Vič Rudnik
Spominski partizanski dom na Ključu
Na proslavo krajevnega praz-nika so vaščani Brezij in kra-jevna skupnost Dobrova pova-bili tudi junaške borce Dolo-mitskega odreda. Po svečanem delu proslave se je razvil spon-tan sestanek borcev in članov krajevne skupnosti, nakaterern so po obujanju spominov iz nekdanjih težkih dni sprejeli sklep, da na Ključu zgradijp spominski partizanski dom Nad tem predlogom, ki ga ,)e dal predsednik KS Dobrova Zvone Tušak, so bili vsi navdu-šeni. Takoj so predlagali člane odbora za gradnjo in sklenili, da bodo pritegnili tudi tri ob-čine, v katerih ima Dolomitskl odred svoj domicil. To so ob-čine Vič—Rudnik, Siška in Vrh-nika.
Gorske kmetije nepogrešljive za SLO
Koordiiiacijski odbor za splošnl ljudski odpor pri občin-skem komiteju SZDL Vič—Rud-nik je priredil posvetovanje o uresničevanju sklepov seminar-ja SLO v krajevnih skupnostih, ki je bil lani v Polhovem grad cu. Na posvetovanju so sprožl-li tudi važno vprašanje o pre-skrbi in s tem opozorili, da je treba kmetijstvu posvečati več pozornosti. Posebno pozomost zaslužijo gorske kmetije, ki so
zelo pomembne za splošni ljud-ski odpor. Treba bi bilo ohra-niti čimveč takih kmetij, saj je bila njih vloga v NOB zelo pomembna. Gospodarjenje na teh kmetijah bi bilo treba olaj-šati tudi z davčnimi olajšava-mi.
Začetek novega Karlovškega mostu
Komunalno podjetje Vič je že začelo z deli za gradnjo no-vega Karlovškega mostu. Zna-no je, da bo le-ta zahtevala ru-šenja veUkega števila hiš ob Dolenjski in Karlovškj cesti. Prva hiša na vogalu Dolenjske in Ižanske ceste je že poruše-na. Letos je v programu še eno rušenje in tako naj bi posto-poma do leta 1975, ko naj bi začeli z gradnjo mostu, poruši-li vse predvidene objekte. Stro ški rušenja skupaj z nadomest njmi stanovanji in odškodnina mi bodo predvidoma znašab 17 milijonov.
Letos realnejši načrti
Viški komunalni sklad je la-ni zabeležil le 77-odstotno rea lizacijo del. Vzrok so bile ned-vomno neizvršene oddaje zem-ljišč nekaterim večjim investi-torjern. Letos se bo delo skla-da usmerilo predvsern v odda-janje zemljišč za industrijske in obrtne namene. Industrdjsko gradnjo bodo letos usmerili predvsem v kareje ob Cesti na Brdo in ob Dolenjski cesti. In
dustrijsko cono na mestu da-našnjih Opekarn bodo skušali oddati Iliriji, pogovarjajo pa se tudi za oddajo zemljišča Pletenini. Industrijska cona na tem območju je prav zaradi gradnje stanovanjske soseske Kozarje še posebno zanimiva, saj bi bilo delovni sili omogo-čeno v neposredni bližini moč-no stanovanjsko zaldeje z vse-mi spremljajočimi vzgojnimi in preskrbovalnimi objekti.
Na področju stanovanjske gradnje nameravajo letos še posebno pospešiti gradnjo so-sesk VS-4 (Bonifacija) in VS-3 (ob Tržaški cesti).
Kaj pa individualna stano-vanjska gradnja? Soseska indi-vidualnih hiš na Orlovi cesti je praktično že zgrajena. Letos so po natečaju oddali 42 parcel v Bonifaciji, razpisan pa je bil že drugi natečaj. Račnnajo, da bodo med letom oddall skup-no 80 gradbenih parcel indivi-dualnim graditeljem in sicer y glavnem v Bonifaciji in nekaj na Brdu.
Urejanje živalskega vrta
Ljubljana je doslej namenja-la za urejanje živalskega vrta vse premalo sredstev. Uprava vrta skuša z velikimi napori vsaj za silo zadovoljiti obisko-valce,. ki jih je vedno več. 2i-valski vrt se iz dosedanjega splošnega rnestnega pomena namreč razvija v objekt repub-liškega pomena. Zato bi mora-la vsa republika skrbeti za ta objekt. Skupščina občine Vič— Rudnik je že oskrbela projekt za tlakovanje dela Večne poti. Z letošnjimi skromnimi sred-stvi bodo skušali aslaltirati vsaj 200 metrov ceste od vile Rožnik proti živalskemu vrtu. Splošna vodna skupnost Ljub-ljana—Sava je že začela z re-giilacijo Gliriščice pod obmoC-jem živalskega vrta. Tudi skup-ščina občine Šiška bo skušala asfaltirati del Večne poti na njenem območju. Poleg tega obstoja projekt za gradnjo pre-potrebnega parkirišča pred vhodom v vrt. Prav tako ob staja predlog za izravnavo Več-ne poti vzdolž živalskega vrta, da bi tako ločili promet Večne poti od prometa za živalski vrt.
Kaj so Vičani zvedeli v Mostah
Uredništvo občinskega časo-pisa Vič-Rudnik »NaSa komu-na« je poslalo svojega sode-lavca k predsedniku občine Mo ste-Polje, da bi spoznal osno vne probleme te občine.
Predsednik skupščine Moste-Polje Polde Maček je dejal, da je problemov več in jih ie tudi opisal. Prebivalce naše občine pa bo gotovo najbolj zanimal del pogovora o skrbi za čisto okolje. Polde Ma6ek je o tem povedal:______________
»Menda ni treba posebej spo-minjati bralcev Naše komune na čase, ko so bile Most.e naj-bolj umazan del Ljubljane. Iz tovarniškth dimnikov so dan in noč bruhale stnjrpene snovi, Ljubljanica pa je bila prava greznica — od bolnišnice dalje, kjer so se zlivale v reko vse bolniške' odplake, do klavnice in raznih tovarn in seveda tudi iz Most in cele Ljubljane. Ni dosti manjkalo, pa bi L.fubl.ian-ftani že začeli premišiievati. da bi Ljubljanico kar pokrili in jo spremenili v resnični kanal.
Vendar ne, mi smo bili s staro, tradicionalno industrijo v Liubljand gotovo med prvimi ki smo na svoji koži občutili posledice močno okrnieneKa se boriti za svoj prostor pod naravnega okolja. Začeli smo soncem.
Prvi korak y smeri teh pri-zadevanj je bila gradn.ia To-plarne. Z njo smo našim to varnam zagotovili tehnološko paro in stanovalcem toplo vo-do za ogrevanje stanovanj. Ta-ko smo 2e v začetku obrato-vanja tega objekta ukinili pre-
cej kurišč, z&strupljevalcev zra-ka cele Ljubljane. Sicer pa q naSi skrbi za zrak govore tudi podatki hidrometeorološke slu-žbe. Vletih 65—66 so bile kon-centracije strupenega žveplove-ga dvokisa (SO;) približno ena-ke koncentraciji v središču me-sta. Te spremembe ne gre pri-pisovati zgolj elektrifikaciji že-lezniške proge, pač pa v veliki meri prav Toplarni, ki je za-čela 1966 poskusno obratovati. Dasiravno je emisija SO; veli-ka, se zaradi 100 metrov viso-kega dimnika to pri tleh ne zazna. Strokovnjaki imajo do-kumente, da zaradi visokega dimnika strupeni plini dobe-sedno prebijajo inverzne plasti in izginejo iz Ljubljanske kotline.
Mislim, da je v daljinskem ogrevanju ne le rešitev za Mo-ste, ampak za celo obCino. Kljub visoki investiciji smp da-nes resnično veseli, da nisrao popustili pritiskom tistih, ki so hoteli graditi majhne »to-varniške« in »stanovanjske« kotlarne, ki bi nam povsem uničile zrak.
Zavestno in kot sestavni del politike   delovnih    organizacij
in naše skupščine smo v zad-njih letih odpravili žarišče smradu v tovarni kleja — od-pravili smo namreč celotno proizvodnjo, ki je zasmrajala tamkajšnjo okolico.
S tretjira velikirn problemom pa smo se spoprijeli ob ure-ditvi kanalizacije. Skupno z drugimi smo tudi skozi Mosta dogradili ogromen zbirni »ka-nal AO«, ki bo vso nečisto vo do iz Ljubljane odvajal do Za-loga, kjer bodo čistilne napra-ve; potem bo Ljubljanica po-šteno očiščena. Kanal, ki je tako velik, da bi po njem lahko vozil avto, je sgrajendo Fužin. Upamo, da bo to delo končano v nekaj letih. To je sicer delo. ki ga mimoidoči ne vidi, zato moram povedati, da stane sa-mo 100 metrov takega kanala 400 starih milijonov dinarjev — vsaj na območju naše občine.
Res je, da si skupaj z vso Ljubljano prizadevamo za čisto Ljubljanico (po dolgih letih spet vidimo dno), vendar to zaleže le deloma. Medobčinski pogovori se bodo nekega dne morali začeti z vrhniško usnjar-no, ki nam zastruplja celotni tok reke!«