta, je bil nadalje torpediran parnik 4000 ton. Poskusi angleškega letalstva, s katerimi so včeraj hoteli napasti zahodno Nemčijo in zasedeno obal ob prelivu, so se zaradi nemške obrambe sesuli. Lovci, protiletalsko topništvo in pomorsko topništvo so pri tem sestrelili 42 angleških letal. Lastnih izgub ni bilo. Angleška letala so v pretekli noci metala bombe na raznih krajih zahodne in severne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Obrambno gospodarske in vojaške škode ni bilo. Nočni lovci, protiletalsko topništvo in pomorsko topništvo so sestrelili 16 napadajo-1 čih angleških bombnikov.
Razmerje med Japonsko ter Anglijo in Združenimi državami je vedno bolj napeto
Izvoz orožja iz Združenih držav v države Daljnega Vzhoda se je povečal od 50 na 200 odstotkov
Tokio, 14. avgusta, s. Trgovski list »Šugaj So-go« poudarja, da se je izvoz severnoameriškega orožja v države ob južnih morjih v primeri z lanskim letom povečal za 50—200%. List misli, da Združene države ne pošiljajo v te države drugega blaga, kakor le orožje in strelivo. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je izvoz orožja iz Združenih držav na Daljni Vzhod povečal za 50%, v kolikoT gre za britansko Indijo, za 56% v Hong-
Izgube angleškega letalstva v spopadih z nemškim
Nesreča britanskega težkega letala, ki je treščilo na tla
Berlin, 14. avg. s. V času od 7 zjutraj 12. avgusta pa do 7 zjutraj 13. avgusta je bilo nad nemškim ozemljem, nad zasedenim ozemljem ter ob Rokavskem prelivu zbitih 60 angleških letal. 43 letal so zbila nemška lovska letala, 15 proti-
Sovfetska letala napadla Berlin, nemška pa ponovno uspešno Moskvo
Berlin, 14. avgusta, s. Glede fantastičnih no- . segu porušile sovjetsko letalsko industrijo, pa naj vic o sovjetskih letalskih napadih na Berlin, ki * bo v Moskvi sami, kakor tudi v okolici, da ne bo
sta jih razširil londonska in moskovska propa ganda, izjavljajo na pristojnih mestih, da so se sovjetska letala nad Berlinom prikazala le enkrat. Ta letala so vrgla okrog 20 bomb, ki so v celem tehtale eno tono. V treh naslednjih nočeh se Sovjetom ni posrečilo približati se Berlinu. Nasprotno pa se je nemškim letalcem vsako noč posrečilo priti nad Moskvo in so pri svojih zadnjih napadih vrgli po 60, 35, 70 in 40 ton rušilnih bomb. Številčno se da to razmerje prikazati takole: Sovjeti so vrgli na Berlin 1 tono, Nemci pa na Moskvo 205 ton bomb. Nemške bombe so v takšnem ob-
več sposobna večjega dela. Prav tako so Nemci uničili mnogo^ topilniške industrije. Letalske tovarne, ki leže v drugih industrijskih področjih kakor v Gorkem, Harkovu in v Donskem bazenu imajo manjši pomen in na noben način ne morejo popraviti škode, ki so jo nemški bombniki naredili v Moskvi. V Berlinu pristavljajo k temu, da je zmogljivost sovjetske proizvodnje mnogo zmanjšana zaradi pomanjkanja delovne sile in zaradi prevoznih težav. Zaradi tega Sovjeti nimajo možnosti, da bi mogli v večjem obsegu tvegati letalsko vojno.
letalsko topništvo, 2 pa mornariško topništvo. Angleži so izgubili 20 bombnikov, med njimi več štirimotornih. Treba pa je poudariti, da pri vsem tem nemško letalstvo ni imelo nobenih izgub. K angleškim izgubam pa je treba prišteti še žrtve, ki jih je imelo sovjetsko letalstvo v istih 24 urah, namreč 184 letal. Tako so Angleži in Rusi v enem samem dnevu izgubili 244 letal. Na vzhodnem bojišču so v istem času Nemci izgubili komaj štiri letala.
Rim, 14. avg. s. Kakor poroča agencija Reuter, so v torek zvečer izvlekli iz ruševin trupla vseh 22 potnikov in članov posadke angleškega čezmorskega letala, ki je vzdrževalo promet med Anglijo in Kanado in je telebnilo v nedeljo na tla Hilsideju. Osem žrtev so bili angleški državljani, med njimi pa tudi kapitan White, ki je bil znan pilot angleške imperialne letalske družbe. Večina ostalih žrtev so bili Kanadčani, med njimi številni letalski piloti, ki so prišli v Združene države, da bi vodili čez Atlantik nove bombnike. Ponesrečilo se je tudi nekaj Američanov.
Newyork, 14. avgusta, s. Zaradi zmanjšanja proizvodnje letalskih propelerjev je moralo v tovarnah ostati mnogo letal, ki so bila zgrajena julija.
kong in za 139% v Burmo, za 238% pa se je povečal izvoz orožja v Malezijo. V povračilo so Združene države uvažale surovine iz teh držav v skupni vrednosti 90,735.000 dolarjev.
Hanoi, 14. avgusta, s. Vlada francoske Indo-kine je prepovedala izvoz vsakega blaga, ki bi se prevažalo po morju. Krajevne oblasti niso hotele natančneje razložiti razlogov za ta svoj ukrep, temveč so izjavile, da se ta ukrep ne nanaša na izvoz tistega blaga, za katero je bilo izdano izvozno do voljenje.
Tokio, 14. avg. s. List »Niči-Niči« poroča, da je japonska plovbna družba zaprla svoje uradne prostore v Newyorku in poslala vse svoje osebje na Japonsko.
Tokio, 14. avgusta, s. Veleposlanik Kumataro Honda, ki zastopa japonsko vlado pri kitajski vladi Vangčlngveja, bo v soboto iz Tokija odpotoval v Nanking. Honda je v Tokiju poročal svoji vladi o uspehu svojega dela pri nankinški vladi.
Tokio, 14. avgusta, s. Poročajo, da je bančna družba »Hong-kong-Šanghaj-Banking Corporation« sklenila umakniti se iz vseh angleških pose-Nistev na skrajnem Vzhodu. Izselitev družbe se bo verjetno izvršila oktobra. Podružnici v Hanoiu in Haifongu pa sta svoje delo prekinili že sredi julija. Družba bo z največjo naglico izvedla likvidacijo vseh bančnih poslov pri vseh svojih 27 podružnicah, kar jih ima.
Tokio, 14. avgusta, s. List »Niči-Niči« razpravlja o stališču Siama do ameriških Združenih držav, ki so Siamu ponudile svojo pomoč, in pravi, da je to nepopravljiv predsodek Rooseveltove diplomacije, ki hoče ojačiti gospodarsko nadmoč Združenih držav v svetu in katera misli, da se morajo majhne države na skrajnem Vzhodu njim ukloniti. Siain, pravi dalje list, nima namena stopiti v službo sužnja pri Angležih in Amerikancih. List se bavi nato s stališčem Siama do angleško-ameri-kanskega pritiska in podčrtuje, da^Siam ne čuti potrebe, da bi sprejel od Roosevelta ponujeno pomoč, ker mu nihče ne grozi, razen angleške čete, ki so se nakopičile na njegovih mejah.
Kraški veljaki pri Visokem Komisarju
Poklonili so mu kip iz kraškega kamna v spomin na 20 letno uspešno delovanje na Krasu
Ljijbljana, 14. avg.
Župani, pokrajinski nadzorniki in fašistovski tajniki s Krasa so se včeraj dopoldne poklonili Visokemu Komisarju Eksc. Grazioliju. Bili so sprejeti v njegovi delovni sobi in so Visokemu Komi-»arju poklonili kip iz kraškega marmorja.
S tem so mu hoteli izpričati trajen spomin fašistov in kraškega prebivaltsva na tiho in vztrajno delo, ki ga je opravljal približno ‘20 let v korist ljudstva iz 32 občin na tisti 3veti zemlji, na kateri so naši vojaki v bojih pokazali toliko junaštva.
Hvaležna čustva Črnih srajc in delovnega ljudstva te širne pokrajine je mojstrsko izrazil Silvio Benco z napisom, vklesanim na podstavku tega kipa, ki predstavlja mladega fašista.
»Emiliu Grazioliju — tako se glasi posvetilo — za ljubezen in modrost, da bi se vse delovno ljudstvo s Krasa pridružilo materi Italiji, poklanjajo v zahvalo fašisti 8 Kraia.«
Ob straneh tega posvetila so imena naslednjih «Mia: »Sesana, Postumia, Tomadio, Duttogliano, Aurisina, Senosecchia, Divaccia, Trebigiano, Villa Opicina, Prevallo, S. Croce di Trieste, Sgonico, Gor-gnale, Sv. Peter na Krasu, S. Giacomo in Colle, Moirupino, Studeno, Alber di Tomadio, Villa Slavina, Buc.ine, S. Dorligo della Valle, Cosana Ba-sovizza, Cave Auremiane, Villa Caccia, Cattinara,
Redka cerkvena slovesnost
Ljubljana, 14. avg.
Ce beremo tu in tam o zlatih mašah ni to nič posebnega, čeprav je za to potrebna dolga vrsta 50 let, da lahko mašnik praznuje tak jubilej. Jutri pa bo v stolnici redka slovesnost, saj bo kar 12 zlatomašnikov skupno praznovalo ta lepi jubilej. Naslednji gospodje bodo praznovali 50 letnico odkar so stopili v Gospodov vinograd in bili posvečeni v mašnike prav v tej stolnici, ker bodo jutri praznovali redko slovesnost:
Jožef Brešnr, župnik v pokoju na Brezjah: Vaclav Killer, župnik v pole, Dole pri Litiji: Anton Hribar, župnik v Zalem Logu: Janez Kalan, prelat v Ljubljani; Franc Krumpcstnr, konz. svetnik, župnik pri Sv. Gregorju; Henrik Pov.še, župnik na Čatežu pod Zaplazom; Jožef Seigenschmied, župnik v pok. na Blejski Dobravi; msgr. Viktor Steska v Ljubljani; Janez Zabukovec, župnik v Komendi; Alojzij^ Šarc, župnik v šmar.tnem pri Kranju; Janez Zdrav-ljič, luzarist v Ljubljani, in Anton Cestnik, profesor v p. v Celju.
Nekateri izmed gospodov so sicer že posamično opravili zlato sveto mašo, toda jutri bodo ta veliki dogodek proslavili še skupno. Ta redka cerkvena slovesnost bo jutri na praznik Velikega šmarna ob pol desetih v stolnici. Po pozdravni pesmi in cerkvenem obredniku. ki je predpisan za tako priliko bo slavnostna pridiga, ki jo bo imel kar eden izmed zlatomašnikov. Prav tako bo opravil slavnostno sv. mašo eden izmed njih, dočim bodo ostali zlatomašniki vsak zase pri stranskih oltarjih opravili sv. maše. Slovesnost bo povzdignilo tudi petje stolnega cerkvenega zbora, ki bo izvajal Gallusovo n'8wvnoslno mašo. Ko bodo zlatomašniki opravili ' cerkvena opravila, se bodo zbrali pred velikim oltarjem kjer bodo pred Najsvetejšim zapeli: Tebe Boga hvalimo.
Predor Podbrdo—Bohinj bo še ta mesec popravljen
Ljubljana, 14. avg. s. V kratkem bo obnovljena železniška zveza med Podbrdom in Jeseni-/ cami. To progo so poškodovale bivše jugoslovanske čete prod svojim umikom. Tako bo vzpostavljena železniška zveza na progah Gorica—Beljak in Ljubljana—Beljak že konec tega meseca.
Slovenska kolesarska zveza
Slovenska kolesarska zveza. Jutri, v petek, prispejo v Ljubljano na ‘270 km dolgi dirki italijanski profesionalni in neodvisni dirkači. Da bo potek njihove vožnje skozi naše kraje kar najbolj uspešen, smatra Sl. kol. zveza za svojo dolžnost, da gre prireditelju kar največ na roko. Zato SKZ poziva vse ljubljanske dirkače, pa tudi druge kolesarje, da se jutri zjutraj ob pol 8 zberejo na mestu cilja (Cesta v Rožno dolino, za Tobačno tovarno), kjer prejmejo od svojih funkcionarjev navodila za kontrolo in pazijo na cesti med Brezovico, Dobrovo in Ljubljano. Udeležba dirkačev je obvezna. — Odbor. — (Službeno.)
Revna mati sedmih otrok, od katerih še nihče ni sposoben za delo, lepo prosi za kakršno koli pomoč bodisi v denarju bodisi v hrani. Družina živi v skrajni bedi! — Darove na upravo »Slov. doma«, Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana, pod »Revna mati«. Naslov družine v upravi »Slov. doma«.
Gropada, Padrignano, S. Michele di Postumia,
S.	Antonio in Bosco, Prosecco, Cruscevie.«
Kraške veljake je vodil zvezni inšpektor fa-šistovske stranke, cent. Campana, ki je bil skupno z Eksc. Graziolijem med prvimi, ki so takoj po zasedbi prišli v Ljubljano.
Starešina županov, ki je b'l eden najožjih sodelavcev Eksc. Graziolija pri obnovitvenem delu na Krasu, je imel ob priliki, ko je poklanjal omenjeni kip iz kraškega marmorja, sijajno delo tržaškega kiparja Carra, tudi kratek govor. Zupan iz Senožeč, Medeni, je dejal: »Ekscelenca! V iinenu kraških fašistov imam čast, da Vam skupno z na-vzočnimi tovariiš poklonim ta skromni simbolični dar, izklesan iz kraškega kamna. To je kip s tistega Krasa, kateremu ste toliko let posvečali svojo vztrajno delavnost, s Krasa, ki je vezan na Vas s hvaležnostjo, priznanjem in čustvi in ki je po Vaši zaslugi danes italijanski, fašistični ter gospodarsko obnovljen.
Sprejmite, Ekscelenca, ta dar, ki vas bo spominjal, da Vaše delo ni bilo prazno, kajti Duce lahko računa s k raškim prebivalstvom, ki zna vedno vračati hvaležnost in zvestobo fašistični domovini.«
Eksc. Grazioli se je v svojem odgovoru zahvalil tovarišem s Krasa in se spomnil njihovega uspešnega sodelovanja.
Novice s Hrvaške
Ljubljana, 14. avg. s. Za hrvaškega konzula v Ljubljani je imenovan dr. Zvonimir Ivanič.
Zagreb, 14. avg. s. Poglavnik je sklenil, da se umetniški paviljon v Zagrebu spremeni v mošejo.
Zagreb, 14. avg. s. Hrvaška državna blagajna sporoča, da bodo z 18. avgustom vzete iz prometa okupacijske »Reichskreditkassenscheine«. Zamenjali jih bodo v kune po tečaju ‘20 kun za dolar.
Zagreb, 14. avg. s. Poglavnik se je zahvalil vsem vojakom, ki so bili obsojeni pred raznimi vojaškimi sodišči bivše jugoslovanske vojske.
Zagreb, 14. avg. s. japonski časnikarji, ki jih vodi zastopnik agencije Domei, so bili sprejeti pri jKjglavniku. Eden člankov te japonske časnikarske agncije je imel pri tej priliki kratek govor, v katerem je med drugim dejal, da so japonski časnikarji srečni, da se jim je nudila prilika, obiskati lepo hrvaško deželo vprav v zgodovinskem trenutku, ko sta hrvaška vlada in hrvaški narod povezana med seboj. Govoril je nato o priključitvi Hrvaške k trojni zvezi, nakar je izrazil željo, da bi bile vezi med obema narodoma, ki se borita za novi svetovni red, še bolj prijateljske. Poglavnik se je japonskemu časnikarju zahvalil za njegova izvajanja ter poudaril, da so Hrvati vedno gojili posebna čustva do japonskega naroda. Dejal je, da se je Hrvaška, ki je pomorska država, po svojih mornarjih neposredno seznanila z močnim in zdravim japonskim narodom in njegovo lepo deželo. Izrazil je končno še željo, da bi medsebojne vezi med obema narodoma postale v bodoče še tesnejše, nakar je japonskim časnikarjem naročil pozdrave v imenu vlade in vsega hrvaškega naroda za veliki japonski narod.
Novice iz Ribnice
Nov komisar v Ribnici. V začetku tega tedna je predal okrajni komisar dr. Sisgorea iz kočevske občine posle za občino Ribnico novemu komisarju g. Rudežu Marku, veleposestniku in industrialcu ter uglednemu ribniškemu domačinu. G. Rudežu, ki je v ribniški okolici splošno priljubljen in spoštovan, želimo na tem važnem mestu mnogo uspehov in sreče.
Na praznik v petek popoldne bo na igrišču SK Ribnice nogometna tekma s SK Kočevjem. Ribničani zadnje dni pridno trenirajo, zato upamo, da nas ne bodo presenetili z preveliko izgubo, temveč vsaj s častnim rezultatom.
Obvezen nakup goveje živine. Komisar za odkup goveje živine poziva, da sc od posestnikov, ki so obvezani oddati delež 20 odstotkov žive teže goveje živine, prostovoljno javijo oni, ki imajo že živino na prodaj. Živino lahko ponudijo tudi ostali posestniki, ki niso dolžni po uredbi, in se v tem slučaju njihova dajatev računa v prid skupnosti, oziroma enega od ob-vezancev. Živino bo odkupila komisija na prvem dogonu, ki bo v Ribnici v torek 19. avgusta. Cene so določene: teleta kg 7 Lir, junčki in telice 6, 10, voli 6, 10, biki 5.75, krave 5.55 Lir.
Težke kopače za delo v dnevnem rudoko-
pu sprejme inž. Dukič, d. z o. z., podjetje za gradnjo železnic, gradbeno vodstvo Kočevje. Delavci bodo imeli zaslužek tudi čez zimo in dobe brezplačno stanovanje.
Ribnica šteje po zadnjem popisu prebivalstva 5.451 ljudi, od teh 2.630 moških in 2.815 žensk, ki žive v 1170 družinah. Okrog 100 ljudi je odsotnih in so ali ujeti ali pa po svetu kot rešetarji. Ker so odsotni v večini moški, ženske ne l>odo imele v llibnioi prenevarne večine, saj jih je sedaj 185 več. V trgu Ribnici je 327 družin, ki štejejo 655 moških in 694 žensk; skupaj ima trg Ribnica sam torej 1.344 prebivalstva, občina s trgom pa 5.451. Pred priključitvijo vasi Jurjeviče, Velikih Poljan, Nemške vasi in dela občine Dolenja vas 1. 1934. je štela ribniška občina nekaj nad 2.000 občinstva.
Dnevna podpora materam vpoklicanih sc je zvišala. Duce je s posehniin odlokom odredil, da se mora dnevna podpora revnim materam tistih, ki so bili poklicani k vojakom, zvišati na 8 lir. Povišanje znaša 2 liri na dan. Z odlokom, ki je bil izdan 15. junija, je bilo namreč določeno, da bodo revne matere vpoklicanih prejemale po 0 lir podpore na dan.
Izvršena smrtna obsodba nad 5 razbojniki. V torek zjutraj ob zori so v Calamosci v bližini Cagliarija na Sardiniji izvršili smrtno obsodbo nad petimi razbojniki, ki so bili letos 21. marca obsojeni na smrt, ker so 10. maja lani v občini Mandas z roparskim namenom vdrli v neko stanovanje in na zverinski način umorili tri osebe, in sicer Picehiri Raimonda, Oru Marijo in Maron-gia Efisia. Usmrčeni so bili Sirigu Edoardo, Dam-mu Paolo, Zeuflo Giuseppe, Lallai Giovanni in Pilla Enrico.
Močan potres. Predvčerajšnjim malo pred 2 popoldne so ljudje v Casertanu čutili močan potresni sunek, ki je trajal le tri sekunde. Ljudi je prevzel silen strah, tako da je nekaj družin v največji naglici celo zbežalo ven na polje, ker eo se bali, da bodo prvemu sunku sledili najbrž še drugi
Zanimive raznoterosti iz sdsis dvorane
Prav stroge kazni za tatvine volov — Poseben rekord
Ljubljana, 14 avgusta.
Za najgršo med vsemi tatvinami velja med kmečkim ljudstvom tatvina živine, tako goveje kakor konj. Konjski tatovi so najbolj osovraženi in zaničevani ter se jih vsi izogibljejo. Za tatvine goveje živine so določene tudi primerno visoke kazni in sodna praksa kaže, da kazenski sodniki prav strogo sodijo te vrste tatove.
Mali kazenski senat je te dni obravnaval v daljši razpravi neko večjo tatvino volov, ki je bila 4. junija letos po binkoštnih praznikih izvršena tam na Blokah. Dva mlada sinova posestnikov sta odpeljala ponoči iz hleva posestniku Francetu Anzelcu 2 debela vola. vredna 30.000 dinarjev. Vola sta odgnala proti Danam v staro-trški občini, kjer ju je kupil mesarski pomočnik Nande za 12.000 din. Pri prodaji pa je posredoval in mešetaril neki krojač Tone. Prva dva sta bila pred senatom obtožena zločina tatvine, tretji zaradi prestopka po § 333. nakupa ukradenega blaga in četrti zaradi sodelovanja. Vsi obtoženci so se pred sodniki skušali opravičevati in zatrjevati, da je bila vsa zadeva nekako civilnopravnega značaja. Bili so obsojeni: zaradi zločina tatvine prvi obtoženec Matija na 8 mesecev strogega zapora, drugi France na 7 mesecev strogega zapora, zaradi nakupa ukradenih volov Nande na 5 mesecev strogega zapora in 1000 lir denarne kazni ter zadnji, Tone, na 4 mesece strogega zapora in 500 lir denarne kazni. Vsi nepogojno.
Ponovno opozarjamo ljudi, da_ so uvedene strožje kazni proti onim osebam, ki kupujejo in prikrivajo ukradeno blago.
Posebne vrste rekorder je Janez Žabjek, 58 letni delavec iz Spodnje Hrušice. V kazenskih registrih ima zapisanih že 85 kazni zaradi večjih in manjših tatvin, kakor tudi zaradi potepanja. Letos 25. maja je bila izpod kozolca barona Co-dellija na Kodeljevem ukradena 8000 din vredna ponjava. Pri tej tatvini je sodeloval tudi Janez in pomagal potem prodati ponjavo, ki jo je kupil neki posestnik v Tomačevem. Janez Žabjek je bil obsojen na 1 leto robije, njegovi pomagači pri tatvini pa na 3, 4 in 5 mesecev strogega zapora. Posestnik iz Tomačevega, ki je to ponjavo kupil, pa je bil obsojen na zaporno kazen 2 mesecev.
Slovo predsednika okrož. sodišča
V razpravni dvorani št. 124 okrožnega sodišča se je včeraj ob 13 poslovil od vseh sodnikov in sodnijskih pripravnikov okrožnega in okrajnega sodišča dosedanji predsednik okrožnega sodišča g. Peter Keržič, ki je z današnjim dnem stopil v pokoj. Pozneje se je g. predsednik poslovil v isti dvorani tudi od vseh uradnikov in nameščencev obeh sodišč. G. Keržič je bil imenovan za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča pred dobrimi 10. leti, namreč 10. januarja leta 1931. Kot izboren pravnik je objektivno in vestno vodil vse predsedniške posle. Bil je sicer tretji predsednik okrožnega sodišča v zadnjih ‘20 letih. Njegova prednika sta bila pokojni dr. Oton Papež in še živeči, tudi upokojeni g. Fran Rekar.
«txel
Muniha:
»Spomini in utrinki«
{
X. Sestra Filomena
Oba sta stregla v veliki pariški bolnišnici. Ona je bita usmiljena sestra, on pa se je pripravljal na izpit. Ona je nosila belo obleko avguštin-skih sester, toda noviciatska oglavnica je še obrobljala njeno nežno obličje, ki je bilo tako zelo mlado za vso bedo okrog nje. Nihče ni vedel, od kod je prišla. Ime ji je bilo »sestra Filomena«, to pa je bilo vse. Marsikateri mlajših zdravnikov je poskušal vse, da bi kaj izvedel o njej, toda edina oseba, ki je kaj vedela, je bila mati prednica. A ta je zmerom skrivnostno molčala, kadar se .je omenjalo ime mlade usmiljenke.
Vedno je bila sestra Filomena, ki je ob jutranjem zdravniškem pregledu vedela poročati, kako je kak bolnik v bolniški sobi prebil noč; vedno je bila ona, ki je znala prav polagati in uravnati zglavje pod trudno glavo ubogega trpina, nemirnega in mučenega po bolečinah; vedno je bila le ona, ki je znala spregovoriti besede upanja, kadar se je operacija bližala in je pogum omahoval.
Kadar je zabrnel nočni zvonec in je zdravnik, ki je tedaj bil v službi, prišel, da bi videl, kaj se je zgodilo, je bila ona tam že pred njim in se sklanjala nad posteljo pa z nežnimi rokami popravila obvelb ali z mehkimi besedami lajšala težave dolge noči.
Nekega večera so s policijske stražnice prinesli dečka, ki so ga nezavestnega našli na cesti.
Na glavi je imel hudo rano, ki je močno krvavela, in kar trd je bil od mraza. Moral je biti sinček revnih 6taršev, zakaj le tenka, skrpucana obleka je ščitila njegovo nebogljeno telesce pred mrazom zimske noči.
Potem ko so mu glavo obvezali, ga je sestra Filomena ročno slekla in ga položila v ogreto posteljo. Nekaj časa je še ležal v nezavesti, nato na je začel stokati in skušal roko dvigniti h glavi. Kmalu je odprl oči — velike, čudeče se otroške oči — in ogledoval bele zaveso okrog postelje in pritajeno razsvetljeno bolniško sobo. Takoj so njegovi napol otajani prstki začeli grabiti po odeji, nato pa je z obema rokama stikal po postelji, kakor da bi nekaj iskal. Pomiril se je, ko je zatipal majhne gosli, ki so jih bili našli pri njem in so bile vse njegovo premoženje. Močno jih je stisnil k sebi in se nenadoma v postelji dvignil, kakor da bi hotel zbežati. Mali brezdom-ček, ki je bil navajen, da so ga odganjali od vsakega praga, je nemara mislil, da preži nanj kaka nevarnost; zdaj, ko je iztaknil svoje gosli, ga je zbujajoča se zavest opozarjala, da bo bolje, če jo kar pobriše. Toda glava mu je bila pretežka in omahnil je spet na zglavje. V tem hipu je zagledal zdravnika, ki je stal ob njegovem zglavju. Deček je uprl svoje velike, nezaupljive oči v zdravnikov okrvavljeni predpasnik. Zdravnik je spoznal, da je dečka strah, zato se je umaknil.
Brezobziren nastop proti komunistom
Na slovenskem ozemlju, ki so ga zasedle nemške oblasti, je bilo dozdaj izvršenih že več smrtnih obsodb nad ljudmi, pri katerih so našli orožje in strelivo ali pa so zagrešili druga prepovedana dejanja. Nemške oblasti so jih smatrale za komuniste in so bili obsojeni na smrt.
‘29. julija je bila v Krškem aretirana skupina desetih ljudi in že naslednji dan obsojena na smrt. To so bili:
Jože Graber, cestni delavec;
Peter Jerneje, gozdarski uradnik;
Feliks Kaplan, občinski nameščenec,
Emil Kaplan, brivski pomočnik;
F r i c K a p 1 a n , brivski pomočnik;
Franc Kastelic, cestni delavec;
Rajmund Kastelic, cestni delavec, vsi iz Krškega;
Ivanka Uran jek, učiteljica iz Griž pri Celju;
Anton Preskar, urar;
Franc Preskar, brivski pomočnik — oba iz Krškega.
Obsodbo je potrdil šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko Ueberreiter.
A'a Bledu pa je izredno sodišče obsodilo prav tako na smrt naslednje:
Ignac Hren, strojar. delavec, Kamnik;
Leopold Dremelj, brivski pomočnik iz Kamnika;
Mirko Exler, trg. pomočnik iz Zapric;
Alojzij Glavič, lončarski pomočnik iz Mengša.
Istočasno je policija prijela v gozdovih okrog Kranja skupino ljudi, ki pa se je upirala položiti orožje. Zaradi upora je policija vseh osem ljudi, ki so bili v skupini postrelila.
6.	avgusta je izredno sodišče obsodilo na smrt te-le:
Milan Kolarič, črkoslikarski pom.;
Stanko Kališnik, stroj, ključavničar, oba iz Perovega;
Kazimir Černe, strojni ključavničar iz Zapric;
Ivan Finžgar, zidar z Javornika.
Tako je bilo v kratkem času obsojenih na smrt kar 26 ljudi, zaradi dejanj, ki jih nemška oblast kaznuje s smrtjo.
Kovice iz Države
Prepovedano je živila prodajati po hišah. —
Tržaški »Piccolo« piše, da kljub strogi prepovedi ni prenehalo prodajanje živil izven mestnih tržišč trgovin in drugih prostorov, ki imajo za to posebno dovoljenje. Kmetice, prodajalci in prodajalke tu pa tam še vedno hodijo po hišah in ponujajo naprodaj razna živila ter jih pod roko prodajajo po vseh mogočih cenah. Zato se opozarjajo kršitelji predpisov, da so kazni za takšne prestopke danes strožje kot so bile kdaj koli, potrošniki pa naj tudi ne pozabijo, da je takšna živila prav tako prepovedano in kaznivo po hišah kupovati, kakor prodajati. Ljudje so dolžni ne samo odkloniti doma po hišah takšne prodajalce, pač pa jih, tudi naznaniti.
Vojaška »vas« v Rimn. Tajnik fašistovske stranke, Serena, je v torek popoldne slovesno odprl v Rimu »vojaško vas«, ki jo je zgradil rimski vojaški Dopolavoro. Gre za 41 slikovito zgrajenih hišic v vrtu na Trcu Viktorja Emanuela. Poslopja so zelo okusno In praktično zgrajena. V njih prodajajo po zmernih cenah živila za vojake, prirejajo pa v tej »vojaški vasi« tudi različne gledališke predstave in druge zabavne prireditve.
Smrt znanega časnikarja. Po daljšem bolehanju je v torek ponoči umrl v Rimu časnikar Mat-teo Incagliati, ustanovitelj in ravnatelj tednika »Orfeo«. Bil je tudi glavni urednik revije »Musiča«, potem lista »Tirso«, glasbeni kritik pri »Giornale d’Italia« in slednjič pri »Messaggeru«.
Prodajo kruha nadzorujejo fašistinje. Zvezni tajnik fašistovske stranke v Benetkah je v sr>o-razumu s tamkajšnjim prefektom in zastopnicami beneško organizacije fašističnih žena določil, da bodo odslej članice fašistične stranke na svojih področjih izvajale nadzorstvo nad razdelitvijo moke med peke in nad prodajo kruha. Njihova naloga bo, prepričati 6e, koliko bo kateri pek spekel kruha na dan in kakšen bo ta kruh. Gledati bodo morale tudi na to. da bodo družine dobile pri peku le toliko kruha, do kolikor imajo glede na število svojih članov pravico.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od četrtka od 20 do sobote do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žiitko Jož., Pleteršnikova
13-1, telefon 47-64.
Rdečemu križu, sekciji zn socialno pomoč v Ljubljani, je darovalo uredništvo zavaro-
valne banke »Slavije« 390 L v počastitev spomina pok. prokurista g. Rihtarja Franca, Isti sekciji ja darovala Odvetniška zbornica 100 L
v počastitev spomina pok. g. dr. Majarona Danila. Isti sekciji je daroval gospod Josiip L. šilih, Ljubljana, Miklošičeva cesta 150 L v počastitev spomina pokojne gospe Šubičeve iz Poljan. Naj lepša hvala.
A ko se je sestra Filomena sklonila nadenj, se je umiril in ji pogledal naravnost v oči z izrazom začudenja in zaupanja.
Zdravnik je spet odšel v svojo sobo. Bil je v tistih letih, ko mlad zdravnik misli, da je edinole pravilno, če ne kaže nobenega sočutja z bolnikom; ko se z vsemi močmi prizadeva, da bi bil videti utrjen, neobčutljiv in ravnodušen; ko 60 bolniki le pojasnjevalne podobe v njegovih zdravniških priročnikih, mrliči pa trupla, ki jih razteleševalec pozorno ogleduje z očmi veščaka..
Zdravnik je mislil, da ga prav nič ne zadeva, kako bo z ubogim malim brezdomcem tam v dvorani St Paul.
A po nekaj trenutkih ga je prešinila misel, da bi bilo vseeno dobro, če bi šel pogledat, kako jo z dečkom in če se je krvavitev že kaj ustavila. Na stopnicah pa se je nenadoma spet ustavil in si dejal, da to noč res ne more prav nič več storiti zanj in da bo bolje, če pusti dečka v miru. Kljub temu pa je šel gor. Zadnji pregled za tisto noč je bil opravljen in v bolniški sobi je bilo vse mirno. Tiho se je približal postelji novega bolnika. Sestra Filomena je še zmeraj sedela tamkaj; brezdomni mali godec je trdno zaspal. Z eno roko je oklenil sestro okrog vratu, v drugi pa je stiskal svoje gosli.
Drugo jutro se mu je pojasnilo, zakaj ni mogel kljubovati svojemu hotenju, da bi si šel dečka ponoči ogledovat. Nihče ni vedel, od kod je deček prišel in njegov edini odgovor na vsa vprašanja je bil, da je debelo gledal profesorja in študente, ki so stali okrog njegove postelje. Ravno ko je neki podjetni asistent zapisoval na tablico nad posteljo »Commotion c6r6brale, perte de la parole (pretres možganov, izguba govora), je mali dečko vtaknil palec v usta, zamežiknil z
očesom in glasno tlesknil z jezikom, tako da so se vsi začudili. Eden pa je stal ob postelji, ki je razumel. Dobro je poznal znak, ki 8a j® v>del in slišal pri dečkih tam doli ob Mergelh in Santi
»Tu sei Italiano?« (Ali si Italijan?) ga je
»Si, signore, vengo da Napolil« (Da, gospod, iz Napolija seml) je odvrnil mali napolitanski potepinček. Prav nič ni bil mutast, le prestrašen je bil ob pogledu na vse te tuje ljudi in spričo njih čudne govorice.
Dečkova zgodba je bila kaj navadna. Bil je doma iz neke gorske vasi okrog Monte Cassina in začel je življenje z romanjem po napolitanskih ulicah z gosli pod pazduho, da bi si služil kruh.
Deček je dospel v Pariz šele pred nekaj dnevi; zgrešil je pot in trapal po ulicah, dokler se ni onesvestil od mraza in lakote, da ga je potlej policija pobrala.
Toda zimska noč je bila premrzla za razcapanega malega južnjaka. Podnevi je začel pokas-ljevati, zvečer pa ga je že tresla mrzlica in naslednjega dne je bilo na tablici nad njegovo posteljo zapisano »Pneumonie doublec (obojestranska pljučnica) — in tokrat, žal, je bila diagnoza pravilna.
Tri dolge noči je sestra Filomena bdela pri malem godcu, četrtega dne pa je umrl.
Nihče se ni poprej zmenil zanj.^ Nihče ga ni imel za svojega, ko je bil še živ. Toda zdaj, ko je umrl, je po pravilih bolnišnice sodil v dvorano za raztelešenje. Komaj je bil mrzel, ko so že prišli, da bi ga ponesli v anatomsko sobo, kjer naj bi študentovski noži njegovo slabotno, drobno truplo razrezavali na kosce. Sestra Filomena in zdravnik sta stala ob postelji in se spogledala.
Nova Štifta - slovita slovenska božja pot
V rojstnem kraju dr. Janeza Ev. Kreka
»Gora tam stoji Karmelska, lepa vsa, ko božji kraj, vsa dežela izraelska, lepšega ni imela kdaj«, tako je napisal o najznamenitej-ši dolenjski božji poti in posvetil te vrstice Mariji Vnebovzeti zgodovinar Peter Hicinger. Le.pa vsa, ko božji kraj, stoji na prijaznem Brinovem gričku cerkve Marije Vnebovzete — Nova Štifta, kamor se zateka naše ljudstvo že 300 let, ko so postavili na tej izletni točki, od koder je očarljiv razgled po Ribniški dolini do kočevskih hribov, krasno Marijino svetišče. Kronist J. Gregorij Dolničar piše v rokopisu, da je stala na griču, kjer je danes Nova Štifta, že 1. 1483. Marijina cerkvica. V bližini je živel puščavnik, ki je hodil k Marijini podobi. K podobi so začeli kmalu romati tudi okoličani. Po ustnem izročilu se je na Brinovem vrhu nekoč prikazala Marija kmetu Furlanu iz Sušja in mu naročila, naj Njej v čast zgradi na tem hribu svetišče. Zgodovinar P. Hicinger, kd je zbral več legend in jih spesnil, nam o tem pravi:
»Kmet vrli v SuSju je slovel, pošten Furlan Matija, na zidavo cerkve bi prevzel, opomni ga Marija.
Verni Furlan je takoj hitel v ribniški grad In sporočil Marijino željo. Grajski valpet je vrgel kmeta v ječo in nenadoma oslepel. Pesem pravi dalje:
»Začeli kmetu so verjeti, ko čudežno bili so izučeni, sklenili urno jo začeti,
Mariji v čast češčeni.«
Ko so začeli kopati temelj za cerkev, se je studenec, ki je izviral na mestu, kjer stoji danes cerkev, premaknil na cerkveni vrt, kjer še izvira danes. V prvih desetletjih 17. stoletja so ljudje_ večkrat videli na Brinovem vrhu različne luči. To je zvedel ribniški graščak grof Jurij Jakob Kizelj in takoj_ je sklenil zgraditi na tem hribu cerkev. L. 1638. ga je vzela smrt in njegov sklep je izvršil njegov sin. V ribniškem grajskem arhivu so našli pismo oglejskega patrijarha Marka Gradonika iz 1. 1640. na ribniškega grofa, ki se jo obrnil na patrijarha zaradi gradnje svetišča. Z gradnjo so pričeli šele 1. !64t. Temeljni kamen je položil naddiakon Frančišek Caccono. Ko je prevzel ribniško gra-
francisek Caccono. Ko je prevzel rmnisKo graščino podgrajski baron Jurij Andrej Tnilek, prav tako velik podpirateli lega svetišča kakor grof Kizelj, je gradnja lepo napredovala in bila dograjena po 30. letih. Cerkev je posvetil 17. februarja 1671. ribniški arhidiakon Jan. Ludovik Schonleben. Po njegovem prizadevanju so nekaj let pozneje postavili osmerokot-no kapelo sv. Jožefa kot pribežališče zoper
Noto mesto
Krojni tečaj za krojače. Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu sporoča, da prične dne 21. t. m. v pisarni združenja krojni tečaj za krojenje moških oblek. Tečaj bo brezplačen in ga bo vodil strokovni učitelj g. Alojzij
Knafelj iz Ljubljane. Tečaj je namenjen mojstrom in pomočnikom. Prijave sprejema skupno 'združenje obrtnikov v Novem mestu do vštevaj 17. avgusta.
Preselitev pisarne: Skupno združenje obrt-">kov, ki je dolga leta imelo svojo pisarno v Obrtni šoli v Sokolskem domu, se je preselilo v . »osP® Vasičeve na Ljubljanski cesti 4 v prejšnjo pisarno stavbenika g. Vrhovnika. Obrtnikom je v pisarni razen nedelj in praznikov dnevno na razpolago tajnik združenja. Uradne ure od 8 do 14.-
športni klub Novo mesto je v nedeljo z moštvom tukajšnjega 15. bataljona »Mortai« odigral prijateljsko nogometno tekmo, ki ie končala z rezultatom 4 :0 za Novoineščane. Tek-
mi, ki se je vršila na stadionu v Kandiji, je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Sodil je italijanski zvezni sodnik Sangiorgio. Domače mošt-
vo je pri igri pokazalo veldk napredek in tehnično zadovoljivo igro. Po izmenjani postavi v 2. polčasu so Novo meščani pokazali zelo lepo igro, ki jim ie prijjomogla do lepe zmage. SK Novo mesto do v bližnji bodočnosti priredilo nogometni turnir, ki se ga bodo udeležili vsi dolenjski nogometni klubi iz Novela mesta, Črnomlja, Ribnice in Kočevja. Poleg tega bo "	'	'' —1 Jidi ’ "	'	’
Ji
oče
SK Novo mesto odigral tudi nekaj” teKem z i. N
ljubljanskimi klubi. Novomeška enajstorica se s sistematičnimi treningi pod vodstvom domačina St. Nota na te tekme marljivo pripravlja, i iul* ^e’ ki Novomeščani z veliko udeležbo pri tekmah materialno podprli ta športna
prizadevanja.
Odločilna tekma v soškem turnirju. V ne-
•	? P°P®‘dne se bo na stadionu v Kandiji od-
igrala odločilna tekma nogometnega turnirja za pokal divizije »Isonzo«. Kot finalista bosta nastopili moštvi tukajšnjih topničarjev in in-ženircev. Z-a to tekmo vlada veliko zanimanje, ker bosta obe moštvi z elegantno in tehnično dovršeno igro nudili lep športni užitek.
turško nevarnost. Tako nam Valvazor govori že o cerkvi in tej kapelici.
Proslava 300 letnice
Jubilejno leto tega krasnega Marijinega svetišča bo naše ljudstvo proslavljalo vse leto, ko bo prihajalo pred Njen oltar in Jo častilo. V petek 15. avgusta, na Veliki šmaren, bo v tem svetišču romarska pobožnost, h kateri so vabljeni vsi Marijini častilci. Na Mali ŠmaTen 8. septembra bo oficielna proslava 300 letnice, procesija in slovesna jubilejna služba božja, ki jo bo daroval ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, Do takrat bo najbrž dovršena tudi nova cesta, ki vodi v lepih serpentinah k temu lepemu Marijinemu svetišču.
V jubilejnem letu so hoteli oo. frančiškani, ki neumorno delujejo tu že od leta 1914, in je njihova prvenstvena zasluga, da je cerkev tako lepa zgraditi blizu nje nov Cerkveni dom, kjer
bi lahko prenočevali božjepotniki, obiskovalci Marijinega svetišča, izletniki, obenem pa prirejali v dvorani ob takih slovesnostih primerne prireditve. Nekaj lesa so že zbrali. Te lepe misli ne bodo opustili, vendar čas in razmere vse to malce ovirajo.
300
Ta številka se svetli na pročelni steni Marijinega svetišča in vabi v cerkev, romansko stavbo. Pridite k Mariji! Oglejte si to očarljivo svetišče s 26 m visoko kupolo, ki jo je poslikal akademski slikar frančiškan p. Blaž Farčnik. Videli boste umetniško izrezljan Marijin vnebohod. ki je odprt samo ob slovesnih prilikah. To sliko namreč zapira drugače 4 m visoka in 2 m široka Mencingerjeva slika.
Pohitite k Novi Štifti, k znameniti dolenjski božjepoti, k 300 letnim lipam, da okrepite duha in telo ter proslavite 300 letnico tega krasnega Marijinega svetišča, kamor se je slovenski narod zatekal v najbridkejših časih tam od I turških napadov, ko je divjala kuga in ko je I trpel pomanjkanje!
Obračun okr. cestnega odbora v Novem mestu
Novo mesto, 12. avg.
Te dni je v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu davkoplačevalcem razgrnjen na vpogled obračun dohodkov in izdatkov okrajnega cestnega odbora v Novem ihestu za proračunsko leto 1940-41. Iz tega obračuna izhaja, da je cestni odbor v preteklem proračunskem letu imel 1,353.215.71 din preračunanih in 1,178.661.21 prehodnih dohodkov, preračunanih izdatkov 1,063.518.63 din, prehodnih izdatkov pa 1,946.552.36 dinarjev. Dne 31. marca je saldo znašal 121.805.93 dinarjev.
Preračunani izdatki so v obračunu porazdeljeni v 15 partij. Izdatke v partijah 1—4 je v celoti krila banska uprava ter obsegajo osebne in stvarne izdatke. Izdatki iz teh partij so dosegli višino 742.292.53 din. Partija št. obsega izdatke za dovozne ceste, krili pa so jih v enakih delih železniška uprava, banska uprava in okraji cestni odbor. Znašali so 5.240.50 din. Partije od 6 do 12 izkazujejo 200.858.50 din izdatkov ter jih je v celoti kril okrajni cestni odbor iz lastnih dohodkov. Partije 13 do 15 sta v enakem razmerju krila cestni odbor in banska uprava, izkazujejo pa 65.127.08 din izdatkov.
Dohodki so razdeljeni v tri partije. Prvo partijo predstavljajo dohodki okraja v znesku 344.635.03 din, drugo partijo v znesku
889.965.50 din predstavljajo sredstva ki sta jih dala banska uprava in železniška uprava, na tretjo partijo pa odpade posebna banovinska tangenta v višini 8.000 dinarjev.
Vse te postavke izhajajo iz preračunanih dohodkov in izdatkov cestnega okraja, ki pa je razpolagal tudi z raznimi sredstvi iz prehodnih postavk obračuna. Med temi postavkami so najvažnejšimi krediti, ki jih je dala bivša banska uprava iz raznih fondov, v prvi vrsti iz bed-nostnega sklada za razna izredna dela. Tako je bivša banska uprava dala za dela na cesti Tiha-boj—Mirna 68.500 dinarjev, za napTavo opornega zidu na cesti Grosuplje—Vinica 39.972 din, za občinsko cesto Žužemberk—Radohova vas
97.000 dinarjev, za cesto šmarjeta—Kranovo
97.000 dinarjev, za občinsko cesto Osrečje —šmarjeta 10.000 dinarjev, za cesto pri Mali Loki 126.979 dinarjev, za občinsko cesto Žužemberk—Hinje 20.000 din, za obč. cesto Šmihel—Dečja vas 20.000, za obč. cesto Pra-treben —Birčna vas 24.250 din za cesto pri novem pokopališču v Novem mestu 50.000 dinarjev.
Točno poročilo o vseh delih, kd jih je novomeški okrajni cestni odbor izvršil v preteklem proračunskem letui bo podal načelnik cestnega odbora g. Brulc na obračunski seji, ki bo dne 26. avgusta v prostorih novomeškega okrajnega cestnega odbora.
Od Ribnice do Sv. Gregorja
Temelje krasnemu Marijinemu svetišču so položili pred 300 leti
Ribnica, 11. avgusta.
Krasno sonce nas je zvabilo v božjo naravo in odločili smo se, da pohitimo k Sv. Gregorju, kjer so obhajali velik farni praznik. Njihov dolgoletni duhovni pastir župnik g. Krumpestar je daroval zlato mašo in se s svojimi farani zahvalil Bogu za božji blagoslov plodonosnega dela v tej lepi župniji. Sivolasega duhovnega očeta so Gregorjani presenetili in razveselili s ponosnimi slavoloki, s katerih so plapolale papeške zastave in se svetlikale v božjem son^u, kakor da bi hotele osvetliti požrtvovalno in tiho delo tega vzornega duhovnika. Cerkev sv. Gregorja je bila na ta slavnostni dan lepo okrašena — zelenje, cvetje, venoi, svetlobni napisi, — vse to je dajalo verskim svečanostim vidnejše obeležje. Zlatomašniku je govoril
Ramovž iz Vel. Lašč, počastili pa so ga tudi ik dr.
I j, .
lan, prof. dr. Eržen dn še arugi zlatomašnikovi
knezoškofijski zastopnik dr. Vole, dekan g. Demšar, duh. svetnik Škulj, prelat Janez Ka-
prijatelji.
Tudi mi Ribničani, med katerimi je g. zla-tomašnik več let deloval, smo se pridružili iskrenim čestitkam Gregorjanov. Pisana družba je izstopila v Ortneku iz vlaka in zavila mimo Kozlerjevega gradu skozi Pekel, Vice in Nebesa v Praproče. V Peklu smo se ugreli tako, da. nam jc bilo v Vicah in Nebesih že prav vroče. Idilična pot nas je vodila do Praproč, kjer smo obiskali Riglerjeve in njihovega bolnega gospodarja. Po kratkem oddihu nas je pot vodila mimo cerkvice sv. Urha in evharističnega križa do Gašpinovega. Nudil se nam je let> razgled tja do Poljan, ki počivajo na na-
jal vzporedno ob cerkvenem stolpu, kakor da bi se hotel meriti s stolpovo višino. Pred vasjo so balinali vaški fantje, pri stojnici pri cerkvi pa je bila živahna in radovedna mladina.
V tem lepkem kraju se je rodil 27. novembra 1865 slovenski narodni voditelj dr. J. E. Krek. Hoteli smo videti hišo, kjer se je rodil ta veliki duh. Prišli smo pred šolo, na kateri smo zagledali spominsko ploščo z reliefom kiparja Kralja in napisom: J. E. Krek se je rodil v tej hiši, dne 27. XI. 1865 — Ljubezen Kristusova
ga je priganjala, da je svojemu ljudstvu vse jKistal: buditelj, učitelj, organizator, voditelj, svojemu narodu zvest prijatelj, ki ga ni zapustil v njegovi najtežji uri. —. Na nasprotni strani ceste smo zagledali ponosni Gregorski doin iz 1. 1912., ki ga je zgradil požrtvovalni zlatomašnik g. Krumpestar.
Sv. Gregorij je prav lepa izletna točka. Videli smo na Kurešček, k Sv. Ahacu, na Krim, Mokreč, v daljavi pa so se belile Kamniške planine.
Po slovesnih večernicah smo zavili na vrt Oblakove gostilne. Pesem je zadonela in prav dobre volje smo bili, ko se nam je še pridružil zlatomašnik g. Krumpestar v prijetnem spremstvu dr. Eržena. V pesmi so se družile naše misli in hitele preko gora.
Poživljeni smo se vračali skozi Hudi konec, po lepih senožetih skozi Presko, Sinovco v dolino.
Življenje na niti
Pred dvema dnevoma smo poročali, da je zadela kap Dernovška Alojzija. Svoje poročilo moramo v toliko popraviti, da omenjeni Der-novšek ni bil navaden delavec, ampak vodovodni inštalater uslužben pri tvrdki Kokalj, ki je sprejela v delo vodovodne napeljave v novih mestnih tržnicah. Zdravstveno stanje Dernovška je zelo resno in je njegovo življenje na niti. Nesrečneža je zadela namreč kap na levo stran telesa. Dernovšku želimo, da bi preživel naj-hujše in spet kmalu okreval.
Sv. Vid nad Cerknico
Sanitetna avtokolona je obiskala 11. t. m. tudi našo občino. Tekom dneva je bilo 1193 zdravniških pregledov, t. j. skupno otrok in odraslih. Zanimivo je, da so £g. zdravniki ugotovili, da ni zlepa tako zdravih ljudi kot so pri nas. Zlasti jetike ne poznamo. Prebivalstvo je
hvaležno kr. vladi, gen. direktorju za ljudsko zdravje v Rimu Eksc. Petragnanu, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav.
dr. Ducejn, gg. zdravnikom ter ostalemu osebju za niihovo res požrtvovalno delo in skrb za ljudsko zdravje.
Športne vesti Pred veliko kolesarsko dirko
Za veliko krožno kolesarsko dirko, ki bo prvič privedla italijanske kolesarske prvaka v območje Ljubljanske pokrajine, vlada med italijanskimi kolesarji veliko zanimanje. Poleg vsega drugega vabijo tudi lepe nagrade, katerih je deset, med njimi prve v znatnem znesku. Doslej so se prijavili naslednji dirkači: Leoni, Bizzi, Cinelli, Vicini, Destefunis, Magni, Bevi-laccjua, Bergamaschi, Barlali, Coppi, Favalli, Rici, Volpi, Magni. Storelli, Canavesi, Amadori, Monari, Bernacchi, Genarati, Bailo, Servadei, Succi, Ronconi, Fellini, Chiappini, Bini, Cotlur, Crippa, Landi in Romnnalli. Vsega skupaj se je doslej prijavilo 33 dirkačev, pričakujejo jih pa še večje število. Proga sama ,ki bo dolga 256 km in pol, bo precej težavna iz dveh razlogov. Bo precej hribovita, saj bo pri Colu dosegla najvišjo točko 852 m in se nato spustila do nižine Ljubljanskega barja v višino 290 m. Od Hotedršice naprej bo šla po razmeroma slabi cesti drt Ljubljane in nazaj do Kačje vasi, torej v dolžini 86 km po cesti. Od Planine naprej proti Trstu bo šla proga zopet po klancih gori in doli in bo dosegla nedaleč od Kačje vasi sedlo v višini 613 m, nakar bo padla zopet za sto metrov ter se zopet dvigala na višino 653 m in nato padala proti Trstu, odkoder bo po ravnini in po lepi obmorski cesti mimo Tržiča vodila nazaj v Gorico.
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno)
Za izbirni miting SK »Planine«, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18 na Stadionu, so določeni v sodniški zbor naslednji gg. sodniki: vrhovni sodnik: Gorjanc, namestnik Pevalek, vodja tekmovanja: Kermavner, pomočnik Vahtar, sodniki na cilju in časomerilci: Trtnik. Hvale, Cuderman, Fine, Šou-kal, Perovič. Smodiš; sodniki za skoke: Rozman, Polak, Stropnik, Glavnik; sodniki za metč: prof. Černetič, Banko, Mcvlja, dr. Zebot, Hafner. Gg. sodniki naj se javijo četrt ure pred pričetkom vodji tekmovanja. — Tajnik.
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 14. avgusta: Evzebij, sp.
Petek, 15. avgusta: Vnebovzetje.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Seva 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Prepoved aaiidave zemljišč med Hajdrihovo, Ounduhčevo in Verstovškovo ulico ter Lepim potom je izdala mestna občina ljubljanska, ker so te zasebne in občinske parcele namenjene za zidanje vseučuiSkih prirodoslovnih zavodov ter za botanični vrt. Prepoved velja do 14. maja 1943 ter so podrobnosti o njej razvidne z razglasov na občinskih deskah, a situacijske skice si interesenti lahko ogledajo v mestnem tehničnem oddelku pri gradbeno-pravnem odseku od 9 do 12, dokler traja rok za morebitne pritožbe.
u*'ca se sedaj imenuje prejšnja Mlsičeva ulica po zaslužnem slovenskem jezikoslovcu, prevajalcu in kulturnem pisatelju profesorju Rajku Perušku, ki se je rodil v Ljubljani 17. januarja 1854 ter je umrl 25. februarja 1917 pri svoji hčerki. Pisal je v »Kres« in »Ljubljanski zvon« najprej o življenju v Bosni, a ko je bil profesor v Novem mestu, je sodeloval pri Krajčevi »Narodni biblioteki« ter priredil ponatis »Kranjske čebelice«, zbral spise in opisal življenje priljubljenega ljudskega pisatelja Andrejžkovega Jo-jm E.rav tako pa tudi slavni »Gorski venec« vladike I etroviča Njeguša ter več prevodov. Posebne zasluge si je pridobil za našo bibliografijo ter svoja načela uveljavil v lastnih letnih bibliografijah za leto 1893. do 1898. Prav zanimi so njegovi potopisi na Učko goro in Hrvatsko primorje, zlasti je pa vsestransko opisal Sicilijo, vendar je objavil samo opis pota od* Brindisija do Messine v nemščini. Za srbske in hrvatske publikacije je poročal o vseh naših pomembnejših prosvetnih in književnih dogodkih. Posebno zanimiv je njegov spis ob 600 letnici Dantejeve »Divine commedie«, ko je v »Ljubljanskem Zvonu« pojasnil nekaj mest te pesnitve, ki se tičejo našega naroda. Kot predsednik pisateljskega podpornega društva je objavil svoje nazore o varstvu literature in umetnosti, a znanstveno se je največ udejstvoval v jezikoslovju ter raztolmačil tudi mnogo imen naših krajev. I rofesor Rajko Perušek je na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani, kjer je poučeval 20 Let?MVZ,?oiil Keneraci.io naše inteligence ter si pridobil s svojim delovanjem na jezikoslovnem in sploh kulturnem polju toliko zaslug, da je po njem v njegovem rojstnem mestu Ljubljani popolnoma po pravici imenovana ta z brestom, ne pa gabrovim drevoredom okrašena ulica. Toliko, da bodo javni razlagalci uličnih imen spoznali tega znamenitega Ljubljančana ter ločili brest od gabra.
Is. A. Disfilleria £ g
lojiiore jlrega
JCa	oniiea t
noto mMta Uatiana di
hafaioutfa in hOtdovtUii* itatiicMka tutAtnlat tikuiet/
DITTA ALBERTI — BENEVENTO
Charlie Chan v San Franciscu
Polkovnik Beatem se je vedel popolnoma neoporečno. Vse je pripravil. Tisto noč sem se 6krivala v planinah. Pred zoro j« prišel z Li-Oungom in pokritim vozom. Mislil je ta voz pustiti na cesti, čim bomo prišli iz Kiberskega klanca. Potovala sem skrita v tem vozu, ka smo pa prišli iz klanca, je nastal zame naj-lepši čas, kar ga je kdaj preživela katera ženska. Osem mesecev skozi divje kraje na hrbtu kamele... nad nami zvezdnate,
sama odpotovala v Baku, kjer sem se vkrcala na neko ladjo za Italijo. Kakor sem rekla, je minilo osem mesecev in javnost se ni več bavila z mojim senzacionalnim izginotjem.
Toda jasne so mi bile posledice, ki jih utegne imeti moj beg. Polkovnik Be-atem je bil pravi kavalir, čislan in slaven mož. Kaj bo z njim, če se izve, kako sem pobegnila iz Indije? Nikdar morebiti mož in žena nista bila skupaj na bolj nedolžnem potovanju, toda svet nama tega ne bi verjel. S tem svojim kavalirskim in plemenitim ravnanjem se je polkovnik Beatem izpostavil nevarnosti, da ga bo svet obsodil kot Človeka, ki ie ukradel tujo ženo. Ako bi se to izvedelo v javnosti, bi bila polkovnikova kariera za večne čase zapečatena. Naša tajno6t
je morala ostati neodkrita in jaz sem se zaklela, da bom storila vse, kar je do-trebno«.	J	^
»In posrečilo se vam je,« je z blagim glasom pripomnil Beatem. »Gospoda, slišali ste pohvalo mojega kavalirstva, toda to ni nič v primeri z junaštvom, ki ga je Eva Diran pokazala od tistega trenutka pa vse do danes«.
»Takoj 6em napisala Eriku pismo,« je nadaljevala mlada žena«. Povedala sem mu, da je v njegovo osebno korist, če me ne išče. Rekla sem mu, da bom v primeru, če bi 6e odkril način mojega bega in bi se na ta način omadeževala čast polkovnika Beatema, brez oklevanja pojasnila policiji, kaj je bil povod za moj beg. Povedala bi bila, da sem pobegnila zato, ker sem imela morilca za moža. Erik mi ni odgovoril, toda verjetno je dobil moje pismo, ker me ni niti iskal, niti ni kdo drugi tega storil v njegovem imenu«.
Eva Diran je za trenutek obmolknila, potem pa znova začela:
»To je približno vse, kar sem vam imela povedati. Preživela 6em težke ta6e. Morala sem prodati ves svoj nakit, da bi takoj v začetku imela kaj, od česar bi mogla živeti. Potem 6em odšla v Nico in tam dobila pod imenom Mary Lantel-ly službo v neki operetni skupini. Tam sem prvikrat zapazila, da nek moški stika
je vodil preiskavo tudi o aferi Hilarija Gotha. Ta je vedel, da je bil Erik na dan umora v pisarni Hilarija Gotha, ko pa je iz ča6opi6ov izvedel za moje izginotje, je obe stvari spravil v medsebojno zvezo. Neko noč, ko sem odšla iz gledališča, je pristopil k meni nek detektiv iz Scotland Yarda. »Vi ste Eva Diran,« mi je dejal. Jaz sem mu rekla, da se moti. Potem se mi je posrečilo pobegniti v Marseille in se tam vkrcati na ladjo za Newyork. Kolikor se je dalo, sem spremenila svojo zunanjost ter barvo las in sem kot Jenny Jerotne stopila kot maneken v neko veliko modno hišo. Toda Scot-land Yard me je tudi tam hitro iztaknil. Morala sem pobegniti naprej. Končno s®11 pnepda v San Francisco brez beliča v žepu. Na ladji za Oakland sem sre-čala Heleno Tapper-Brook, svojo tova-risioo izza mladih dni v Devonshireu. La j« oda taiko dobra in mi našla tukaj službo. Spet sem bila srečna vse dotlej, dokler se ni pojavil sir Frederik Bruce, ki je 6taIno lazil za menoj.«
Diran je polahko vstal s svojega stola. »Upam, da si sedaj zadovoljna,« je de jal z zamolklim glasom.
»Oh, Erik...*
(DaljeJ
Nov drobiž, nabran na polju zdravilstva
Na svetu je 1250 zdraviliških društev
Tajnik argentinske Akademije znanosti — prof. Sparan — je sestavil statistiko vseh društev, ki jih imajo zdravniki po svetu. Izračunal je, da teh ni nič manj kot 1250. Zanimive so številke, ki kažejo, koliko je zdravniških društev po raznih državah. Med drugim jih je naštel v Nemčiji 242, v Združenih državah 150, v Franciji 141 in v Angliji 102.
Jetičnih ljudi je na svetu vedno manj
Kakor beremo, se je pri vseh omikanih narodih umrljivost zaradi jetike v zadnjih desetletjih zelo zmanjšala. Na razpolago so nam številni podatki, iz katerih se vidi, koliko je umrljivost zaradi jetike padla od leta 1911. do 1935. V Italiji na primer jih je leta 1935. umrlo za jetiko že 40.2 odstotka manj kot pa leta 1911. Pri drugih narodih pa se ta padec giblje od 32 do 67 odstotkov. Kar se tiče umrljivosti ljudi zaradi jetike po raznih evropskih državah, je bila ta umrljivost leta 1935. najmanjša na Danskem (na vsakih 2000 ljudi je umrl komaj eden za jetiko). Prvenstvo pa ima Madžarska, in sicer z 1.53 odstotka, takoj za njo pa sledi Francija z 1.25 odstotka.
žuželke — največji sovražniki človeštva
Zadnjič so se v indijskem mestu Kalkuti zbrali na konferenco prirodoslovci, ki se predvsem ukvarjajo z naukom o žuželkah. Konference se je med Številnimi drugimi udeležil tudi eden najslavnejših učenjakov na tem polju pri-rodopisja, prof. Afsal Hussein. Bral je pri tej priliki svojo zanimivo najnovejšo razpravo o! žuželkah ter med drugim trdil, da so prav žuželke največ ji sovražnik človeškega rodu. To svojo trditev je podprl tudi s številkami. Dejal je, da so žuželke samo v Indiji v enem letu povzročile smrt poldrugega milijona ljudi. Povzročajo pa človeku tudi veiiko tvarno škodo, na leto kar za 150 milijonov funtšterlingov, kar znese približno 37 milijard dinarjev. V Indiji živi po njegovih trditvah danes okrog sto tisoč vrst različnih žuželk, znanih pa je le približno
40.000	vrst. Če se ne najde učinkovito sredstvo — je dejal ta indijski prirodopisec —• bodo žuželke človeški rod čisto iztrebile. Malo je najbrž že pretiraval, kajti če drugih sovražnikov ne bo, nas tudi žuželke še ne bodo tako hitro iztrebile. Če se še Indijci, ki jih je nad 400 milijonov, tako boje žuželk, kako bi se morali šele narodi, ki jih štejejo komaj kaj dosti več kot en sam milijon.
Zdravilstvo na Japonskem
Na Japonskem imajo zdaj nova vseučilišča z medicinskimi fakutetami, nove medicinske Akademije, dvanajst višjih medicinskih šol, in tri zdravniške ženske šole (študentke nimajo pravice, vpisati se na univerzo). Vsako leto naredi doktorat iz zdravilstva približno tri tisoč študentov. Od teh se jih nekako 30 do 50 odstotkov specializira. Danes je na Japonskem okrog 65.000 zdravnikov, od katerih jih 45.000 Bpr»vlja lastno prakso. Kljub temu velikemu številu pa je na Japonskem še vedno ddstl takšnih pokrajin, kjer primanjkuje, ozir. sploh ni zdravnikov. Računajo, da je takšnih krajev, manjših in srednje velikih okrog 3000. Torej se tudi na Japonskem zdravniki rajši drže po večjih mestih, kjer je tudi več bolnišnic in več bolnikov.
Spomin na čas prod svojim rojstvom
To vprašanje je res malo čudno in človek bi mislil, da ee z njim pač ne bo nihče ukvarjal. Pa se je vendarle našel mož, ki je hotel tudi to uganko rešiti. Bil je to neki švicarski zdravnik. Pravi, da je tudi to vprašanje čisto umestno in upravičeno. Na podlagi dolgotrajnih opazovanj in proučevanj je prišel do zaključka, da novorojenčki takšnih mater, ki navadno delajo pozno v noč, zvečer prav tako dolgo časa ne zaspe, dočim imajo novorojenčki ostalih mater že nekaj ur sladkega spanja za seboj. Na drugi strani pa se majhni otroci pekovskih žena, katere dostikrat vstajajo že ob dveh zjutraj, tudi prebude ob isti uri. Verjetno je — pravi ta švicarski zdravnik — da se organizem še nerojenega otroka nekako privadi na spanec in na budno stanje svoje matere v skladu z odgovarjajočo dobo njenega telesnega počitka in gibanja. In v resnici
novorojenčki, katerih matere so za časa svoje nosečnosti prečule mnogo noči, dostikrat podedujejo to lastnost, da ponoči zelo nemirno spe. Da pa njihova nemirnost ni morda izrodek domišljije, češ da je to zato, ker so njihove matere, ki jih doje, nervozne, je dokaz v tem, da se isti pojav dogaja tudi v primerih, kadar novorojenčki niso doma pri materah, pač pa recimo kje v otroških zavetiščih, kjer jih umetno dojijo.
Zavod proti revmatizmu v Nemčiji
Nemčija je pred nedavnim ustanovila na Saškem svoj prvi zavod, na katerem proučujejo revmatizem in se bore proti njemu. Znano je, kako
zelo je razširjena ta vrsta bolezni in kako veliko škodo, zlasti zaradi srčnih težav, ki se v zvezi s tem pojavljajo, povzroča tudi za celotno narodno gospodarstvo, Zdaj se zdravniki ukvarjajo z mislijo, da bi v vsakem primeru že vnaprej ugotovili, da, je ta ali oni podvržen revmatizmu oziroma kako bi to bolezen vsaj v kali zatrli in pravočasno preprečili težje komplikacije. •
Zavod dela skupno z opazovalnimi postajami, kakršne imajo po vseučiliščih in bolnišnicah ter tako stalno nadzoruje bolnike, jim nudi prvo pomoč in jih nato pošilja na klinike ali v primerne zdravilne toplice. Takšna organizacija zdravstvene službe pa je učinkovita zlasti še zaradi tega, ker sodelujejo pri tem raznovrstni zdravniiki-speciali-sti. Vsak nekaj ve in vsak ima svoj« posebne skušnije z bolniki. Prodiranje tako tudi na tem »bojnem« polju uspešno napreduje.
V kakšnih hlevčkih naj gojimo zajce
Nekai navodil, kakor nam jih je opisal star strokovnjak
. ,
Zdaj, ko se vsi, ki imajo le malo več časa, ukvarjajo z rejo malih živali, posebno s kunci, ne bo odveč, če v kratkih besedah povemo, v kakšnih hlevčkih je zajce najprimerneje gojiti.
Zajčje hlevčke gradimo iz lesa, opeke ali pa tudi iz cementa. Les ima med vsema gradivi največjo prednost. Najcenejši je in tpdi najbolj trpežen. Les je slab prevodnik toplote in zato je predvsem za zimski čas najprimernejši. Zelo uporabna je tudi opeka. Ker je luknjičava, je zdrava, in so tudi hlevčki vedno kolikor mogoče suhi. Najbolj pa je priporočljiva uporaba obeh: lesa in opeke. Les in opeka pa naj se uporabljata tako, da so zunanje stene iz opeke, notranje naj pa bodo obložene z lesom. Betonski' hlevček je najtrpežnejši, toda nje-
fova slaba lastnost je, da je pozimi mrzel, ob de-evnem vremenu pa vlažen. Zajci se v takem hlevu prehitro prehlade, posebno še, če jim slabo na-stiljamo.
Lega hlevčka
Važna je tudi lega zajčjega hlevčka. Čelna stran mora biti tako obrnjena, da sonce ne more neposredno pripekati na zajce in da stena ni pozimi obrnjena na tisto stran, od koder piha veter. Najbolje je, če je čelna stran obrnjena proti vzhodu, kjer sonce posije na zajce le zgodaj zjutraj, čez dan pa nikdar. Seveda je ta lega možna le v takih krajih, kjer je svet zaprt in burja ne piha naravnost v hlevčke. Tisto stran, kjer veter najrajši piha, pa zavarujemo pred njim s steno, narejeno iz opeke ali lesa, široko dva do tri metre, postavljena pa mora biti pravokotno na konec hlevčka.
V bližini zajčjih hlevčkov naj ne bo smetišč in gnojišč. Tudi zajci se zelo dobro počutijo
na svežem zraku
Zrak mora imeti prost dostop do vseh predalov zajčjega hlevčka. Prav tako tudi svetloba. Streha ne sme hiti iz pločevine, ker jo sonce kmalu segreje in potem gorje ubogim zajcem. Lesena streha je najboljša. Prevlečena pa naj bo s strešno lepenko. Čez to streho naredimo še eno, dva do tri centimetre dvignjeno streho iz desk. Na ta način zavarujemo strešno lepenko pred dežjem, vročino in snegom. Taka streha nam služi potem najmanj dvajset let. Poleti moramo pobeliti zgornjo streho večkrat z apnom, to pa zato, ker bela barva odbija
vročino. O tem se lahko pač vsak prepriča. Tudi za stranske stene je dobro, če jih prebelimo s kakšno svetlejšo barvo, najbolje pa z apnom. Če imajo hlevčki streho iz opeke, jo moramo poleti polivati z vodo.
Hlevček naj ima streho podaljšano v napušč, ki naj sega vsaj do poldrug meter navzven. To zaradi tega, da so zajci tudi takrat na suhem, kadar dežuje dn pada dež po vetru. Razen tega ima napušč še to dobro stran, da nam ni treba stati na dežju, kadar krmimo živali. Obenem varuje napušč živali tudi pred vročim soncem.
Zelo dobro je, če okrog zajčjih hlevčkov nasadimo drevje ali grmovje. Posebno hitro se obraste bezeg. V sili si pomagamo tudi s fižolom ali divjini hmeljem.
Hlevčki naj bodo vedno zunaj
nikdar pa v zaprtih prostorih. Zajci dobe zunaj lepe iil goste kožuhe, taiko da so za zimo dovolj zavarovani pred mrazom. Pred vročino, prepihom in zimsko burjo pa jih mora varovati človek. Tu delajo iz-jfemo le angorski zajci. Za angorce imejmo hlevčke v takih krajih, kjer je poleti odprto, pozimi pa vložimo pred hodnik vrata z okni. če pa so prostori zaprti, pa moramo nujno skrbeti za zračenje.
Zajčji hlevčki so lahko dvo- ali trinadstropni. Splošno velja pravilo: dno vrhnjega predala ne »me presegati rejčevih ramen. Običajna prostornina za posamezne kletke pa je: 100X80X60. Ta mera je enotna za vse pasme kuncev.
Zraven hlevčka je dobro, če ogradimo nekaj kvadratnih metrov prostora, kamor potem spuščamo mladiče, da se naletajo, kajti takšni »sprehodi« so jim zelo koristni. Na ta način se utrjujejo, telo se jim enakomerno razvija in s tem se povečava odpornost proti raznim zajčjim boleznim.
odtok vode
si naredimo pri hlevčkih nekake žlebove, ki naj vodijo v pripravljeno posodo, katero pa moramo potem vsak dan sproti izlivati na gnojišče. Žlebove moramo vsak dan izpirati še z vodo, da se preveč ne usmradijo.
Takšni nekako naj bodo zajčji hlevčki, kakor nam jih je opisal večletni zajčji rejec. Dobro pa je seveda, če si tisti, ki si hoče narediti nove hlevčke, ogleda že postavljene pravilne hlevčke pri kakšnem starem in izkušenem zajčjerejcu.
Parižani odhajajo na kmete delat
Kakor se dogaja po številnih drugih evropskih mestih, da morajo zdaj prijeti za poljsko delo tudi meščani, pa bodisi doma po svojih vrtovih ob hišah ali pa zunaj kje na deželi, tako so se s tem sklenili sprijazniti tudi razvajeni ljudje po francoskih mestih. Lahko torej govorimo ne več o begu z dežele, pač pa o begu na kmete. Šele v teh časih splošne stiske se je kruto izkazalo, da ni dobro, če hoče biti vsak gospod ali vsaj meščan. Tudi nekdanjo ponosno francosko prestolnico ljudje zdaj zapuščajo v velikih trumah in odhajajo na deželo, kajti trdno so prepričani, da se bodo tam gotovo lažje preživeli, seveda če jih ne bo sram prijeti za kmečko orodje. No, ravno sram jih tega najbrž nič več ni, le malo težko se bo navaditi na kmečka dela. Po podatkih »Odbora za vrnitev na deželo« zapusti Pariz vsak teden okrog 400 pariških meščanov, ki so se odločili, da bodo odslej rajši prijeli za kakršno koli delo na deželi.
Romunski kovani drobiž — za potrebe narodne obrambe
Zadnji torek je bil v Romuniji izdan poseben odlok, kj pravi, da bodo vzeli iz prometa kovance po 50 in 100 lejev in jih zamenjali s papirnatimi bankovci v isti vrednosti. Poročilo iz Bukarešte pripominja, da je do te zamenjave prišlo zaradi tega, ker nameravajo pobrane kovance porabiti za potrebe narodne obrambe.
Francoski vojni ujetniki izpuščeni iz Nemčije
Ta teden bo prispelo v Chalon sur Mer 7040 bivših francoskih bojevnikov, ki šo bili lansko leto ob priliki velikega nemškega napada na Francijo ujeti. Na Hitlerjev ukaz so bili zdaj spuščeni na svobodo.
Golobček s štirimi nogami
Pravijo, da je na kmetiji Petra Forerinija v Gallaratu v Italiji vedno kaj posebnega, nenavadnega. V njegovem golobnjaku je te dni prišel na svet golobček, ki je na prvi pogled prav tak kot drugi, če pa si ga malo bolj natančno ogledal, pa vidiš, da ima namesto dveh kar štiri noge, kakor tisti piščanček, o katerem smo pred nekaj dnevi pisali. Dve nogi ima spredaj, dve pa zadaj, prav kakor kakšna četveronožna žival. Najbolj zanimivo pa je pri tej čudni igri narave, da je perje na sprednji polovici živali normalno, na drugi polovici pa Se enkrat gostejše. Ni to navaden pri. mer tako imenovanih siamskih dvojčkov, kajti ta golobček ne predstavlja zrastka dveh celih živali, pač pa sta dve polovici živalskega telesa zraščeni v eno samo telo.
EMR — Radio Ljubljana
Četrtek, 14. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo ▼ slovenščini — 7.45 Lahka glasba (Med odmorom napoved časa) — 8.15 Radijsko poročilo —
12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščin i — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom M. šijanca — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Koncert sopranistke Sokove in tenorista Andreja Jarca —
19.30 Rajdi«ko poročilo v slovenščini — 19.45 Na harmoniki igra Avgust Stanko — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom M. Šijanca — 21.20 Koncert ljubljanskega tria (M. Lipovšek klavir, A. Dermelj violina in Č. Šedlbauer violončelo— 22 'Glasba pod vodstvom mojstra Ar-landija — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
Petek, 15. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Komorna glasba (v odmoru napoved časa) — 8.15 Radijsko iporočilo —
12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Violinski koncert Fr. Rojca in pianistke Marte Osterc-Valjalove — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Koncert orkestra Cetra pod vodstvom mojstra Arlandija — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. St. Leben — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini —
20.30 Radijski orkester pod vodstvom M. Šijanca: Operna glasba — 21.15 Pevski zbor »Glasbena Matica« pod vodstvom M. Poliča — 22 Poročilo v slovenščini — 22.15 Klavirski koncert Maria Luisa Faini — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
O. L. Bonelli:		
Črni križar	t	_
Zgodovinski riman		
Fcrdous se je oddaljil, Mohamed pa si je skrivaj pomel roke. Res se je mogel smatrati srečnega! če bo Ferdous ostal mož beseda in mu pomagal, da se neopažen izmuzne iz gradu, bo z lahkoto mogel pohiteti v skrivališče Črnega viteza in ga obvestiti o nevarnosti, ki je grozila njemu in njegovim zvestim. Toda kaj naj naredi s Ferdousom? Brez dvoma ga ni mogel odvesti s seboj v križarjevo skrivališče. Toda tudi tega ni mogel, da bi se ga kar hladnokrvno iznebil s tem, da ga s pomočjo bodala spravi s pota. S fatalizmom, svojskim njegovim rojakom, je prepustil rešitev naključju in se brezskrbno predal lenarjenju ter čakal trenutka, ko se znova sestane s svojim prijateljem.
ni. poglavje.
Skrivni prehod.
Vratca, katera mn je označil Ferdous, so bila trdno zapahnjena in Mohamed je premišljeval, kako naj pride skozi nje, ko je za seboj zaslišal urne korake. Okrenil se je in zagledal Ferdousa, ki je držal v eni roki košarico sadja, v drugi pa pokrit podstavek.
Ko je bil že čisto blizu njega, mn je zašepetal:
»Hitro vzemi to košarico in pridi z menoj. Ne smeš ziniti nobene besede!«
Mohamed ga je ubogal in mu sledil proti drugim vratom trdnjave, pred katerimi je stala straža.
»V osebni službi Mabruk-el-Gadija sva,« je dejal.
Stražnik jn je površno ošinil s pogledom in pokimal.
Vstopila sta in šla preko temačnega hodnika. Namesto, da bi krenila po stopnicaih, ki so vodile v zgornje prostore, sta zavila
na desno, v neko veliko sobo, kjer je po stenah viselo mnogo j raznovrstnega orožja.
Ferdous je postavil podstavek na malo mizico in stekel k vratom. Nekaj časa je prisluškoval, nato se je vrnil k Mohamedu, ki je medtem postavil tudi košarico na mizo.
»Alah je z nama, Mohamed! Sedaj me pa dobro poslušaj. Ostati moraš tukaj, dokler se ne vrnem. Naj se zgodi kar hoče, ne smeš oditi, niti se izdati, da si tukaj. Kakor hitro dovršim svojo službo pri Mabruku, se vrnem in potem...«
»Toda, če kdo pride, kam naj se skrijem?« je vprašal Mohamed in gledal okoli sebe, če bi mogel zapaziti kak prostor, kamor bi se mogel skriti, toda ni mogel najti ničesar.
Ferdous se je nasmehnil.
»Sedaj boš videl!« je dejal.
Približal se je steni, ki je bila pokrita s krasno preprogo. Odmaknil je spodnji del preproge in močno pritisnil na lesen rob pri tlefli.
Zaslišalo se je rahlo škripanje in nenadoma so se v steni odprla mala vratiča, visoka komaj en meter in prav toliko široka.
Ferdous je pomignil tovarišu, ki se je brez obotavljanja splazil skozi odprtino.
»Ne smeš zapreti vratič, razen v skrajni nevarnosti. Zadošča preproga, da te skrije pred nepoklicanimi pogledi. Na tvoji desnici so stopnice, toda nikar ne pojdi po njih, ker se ti zna kaj hudega pripetiti. Sredi stopnic je namreč skrivna past. Mirno me počakaj. Ko opravim svojo službo pri Mabrukn, se nemudoma vrnem.«
Spustil je preprogo na prejšnje mesto, pograbil podstavek in košaro s sadjem ter odšel iz dvorane.
Mohamed je ostal negiben in pozorno poslušal, kako so se tovariševi koraki polagoma izgubljali, nato si je skušal ogledati svoje skrivališče.
Polagoma so se oči privadile temi, ki je vladala v ozkem prostoru in mogel je razločiti, da je odprtina bila v debelem zunanjem zidu in dn je bila komaj tako velika, da se je odrasel člo vek mogel v njej obračati. Na nasprotni strani od vhoda so se spuščale v globino ozke stopnice.
Nenadoma pa je vzbudilo njegovo pozornost živahno govorjenje, ki se je naglo bližalo. Koraki so se približali njegovemu skrivališču in po šqmu, ki je prihajal iz dvorane, je mogel sklepati, da so se riovodošleci vsedli k mizi, ki je stala poleg njegovega skrivališča.
Mohamed je premišljeval, ali naj bi zaprl vratca, toda bal se je, da bi ga šum izdal. Sicer pa se mu ni bilo treba bati, saj ga je zakrivala težka preproga. Za vsak primer pa je potegnil izza pasa ostro bodalo.
V svojem skrivališču je mogel razločno slišati razgovor neznancev, ki pa ga ni bogve kako zanimal. Nenadoma pa so nekatere besede vzbudile njegovo pozornost.
»AH vam je kaj znanega o tem, da je črni vrag kje v bližini?« je vprašal eden izmed nevidnih govornikov.
»Ne še, Khalil; toda mislita, da so mu Hasanovi ljudje ie na sledu. Zelo verjetno je, da se bo sedaj šejku posrečilo, da ga vjame v svoje mreže.«
»Ne vem, kako naj si razlagam nenadno Hasanovo sovraštvo do tega nevernika. Saj bi Hasan mogel ostati brez skrbi v svoji pokrajini, ki je še zelo daleč od potov, kjer gospodarijo križarji. Mnogo bolj mi je razumljiv Mabrukov poziv, saj ni izključeno, da ne zagleda nekega dne ob vznožju griča nekaj tisoč nevernikov.
Oglasil se je nekdo, ki je dosedaj le molčal.
»Ali so ti neznani dogodki zadnjih dni, Edur?«
»Govori! Saj dobro veš, da že dolgo nisem zapustil gradu.«
»Črni vrag je iz zasede napadel šejka Harouna, Hasanovega brata, ki je s svojimi vojščaki spremljal karavano, namenjeno oddelkom, utaborjenim pri Mosulu. Haroun je v tem boju izgubil življenje in njegov brat je sklenil, da ga maščuje. Zdelo se mn je, da se Črni vrag skriva med gorovjem Aglun; toda, ker je hotel preiskati vso okolico, je zbral vse svoje ljudi in začel preiskovati vso deželo od Nahr-el-Litanija do doline Sarmuka. Njegovo spremstvo šteje pet sto izbranih jezdecev, katerim so se pridružili številni beduini, če tem prištejem še dve sto Ma-brukovih vojščakov, morem z gotovostjo trditi, da bomo z lahkoto za vedno opravili s tem nevarnim sovražnikom.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!? — Izdajatelj: Inž. Jote Sodja — Urednik: Mirko J avornlk — Rokopisov oe vračamo — »Slovenski dom< Uhaja vsak	°h J2
Mesečna onrc*jiina (e 6 Ur. sa inozemstvo 10 Ur Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/UI — Uprav«: Kopitarjeva ollea 6, Ljabtjana — Telefon fitev. 40-01 do 40-05
Po iix u 1 n I o a t Noro mesto.