• ' r " ' Ilusfrovdii NARODNI KOLEDAR za navadno leto 1891. Uredil, izdal in založil Dragotin II riba r. V Ljubljani. TisUnlei ..Narodna Tiskarna", 17504/3 je navadno leto in ima 365 dnij, med temi je 67 nedelj in praznikov, začenja se in končuje s četrtkom. Letni vladar je solnce. Solnce, osrednje telo planetne naše sisteme, poroditelj in vzdržavatelj organskega življenja na zemlji, dovršuje vidni svoj pot skozi zvezdne podobe zverinskega kroga v kakih 3651/* dneh. Njega velikosti si ne moremo prav predstavljati; če pomislimo, da mu je polumer dvakrat tako dolg, kakor je dalja lune od zemlje. Njega masa je 350 000 krat tako velika, kakor je masa naše zemlje, ali pa 700 krat tako velika, kakor masa vseh planetov. Zaradi tega pa ni čudno, da drži v mejah svoje privlačnosti vse planete in komete, dasi nekateri izmed poslednjih potrebujejo na stotisoč let, da pridejo okrog solnca. Odkar se uporablja spektralna analiza, vemo že marsikaj o solnci, pa vender mnoge prikazni se še niso pojasnile. Tako ne vemo ničesa gotovega o solnčnih pegah, katere so zapazili kmalu, ko so izumili daljnogled. Največ solnčnih peg je vsako 11. leto; letos jih bode jako malo. Godovinsko število. Zlato število 11, epakta ali lunino kazalo XX, solnčni krog 24, rimsko število 4, nedeljska črka D, letni značaj ali praznično število 8. Štirje letni časi. Pomlad se prične dne 20. marcija ob 10. uri 30 minut zvečer — Poletje dne 21. junija ob 6. uri 38 minut zvečer. — Jesen dne 23. septembra ob 9. uri 19 minut dopoludne. — Zima dne 22. decembra ob 3. uri 46 minut zjutraj. Mrakovi 1891. leta. Leta 1891. mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat. V naših krajih se bodo videli oba lunina in prvi solnčni mrak. I. Polni lunini mrak bode dne 23. majnika. Začetek mraku sploh ob 5. uri 46 minut zvečer, srednji Dunajski čas. Začetek popolnemu mraku ob 6. uri 55 minut zvečer. Sreda mraku ob 7. uri 35 minut zvečer. Konec polnemu mraku ob 8. uri 14 minut zvečer. Konec mraku sploh ob 9. uri 23 minut zvečer. Velikost zatemnenja v delih luninega premera = 13/10. Mrak se bode videl v zapadnih delih Velicega oceana, v Avstraliji, Aziji, Afriki in Evropi. II. Kolčasti solntni mrak bode dne 6. junija. Začetek mraku sploh ob 3. uri 9 minut zvečer Začetek kolčastemu mraku ob 4 uri 57 minut zvečer. Osrednji mrak v pravem poludnevu ob 5. uri 43 minut. Konec kolčastemu mraku ob 5. uri 45 minut. Konec mraku sploh ob 7. uri 33 minut zvečer. Mrak se bode videl v severni Ameriki izvzemši jugovzhod, v Evropi izvzemši Portugalsko in skoraj vso Španjsko, v severnih obrežnih deželah azijskih in severnih polarnih krajih. Največje zatemnenje 31/ioo v delih solnčnega premera. III. Polni lunini mrak bode dne 15. in 16. novembra. Začetek mraku sploh dne 15. ob 11. uri 40 minut zvečer. Začetek polnemu mraku dne 16. ob 12. uri 43 minut opolunočf. Sreda mraku ob 1 uri 24 minut zjutraj. Konec polnemu mraku ob 2. uri 6 minut zjutraj. Velikost mraku v delih luninega premera = l4/io- Mrak se bode videl v Aziji izvzemši vzhodne pokrajine, v Evropi, Afriki, v Atlantskem oceanu in v Ameriki. IV. Parcijelno solnčni mrak dne 1. decembra. Začetek mraku ob 10. uri 50 minut zjutraj. Konec ob 2. uri 23 minut popoludne. Mrak se bode videl v južnih polarnih krajih in na južnem konci južne Amerike. Največje zatemnenje bode v delih solnčnega premera = 6/10. Prehod Merkurjev dne io. majnika. Če bi gledal iz središča zemlje, dotakneta se zunaj solnce in Merkur ob 0. uri 5(J minut 35 sekund zjutraj po srednjem Dunajskem času, znotraj se pa dotakneta ob 1. uri 4 minute 31 sekund zjutraj; sredino najmanjša južne razdalje ob 3. uri 27 minut 32 sekund; izstop iz notranjega dotikanja ob 5. uri 50 minut 34 sekund zjutraj; izstop iz zunanjega dotikanja ob 5. uri 55 minut 30 sekund zjutraj. Ta pojav se bode videl v severni Ameriki, Avstraliji, Aziji, Evropi izvzemši jugozapad; ves se bode videl pa samo v Avstraliji in vzhodni polovici Azije. Vidnost planetov. Merluil' se ne vidi in pride dne 13. januvarija v spodnjo dotiko s solncem. Prve dni februvarija se pokaže na južnovzhodnem nebu jedno uro pred solnčnim vzhodom in pride potem dne 24. marcija v zgoranjo dotiko s solncem in se torej okrog 18. aprila lahko vidi na severnem nebu ter zahaja kaki 2 uri pozneje nego solnce. Ob spodnjem shodu dne 10. majuika gre Merkur čez solnčno ploščo, katera prikazen se pa pri nas le nekoliko vidi. V začetku junija meseca se prikaže Merkur na jutranjem nebu, pa se le težko najde. Po zgoranjem shodu dne 7. julija se planet okrog 17. avgusta le težko najde na večernem nebu. Dne 13. septembra je zopet spodnji shodu in Merkur se vidi potem poslednje dni septembra in v začetku oktobra meseca na jutranjem nebu. Po zgoranjem shodu dne 28. oktobra se prikaže Merkur proti 11. dnevu decembra meseca zvečer na jugozapadnem nebu 1 uro po solnčnem zahodu. Venera je v začetku leta zgodnja danica z narastajočo svetlobo. Dne 10. januvarija je najsvetlejša in zahaja 3V2 pred solnčnim vzhodom. Dne 13. februvarija je Venera v največji zapadni elongaciji in ostane nastopne mesece zgodnja danica s pojemajočo svetlobo, pri čemer vzhaja 1 do 1 i/a uro pred solnčnim vzhodom. Avgusta meseca se približuje hitro solncu in pride dne 18. septembra v zgoranjo dotiko ž njim, na kar stopi v začetku septembra iz solnčnih žarkov in zahaja jedno uro po solnčnem zahodu. Koncem leta zahaja Venera kot zvezda večerniea 2 uri po solnčnem zahodu. Mars teče vse leto naprej in zahaja januvarija meseca 5l/a ure po solnčnem zahodu v vodnarji. Februvarija, marcija, aprila in majoika meseca zahaja Mars proti 10 uri zvečer, pri čemer prehodi ozvezdje rib, ovna in bika. Junija meseca zgine v solnčnih žarkih in se prikaže dne 30. julija s solncem v shodu. Koncem septembra meseca prikaže se na vzhodnem nebu v ozvezdji device in vzhaja v začetku decembra 4 ure, koncem decembra meseca skoraj 5 ur pred solnčnim vzhodom. .... Jupiter se vidi do srede januvarija na jugozapadnem nebu po solnčnem zahodu, potem pa izgine in se dne 13. februvarija snide s solncem. Koncem marcija meseca vzhaja ob 5. uri zjutraj, koncem aprila ob 5. uri zjutraj. Koncem majnika meseca stoji ob 7. uri zjutraj v poludnevniku v ozvezdji vodnarja in pride dne 7. junija s solncem v kvadraturo. Nastopne mesece vedno poprej vzhaja in za časa svoje opozicije dne 5. septembra vzhaja skoraj takoj po solnčnem zahodu. Sredi oktobra meseca stoji Jupiter ob 9ll2 uri zvečer v poludnevniku in zahaja sredi novembra meseca o polunoči'. Dne 1. decembra je Jupiter zopet v kvadraturi s solncem in zahaja koncem leta dve uri po solnčnem zahodu. Saturn vzhaja v začetku leta ob 10. uri zvečer. Sredi februvarija meseca stoji ob lVa l,r' zjutraj v poludnevniku in pride dne 4. marcija s solncem v opozicijo ter se vidi vso noč, Sredi aprila meseca zahaja ob 4. uri zjutraj. Majnika meseca stoji po solnčnem zahodu v poludnevniku in pride dne 1. junija s solncem v kvadraturo. Začetkom julija zahaja ob 11. uri, začetkom avgusta meseca pa ob 9. uri zvečer, potem se pa ne vidi in se snide dne 13. septembra s solncem ter se prikaže potem že sredi oktobra ob 4. uri zjutraj na vzhodnem nebu in vzhaja koncem novembra meseca ob 1. uri zjutraj. Dne 22. decembra je s solncem v kvadraturi, vzhaja sredi tega meseca o polunoči' in gre ob 61/2 uri skozi poludnevnik. Uran je vse leto v ozvezdji device naprej tekoč do začetka februvarija meseca, nazaj tekoč do začetka julija, potem pa zopet naprej tekoč do konca leta. Prve mesece v letu je na jutranjem nebu in pride dne 21. januvarija s solncem v kvadraturo. Koncem marcija meseca se vidi ob 9. uri zvečer in pride dne 19. aprila s solncem v opozicijo. Dne 20. julija pride zopet s solncem v kvadraturo in Uran ostane do konca avgusta meseca na večernem nebu. Dne 25. oktobra se snide s solncem in se vidi šele proti koncu leta na jutranjem nebu. Neptun stoji vse leto v ozvezdji bika, in sicer nazaj tekoč do srede februvarija, potem pa naprej tekoč do srede septembra meseca, potem zopet nazaj tekoč do konca leta. S solncem je v kvadraturi dne 22. februvarija in dne 1. septembra meseca, v dotiki pa dne 28. majnika, v opoziciji dne 30. novembra meseca. Solnčni značaj. Leto 1891. je sploh jako suho in precej gorko. Pomlad je precej topla, spočetka mokra, april jako izprememben, majnik lep in suh, koncem majnika slana in mraz, ki drži še junija meseca. Poletje je izpremembno, z mnogimi nevihtami; mesec avgust sprva viharen, potem pa jasen in miren; dnevi so letošnje poletje vroči, noči hladne; lepo poletje se konča z viharjem. Jesen je prijetna, suha, lepa, vse zgodaj zori, in mraz se zgodaj začenja, četudi ne hud. Zima bode precej mrzla. Mraz bode trajal do marcija meseca prihodnjega leta. Znamenja pomladi. Ribe = ** Oven = ^ Bik = Zvezdna znamenja. Znamenja poletja. Znamenja jeseni. Znamenja zime. Dvojčki = Devica — ^ Strelec = Rak = Tehtnica = fa Kozel = ^ Lev = Škorpijon = Vodnar — ^ Ključ, s katerim vreme za vse leto poprej vsakdo lahko zve, ako le ve, kdaj se luna izpremem, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec 3, ščip (f), zadnji krajec © in mlaj © Ta ključ je napravil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je lt>39. leta spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri Poleti Pozimi do 12. o.polud. do 2. popolud. veliko dežja sneg in dež od 12.—2. pon. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2.—i. pop izpremembno lepo in prijetno od 2.-4. zj. mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4.-6. pop. lepo lepo od 4. - 6. zj. dež sneg in vihar od 6,—10. zv. lep6 pri severu ali zapadniku, dež pri jugu ali jugozapadn. dež in sneg pri jugu ali zapadniku. od6— .10 do-poludne. izpremembno dež pri severo- zapadniku. sneg pri izhod-niku. odlO,—12. pon. lepo lepo odl0.-12.opol veliko dežja mrzlo in mrzel veter. Opomba Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in na zimo, za leto velja čas od dne 15. aprila do dne 16. oktobra meseca, ostali čas pa velja za zimo. Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Premični prazniki. Praznik Jezusovega Imena dne 18. januvarija. Prva predpustna nedelja dne 25. januvarija. Pepelnica dne 11. februvarija. Marija sedem žalostij dne 20. marcija. Velika noč dne 29. mareija. Križev teden dne 4., 5., 6., tnajnika. Vnebohod dne 7. majnika. Binkošti dne 17. majnika. Sveto Rešnje Telo dne 28. majnika. Praznik Jezusovega Srca dne 5. junija. Angeljska nedelja dne 30. avgusta. Rožnovenska nedelja dne 4. oktobra. Blagoslovljenje cerkva dne 18. oktobra. Prva adventna nedelja dne 29. novembra. Dne 18. februvarija. Dne 16. decembra. Kvaterni posti. — Dne 20. majnika. Norma. Dne 16. septembra. — Gledališke igre in druge javne veselice, kakor: Besede, koncerti, javne razstave itd. so prepovedane: zadnje tri dni Velikega tedna, Sv. Rešnjega Telesa dan in na Sveti večer. Veliko nedeljo, binkoštno nedeljo in na Sveti dan se sme z dovoljenjem c. kr. vlade in politiškega oblastva v dobrodelen namen igrati ali koncertovati. Plesi pa so tudi te dni popolnoma prepovedani. Cerkveno prepovedani časi. Ženitovanja in druga javna razveseljevanja so prepovedana po sklepu tridentinskega cerkvenega zbora od prve adventne nedelje do Sv. Treh kraljev in od pevoljnice do Bele nedelje. Leto 1891. po rojstvu Kristusovem je od začetka ali ustvarjenja sveta (po običnem številjenji) 5874., po vesvoljnem potopu — — — — — — — 4184., razdejanji Jeruzalema — — — — — — 1822., „ ustanovitvi Dunaja — — — — — — — 791., „ začetku moliamedanske vere — — — — — 1308., nastopu vladarske hiše habsburške v Avstriji — 609., „ zidanji cerkve sv. Štefana na Dunaji — — — 735., „ izumljenji tiskarske umetnosti — — — — 451., „ odkritji Amerike — — — — — — — 309., „ začetku protestantizma — — — — — — 374 , „ uvedbi cesarske časti v Avstriji — — — — 86., „ rojstvu sv. Očeta Leona XIII. — -— — — — 81., „ „ presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. — — 61., „ nastopu „ „ n » — — 43., „ zaroki „ ». . " » — „ rojstvu nadvojvode cesarjeviča Rudolfa — — — 33., „ nastopu cerkvene vlade sv. Očeta Leona XIII. — 13. Statistiški pregled Avstro-Ogerske. Vsa država obseza 624.000' fo)J3 in ima 37,869.954 prebiva'cev (po ljudskem štetji 1880. leta), ali 60 prebivalcev na 1 hn\ — Vojna sila znaša v miru 266.984 mož in 48.044 konj, ob vojnem Času pa 1,119.219 mož in 189.638 konj. V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele obsezajo 299.984 km? in imajo 21,981.8.'! prebivalcev ali 74 prebivalcev na 1 km\ 162.423 vojakov in 1,463 282 konj. lcm.'1 prebivalcev j km"- prebivalcev Avstrija pod Anižo . 19.768 2,330.621 Goriško .... 2.918 211.084 Avstrija nad Anižo . 11.982 759.620 Tirolsko..... 26.690 805.176 Solnograisko . . . 7.154 163.570 Predareljsko . . . '2.602 105 373 Štajerako .... 22.354 1,213.597 Češko...... 51.942 5,560.819 Koroško..... 10.327 348.730 j Moravsko .... 22.223 2,153.407 Kranjsko..... 10.032 481.243 I Sleško..... 5.147 565.475 Primorsko in sicer: Galicija..... 78 507 5,958.907 Istrija . . . . 4.953 292.^06 Bukovina . . . .10.451 571 671 Trst z okolico . . 94 144.841 Dalmacija . . . .12.831 476.401 Dežele ogerske krone obsezajo 324.016 km"1 in imajo 15,642.000 prebivalcev ali 49 prebivalcev na 1 km94 bataljonov, 10 polkov konjiče in 2,158.819 konj. km2 prebivalcev | km2 prebivalcev Ogersko združeno z j Hrvaško Slavonsko Erdeljskim . . . 280.409 13,561.245 j in Vojaška granica 43.607 9,080.755 S rečice, državni1, zasebne in komunalne, fiizemske in inozemske, v Avstro-Ogerski koncesijonicane. Kdaj so žrebajo? Kolika jim je nominalna vrednost? Kolikšen je največji in kolikšen najmanjši dobitek? Nomi- Koliko nalna Dobitek znaša v gol- Ked ij so žreba ? Ime srečki. vrednost v goldi- dinarjih av. v. srečk, oziroma se- rij, so ima žrebati ? narjih av. v. največji najmanjši 2. prosinca 4°/o državne srečke z 1854 leta, žrebanje serij 262.50 47 2. Kreditne srečke............ 100 — 160.000 200,— 1900 2. n 40,0 tržaške srečke po 50 goldinarjev .... 60,— 10.000 50.— 497 2. 5°/o srečke reguliranja Dunava...... 100.— 90.000 100.— 2408 2. Dunajske komunalne srečke....... 100.— 200.000 140 — 1300 2. 2. " 20 — 25 000 30.— 300 Ljubljanske Brečke........... 20.— 25 000 30.— 125 2. n Avstrijske srečke Rdečega križa...... 10,— 50.000 12,— 500 3. n Inomostske srečke........... 20,— 15.000 30,— 200 5. „ 20.— lo.OOO 30,— 100 5. 30/0 zemljisko-kreditne razstavne srečkeII. izd. 100,— 50.000 100.— 500 15. 'n 40/0 srečke reguliranja Tise....... 100,— 100 000 118,— 1200 15. 40/0 ogerski liipotečni srečkini zastavni listi 100.— 50.000 100.— 600 15. 1. Knez Salmove srečke ......... 42.— 42 000 63.— 900 svečana 5°/o državne srečke z 1860. leta, žrebanje serij 500.— —.— —.— 130 1. n Grof St. G-enoisove srečke........ 42 — 62.500 68.25 1000 15. 3% zemljiško-kreditne zastavne srečke I. izd. 100,— 50.000 100.— 500 15. n Mestno Stanislavske srečke........ 20,— 10.000 25.— 945 15 Ogerske ».Dobrega srca" (Josziv-) srečke . . . 15.000 2.— 1. sušca Državne srečke z 1864. leta....... 100.— 150 000 200.— 2700 1. „ Ogerake srečke Rdečega križa...... 5,— 25.000 6.— 600 1. Basilica-srečke............ 6.— 20.000 6.— 600 5. 3°/o zemljisko-kreditne zastavne Brečke II. izd. 100,— 50.000 100.— 500 1. mal. travna 4% državne srečke z 1854.1., žrebanje dobitkov 262.50 105.000 316.— 2360 1. Rudolfove srečke po 10 goldinarjev .... 10,— 15.000 12.— 1860 1. Dunajske komunalne srečke....... 100,— 200.000 140.— 1300 15. n Ogerske premijske srečke........ 100.— 100.000 148.— 1600 15. 3<>/0 zemljiško-kreditne zastavne srečke I. izd. 100,— 50.000 100.— 500 1. v6l. travna S0!^ državne srečko z 1860. /., žrebanje dobitkov 500,— 300.000 600 — 2600 1. 100,— 150.000 200,— 1900 1. n Avstrijske srečke Rdečega križa...... 10,— 25.000 12.— 600 1. Grof Keglevicheve sročke ... .... 10.50 15.750 10.50 2000 5. „ 3°/o zemljiško-kreditne zaBtavne srečke II. izd. 100 — 60.000 100,— 600 15. n 40/0 ogerski liipotečni srečkini zastavni listi. . 100.— 60.000 100.— 600 1. ržnega cvčta 100.— 150.000 200.— 2000 1. „ 4,/ao/0 tržaške srečke po 100 goldinarjev . . 105.— 21.000 105.— 688 15. n 30[0 zemljiško-kreditne zastavne srečke I. izd. 100.— 60.000 100,— 600 15. n 40.— 20 000 60.— 1000 15. OgerBke ,,Dobrega srca" (Josziv-) srečke . . . 10.000 20.— 1. mal. srpana 4°/0 državne srečke z 1854. 1., žrebanje serij 262.50 —.— —.— 47 1. 40/0 dunajske parobrodue srečke..... 105.— 63.000 105.— 1660 1. n Dunajske komunalno srečke....... 100.— 200.000 140,— 1300 1. Ogerske srečke Rdečega križa....... 5,— 15.000 6.— 600 5. 20,— 10.000 30.— 100 5. „ 3°/o zemljiško-kreditne zastavne srečko II. izd. 100.— 60.000 100.— 500 15. 42.— 21.000 63,— 900 15. Grof Waldsteiuove srečke........ 21.— 21.000 31.50 2000 30. n 42.— 26.250 63.— 700 I. vdl. srpana 5°/o državne srečko z 1860. leta, žrebanje serij 500.— —.— -- 135 14. n 100,— 150 000 148.— 1450 16. n 30/0 zemljiško-kreditne zastavne srečke I. izd. 100.— 50.000 100.— 500 1. kimovca 100.— 150.000 200,— 1900 1. n 10,— 15.000 12,— 1250 1. 5,— 10.000 6,— 1300 5. 30/0 zemljiško-kreditne zaBtavne srečke IE. izd. 100,— 60 000 100.— 500 15. Knez Palffyjeve sročke......... 42,— 42.000 63 — 1500 15. 40JQ ogerski liipotečni srečkini zastavni listi 100.— 60.000 100,— 500 1. vinotoka 40/0 srečke reguliranji Tise....... 100.— 100.000 120,— 1200 1. 40državne srečke z 1854. 1., žrebanje dobitkov Rudolfove srečke po 10 goldinarjev .... 262-50 31.500 315.— 2350 1. 10,— 10.000 12— 2450 1. Dunajske komunalne Brečke....... 100.— 200.000 140.— 1300 15. 3ij/r, zemljiško-kreditne 7. istavne srečke I. izd. 100,— 50.000 100.— 500 15. Ogerske ,,Dobrega srca" (Josziv-) srečke . . 20.000 2,— 31. Ogerske srečke Rdečega križa....... 5,— 10.000 6.— 600 2. listopada 5n/0 državne srečke z 1860. 1., žrebanje dobitkov 500.— 300.000 600 — 2700 5. 30/o zemljiško-kreditne zastavne srečke II. izd. 100.— 50.000 100.— 500 1. grudna 100.— 150.000 200 — 2600 1. Knez Windiscligratzove srečke...... 21.— 21.000 37.80 5000 15. Ogerske premijske srečke........ 100.— 100.000 148.— 1660 15. i» 30/0 zemljiško-kreditne zastavne srečke I. izd. 100,— 60.000 100,— 600 I)an Katoliška imena Imenitni doaodki. Četrtek Petek Sobota Novo leto, Obrez. Makarij, opat Genovefa, devica Gosp. 1. ned. Potem ko je Herod umrl. Mat. 2. 4 1 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota Ned. po Novem letu, Tit Telesfor Sv. 3 kralji Valentin, škof Severin, opat Julij an, mučenik Pavel, puščavnik 2. ned. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. Gs sp., Higin Ernest Hilarij, Veronika Feliks iz Nole Maver, opat Marcel Anton, puščavnik 3. ned. O ženitnini v Kani ga lilejski. Jan. 2. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2 po razgl. Gosp., Petra st. Kanut Fabijan in Boštijan Neža, devica in mučenica Vincencij (Vinko) Zaroka Marije Device Timotej 4. ned. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. I 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Sp. Pavla Poiikarp Janez Zl., škof Ivarol V., Neža, Marjeta Franc Salezij, škof Martina, devica in muč. Peter Nolanski, sp. Dne 1. 1. 1584. dokončan je tisek prve imenitne slov. knjige: „Biblia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena scusi Juria Dalmatina." Dne 1. 1 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razven nedelj, božiča,vnebohoda Ivristuso \rega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov. Dne I 1. 1866. odpro narodno čitalnice v Šentvidu pri Ljubljani, Dne 2. 1. 1554. preženejo Jude iz Avstrije in iz Gradca pod Ferdinandom. Dne 3. 1. 1550. izda cesar Ferdinand za Kropo, Kamnogorico in Kol-nico poseben rudarski red. Dne 3. 1. 1703. pride princ Evgen Savojski, k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano. Dne 3. 1. 1869. ustanove narodno čitalnico na Vranskem (Štirsko). Dne 3. 1. 1840. velika povodenj v Brnu. Dne 6. 1. 1485. posvečenje avstr. mejnega grofa Leopolda. Dne 6. 1. 1862. ustanove narodno čitalnico v Tolminu. Dne 7. 1. 1808. ustanovljen je bil Leopoldov red. Dne 10. L 1430. ustanovi Filip Dobri, vojvoda burgundski, red zlatega runa. Dne 12. 1. 1576. oznanjen je bil v Ljubljani prvi gostilničarski red. Dne 12. 1. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. majnika 1. 1665. grofovski naslov. C Zadnji krajec dne 3. ob 11. uri 17 min. zjutraj. Sneg in mraz. @ Mlaj dne 10. ob 4. uri 30 min. zvečer. Dež, mraz in sneg. Q) Prvi krajec dne 17. ob 7. uri 23 min. zjutraj. Oblačno in mraz. @ Ščip dne 25. ob 1. uri 31 min. zjutraj. Megla, sneg in pojemanje mraza. Stoletna pratika prerokuje: Januvarij se začne z mrazom, ki bode trajal do 16 dne, dne 20. do 27. bode sneg, potem pa do konca meseca dež in sneg. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 5. nedelja. O sejalci in semenu. Luk. 8. 1 Nedelja 1. predpepelničua, Ignacij 2 Ponedeljek Svečniea 3 Torek Blaž, škof 4 Sreda Veronika 5 Četrtek Agata 6 Petek Rotija 7 Sobota Romuvald 6. ned. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 8 Nedelja 2. predpepelnična, Jan. M. 9 Ponedeljek Apolonija 10 Torek Pust, Školastika 11 Sreda Pepelnica, Deziderij f 12 Četrtek Evi ali j a 13 Petek Katarina R. f 14 Sobota Valentin f 7. ned. Jezusa hudič izknša. Mat. 4. 15 Nedelja 1. postna, Favstin in Jov. 16 Ponedeljek Julij ana 17 Torek Konstancija 18 Sreda Flavijan, škof t 19 Četrtek Konrad, spozn. 20 Petek Elevterij, škof t 21 Sobota Eleonora t 8. ned. Jezus se izpremeiu na gori. Mat. 17. 22 Nedelja 23 Ponedeljek 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 2. postna (kvat.) Petra st. Romana Matija, apostol Valburga, op. f Dijonizij, Aleksander Leander, škof f Roman f Dne 5 1. 1421. napade Žižka Ada-mite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče. Dne 8. 1. 1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in slobodščine. Dne 10. 1. 1515. videla so se tri solnca (tri solnca v treh mavricah.) Dne 12. 1. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem. Dne 14. 1. 1650. pooblasti državni zbor v Norimberku vsakega moža, poročiti se z dvema ženama v obljuditev opustošene dežele. Dne 17. 1. 1601. sežgo v Kranji protestantske knjige na trgu blizu „prangarja". Dne 19. 1. 1050. ustanovi se vseučilišče v Parizu. Dne 19.1. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraji pisatelj slov., Leopold Gorenjec ..Podgoriški", porojen 12. nov. 1.1840. v St. Rupertu na Dolenj. Dne 22. 1. 1883. umrl je v Celji dr. Štefan Kočevar, pisatelj slovenski, porojen v Središči dne 15. avg. 1. 1808. Dne 23.1. 1527, kronanje bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo. Dne 24 1. 1721. da Peter Veliki, ruski car, novo ustavo za rusko cerkev. Dne 25. 1. 1634. f Wallenstein v Egru na Češkem. Dne 27. 1. 1275. izroči Rudolf I. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. C Zadnji krajec dne 2. ob 5. uri 48 min. zjutraj. Oblačno, mraz, sneg, megla, dež. © Mlaj dne 9. ob 3. uri 18 min. zjutraj. Sneg in mraz. 3 Prvi krajec dne 15 ob 7. uri 35 min. zvečer. Deževno. ® Ščip dne 23. ob 8. uri 24 min. zvečer. Deževno, ponoči silen mraz. Stoletna pratika prerokuje: Februvarij se začenja z deževnim vremenom, dnč 9. in 10. lepo vreme, za tem 3 dni sneg, potem jako mrzlo. Dne 21. začne deževati, potem pa mete in je mrzlo vreme do konca meseca. te ima 31 dnij .,....,..;., .... .,. ... .;. ~ 5 ... 5 ... 3 ., .). ., ~ f ... ... .. .;. .,. ........ . ... .,-., .. .;.-...,-.. ;; Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 9. nedelja Jezus izžene hudiča. Luk. 11. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postim, Albin, škof Simplicij, p. Kunigunda Sredp. sreda, Kazimir Evzebij Friderik sp. Tomaž Akvinski 10. necl. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 8 Nedelja 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota 4. p. sredpostn«, Jan. od B. Frančiška 40 mučencev Heraklij, mučenec f Gregor, papež Rozina, vdova Evfrazija f Matilda, kraljica j 11. ned. Judje hočejo Jez. kamenjati. J. 8. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. p., tiha Longin, muč. Heribert, škof Jera Eduvard, kralj f Jožef Marija sedem žalostij f Benedikt, opat f 12. ned. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota G. p., cvetna Oktavijan Viktorin, mučenec Gabrijel, nadangelj Oznanjenje Dev. Marije f Vel. četrtek, Emanuvel f Vel. petek, Rupert, škof f Vel. sobota, Guntram f j 13. ned. Jezus vstane od smrti. Marko 16. Nedelja Ponedeljek Torek Velika noč. Vstaj. Gosp. Velikonočni ponedeljek Amos, Modest, škof Dne 3. 1. 1480. sklenil je deželni zbor kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani „turški vinar". Dne 3. 1. 1605. pogori na šentpeter-skem predmestji v Ljubljani 53 hiš. Dne 5. 1. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice. Dne 7. 1. 1759. razdeli se Marije Terezije red prvikrat. Dne 8. 1. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijsko dvorno bolnico. Dne 8. 1. 1528. potolče Ivan Kaci-janar pri Szinjeji blizu Košic vojsko-kralja Zapolje. Dne 8. 1. 1811. odpravi francoska, vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani. Dne 9. I. 1528. požigali in plenili so Turki že ob poluosmih pred Po-stojino. Dne 10. 1. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, poiem mesta in trgi v deželnem zboru jednakopravnosti zaradi volitev. Dne 10. 1. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev. Dne 10. 1. 1655. porodi-se v Ljubljani dr. Ivan Gregor Dolničar pl. Thal-berg, zgodovinar kranjski; f dne 3. oktobra 1. 1719. Dne 12. leta 1528. odženo Turki več stotin kristijanov v Bosno v sužnost. Dne 14. 1. 1583. pogore v Ljubljani Nemške ulice. Dne' 17. I. 1610. prosi škof Hren papeža Pavla V., naj razglasi Ignacija Lojolo za svetnika. Dne 18. in 23.1.1850. cesarski ukazi o slobodi katoliške cerkve v Avstriji. e ° M C Zadnji krajec dne 3. ob 8. uri 43 min. zv. Z začetka mrzlo, sneg in dež. © Mlaj dne 10. ob 0. uri 56 min. zvečer. Mraz in sneg. 3 Prvi krajec dne 17. ob 10. uri 16 m. zj. Suho, oblačno, ponoči mrzlo @ Ščip dne 25. ob 2. uri 17 min. zvečer. Izpremembno, dež in sneg. Stoletna pratika prerokuje: Marcij se začenja s slabim vremenom, ki traja do 20. dne, dne 22. in 23. je jako mrzlo, od 25. do konca meseca vsako jutro led, ki se podnevi staja, traven, ann ima 30 dnij. IffiiSSSHSi^ Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. Sreda Hugon, škof Četrtek Frančišek Pavlanski Petek Rihard, škof Sobota i Izidor, škof 14. n. Jezus se prikaže pri zapr. vratih. J. 20. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelikon , (bela) Vinc. Sikst, Celestin, papež Herman Dijonizij Marija Kleofa Ecehijel, pr., Matilda Lev I. Vel., papež 15 nedelja. Jezus dobri pastir. Jan. 10. 12 , Nedelja 13 Ponedeljek 14 , Torek 15 j Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 i Sobota 2. povelikonočna, Julij I Hermenegild, muč. Tiburcij, Justin mm. Helena ees , Anastazija, d. Turibij, škof ; Rudolf, škof Apolonij, muč. 16. ned. Še malo in zopet me vidite. J. 16. 19 Nedelja \ 3. povelikon., Leon IX. Ponedeljek Sulpicij, muč. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Anzelm, škof Soter in Kaj, mm. Adalbert (Vojteh) Jurij, muč. Marko, evangelist 17. nedelja. Grem k njemu. Jan. 16. 26 Nedelja 27 Ponedeljek 28 1 Torek 29 Sreda 30 i Četrtek 4. povelikonočna, Klet Peregrin, spoznovalec Vital, muč. Peter, muč. Katarina Sijenska, dev. Dne 1. 1. 1(97. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano. Dne 1. 1. 1848. okliče se začasni tiskovni zakon na Dunaji. Dne 3. 1. 1490. zadene na Dunaji kralja Matijaža Korvina kap. Dne 6. 1. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last. Dne 7. 1. 1797. skleneno je s Francozi premirje v Ljubnem. Dne 11. 1. 1004. poklonil je kralj Henrik II. graščino Bled škofijstvu bri-ksenskemu Dne 11. 1. 1336. pogori Litija. Dne 11. 1. 1524 potrdi cesar Friderik Kranju privilegije o sodišči in mostarini. Dne 12. 1. 1457. podeli kardinal Jakop kapeli Sv. Lenarta v farni cerkvi Kamniški odpustke. Dne 13. 1. 1059. cerkveni zbor v Rimu, v katerem se ustanovi zbornica za volitev papeža. Dne 15. 1. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel. Dne 16. 1. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaji pod češkim Otakarjem. Dne 18. 1. 1752. odpravi papež Benedikt XIV. na prošnjo cesarice Marije Terezije oglejski patrijarhat. Dne 20. 1. 1(>83. izvoljen je Žiga Herbersteinski za škofa ljubljanskega. Dne 21. 1. 1736. f vojskovodja Evgen Savojski. V noči z dne 22. na 23. apr. 1. 1786. prikaže se jako močna severna luč. Dne 23. L 1845. pogori na „Grabnu" v Kamniku 10 hiš. C Zadnji krajec dne 2 ob 7. uri 36 min. zj. Vihar, sneg, dež in toča. (R Mlaj dne 8. ob 10. uri 2 min. zv. Precfej gorko, izpremembno, dež. 3 Prvi krajec dne 16. ob 2. uri 46 min zj. Jako mrzlo, slana, potem gorko in suho. ščip dne 24. ob 6. uri 11 min. zj. Izpremembno, gorko, večkrat dež Stoletna pratika prerokuje: April bode v začetku mrzel, dne 4. bode lepo in gorko, dne£8. veter in ploha, dne 9. do 11. lepo gorko, dne 18. naliv, in nevihta, dne 19. lepo, potem do dne 23. nevihta in grom, nato mrzlo, od 25. mrzlo in oblačno, dne 30. oblačno. s i ima 31 dni.i Dan Katoliška imena Imenitni dogodi* Petek Sobota Filip in Jakop, apost. Atanazij, škof 18. n. Kar bodete v moj. imeni prosili. J. 16. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelikon., N. sv. Križa Florijan ) Pij V. ! Križev teden Jan. pr. vr | Vneboliod Kristusov Prikazen Mihaela Gregor 19. ned. Kadar pride tolažuik. J. 15, 16. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelikonočna, Izidor Gangolf Pankracij Servacij Bonifacij Sofija Janez Nepomuk f 20. nedelja. Ako mo kdo ljubi. Jan. 14. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti Paskal, škof Biukoštni pon. Teodat Celestin Bernard Feliks Julija Deziderij, škof 21. ned. Dana mi je vsa oblast. Mat 28. ; 24 25 26 i 27 28 29 ! 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobinkoštna, Sv. Troj. Urban, papež Filip Neri Janez P., Magdalena Pacis Sv. Rešnje Telo Maksimilijan, škof Ferdinand 22. nedelja. O veliki večerji. Luka 14. 31 Nedelja 2. pobinkoštna, Angela Dne 1. ]. 1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradci vse pravice kranjske dežele, Istre, slov. marke in Metlike. Dne 1. 1. 1613. položi škof Hren osnovni kamen prve jezuvitske cerkve v Ljubljani. Dne 1. 1. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago. Dne 1. J. 1868. ustanove čitalnico v Postojini. Dne 2. 1. 1447 zapove cesar Friderik IV. Ljubljancem, da pomagajo mesto vtrditi. Dne 3. 1. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno. Dne 3. 1. 1635. vnel se je v Prag-waldu in Ostrvici nad Celjem punt. Dne 1. 1764. osnova avstrijskega reda Sv. Štefana. Dne 7. leta 1470. pride cesar Friderik iz Trsta v Ljubljano. Dne 7. 1. 1797. izroči general Ber-nadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. maj. odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. Dne 8. 1 1079. umori kralj Bole-slav II. svojeročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem. Dne 8. 1. 1561. napadejo" Turki Kostel na Kolpi ,Dne 9. 1.1869. ustanove v Ormoži na Štajerskem čitalnico. Dne 11. I. 1701. obsodijo, v Ribnici na Dolenjskem Marijo Šušarko kot čarovnico k smrti. Dne 12. 1. 1600. obeta nadvojvoda Ferdinand kranjskim čevljarjem svojo pomoč zoper nadležne napadovalce. Dne 13. majnika 1615. in dne 9. feb. 1621. potrdi brižinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dol. Železnikih. (C Zadnji krajec dne 1. ob 2. uri 57 min. zv. Največ gorko in jako suho. © Mlaj dne 8. ob 7. uri 21 min zjutraj. Nevihta, dež in hladno. O) Prvi krajec dne 15. ob 8. uri 10 min. zvečer. Nevihta, vihar in dež. © Ščip dne 23. ob 7. uri 31 min. zvečer. Viden popolni lunin mrak. Največ gorko vreme z nekaterimi nevihtami. C Zadnji krajec dne 30. ob 8. uri 0 min. zvečer. Sprva prijetno, potem pa skoraj vsak dan nevihta, vihar in dež. Stoletna pratika prerokuje: Ta mesec bode hladno, celo slana in sneg. B - -- / c/:' * i ( t i . Dan Katoliška imena 1 2 3 4 5 6 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Gracijana Erazem Klotilda, kraljica Kvirin Srce Jezusovo, Bonifacij Norbert, škof 23. nedelja. 0 izgubljeni ovci. Luk. 15. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobinkoštna, Lukrecija Medard Primož in Felicijan Marjeta, muč. Barnaba, ap. Janez Fak., sp. Anton Paduvanski, sp. 24. ned. 0 velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobinkoštna, Bazilij, š. Vid, Modest Franc Reg., sp. Adolf l Gervazij in Protazij Julijana F. Silverij, p. 25. ned. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobinkoštna, Alojzij Ahacij, muč., Pavlin Edeltrud, Cenon, škof Janez Krstnik, muč., Prosper, šk., Viljem, opat Janez in Pavel Ladislav, kralj f 26. ned. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Imenitni dogodki. Nedelja Ponedeljek Torek 6. pobinkoštna, Lev II., p. Peter in Pavel Spomin sv. Pavla Dne 3. 1. 1472 sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. Dne 3. 1. 1849. uhod Rusov v Požunj. Dne 4. 1. 1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. Dne 9. 1. 1454 umrje Friderik II., grof celjski. Dne 10. 1. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko preči Vihič, kjer je zapovedoval Jožef Lamberški. Dne 10. 1. 1867. ustanove narodno čitalnico v Solkanu pri Gorici. Dne 11. 1. 1077. podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Si-gehardu „kranjsko" in »slovensko" (windische) marko. Dne 11. 1. 1182. se začne pri Celi v Vestfaliji skrivna sodba (Fehm). Dne 12. 1.1565. na Dunaji imeniten turnir (viteška igra). Dne 14. 1. 1798. porodi se Fran Pa-lacky, imenitni češki zgodovinar. Dne 14. 1. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, kateri spremene v vojaško skladišče. Dne 16. 1. 1826. uničijo s posab-Ijanjem puntarske janičarje v Carigradu. Dne 18. L 1757. osnova voj. Marije Terezije reda. Dne 19.. 1. 1382. naznanja vojvoda Leopold v Št. Vidu na Koroškem, da meščanov kamniških ne sme nihče soditi, nego njih mestni sodnik. Dne 19. I 1592. preda Jožef Lamberški prisilj. trdnjavico Vihič Turkom. Dne' 20. 1. 1416. dovoli nadvojvoda Ernest meščanom ljubljanskim, da smejo postaviti „proste'; mesnice. © Mlaj dne 6. ob 5. uri 31 min. zv. Viden srpast solnčni mrak, največ dež. O Prvi krajec dne 14. ob 1 uri 39 min. zv. Dež, huda vročina in nevihta. (-« Ščip dne 22. ob 6. uri 18 min. zjutraj. Vetrovno, toplo in suho. C Zadnji krajec dne 29. ob 0 uri 22 min. zjutraj. Večkrat nevihta z dežjem in točo. Stoletna pratika prerokuje: Dne 2. junija bode lepo, dne 3. velik dež in nalivi, 4. do 8. mrzlo, dne 9. lep dan, dne 10. nestanovitno, dne 11. do 14. hladno, dne 22. in 23. jako gorko, dne 24. dež, dne 25. mrzlo, od 26. dne do konca meseca dež in nalivi. Dan 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota Katoliška imena Imenitni dogodki. Teobald, puščavnik Obiskanje Marije Device Helijodor, škof; Bertram Ureh, škof; Berta, devica 27. ned. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 5 1 Nedelj:i G : Ponedeljek 7 | Torek 8 | Srfjda 9 1 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 7. pohinkoštna, Ciril in M. Izajija pr.; Paladij, op. Vilibald, škof; Benedikt Kilijan, škof; Elizabeta Anatolija, m.; Cenon, m. Amalija, dev.; Rufina, d. Pij I., pap.; Veronika, d. 28. ned. O krivičnem hišniku. Luk. 16. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobinkošt., Mohor in F. Marjeta, d. m.; Anaklet,p. Bonaventura, škof Henrik, cesar; Vladimir Marija škapul.; Favst, m. Aleš, sp ; Marcelina, d. Friderik, škof; Arnold 29. ned. Jezus se joka nad Jeruzal. Luk. 19. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobinkošt.; Vincenc P. Elija, prerok ; Justa, m. Praksedes; Daniel Marija Magdalena, sp. Apolinarij, škof; Liborij Kristina, devica mučen. Jakop, apostol; Krištof 30. ned. 0 farizeji in čolnarji. Luk. 18. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 10. pobinkošt., Ana, m.M. Pantaleon, muč.; Bertold Viktor, p.; Inocenc, p. Marta, devica; Olaf, kr. Abdon in Senen, muč. Ignacij Loj., sp.; Helena Dne 1. 1. 1868. ustanove v Kamniku narodno čitalnico. Dne 2. 1. 1703. odpro uršulinke žensko šolo v Ljubljani. Dne 4. 1. 1477. kupi kamniška si-romašnica od Pečaherja, meščana ljubljanskega, dve zemljišči v Zago-rici in Zduši. Dne 4. 1. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, slobodščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov. Dne 4. 1. 1591. f Jakop Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo 1550. 1. Dne 5. in 6. 1. 1809. bila je bitva pri Vagramu. Dne 6. 1. 1418. potrdi Ernest Že-1 lezni Ljubljani vse privilegije, katere je dotlej imela. Dne 7. 1. 1631. pogori avguštinski samostan v Ljubljani. Dne 7. 1. 1809. naloži Napoleon I. Kranjski 15,260 OOOfrank. kontribucije. Dne 9. 1. 1457. poklone se Ribni-čanje cesarju Frideriku IV. Dne 11. 1. 1617. prekorači Mark-vard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. Dne 12. 1. 1868. odpro čitalnico v Rojani pri Trstu. Dne 17. 1. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognji. Dne 17. 1. 1861. ustanove slovensko čitalnico v Mariboru. • Dne 21. 1. 1684. pogori pred polu-dnevom mesto Kočevje. © Mlaj d$e 6. ob 5. uri 4 min zj. Jako vroče, skoro slednji dan nevihta. O Prvi krajec dne 14. ob 6. uri 34 min. zjutraj. Hladno in vetrovno. (č) Ščip dne 21. ob 3. uri Omin. zvečer. Pogost, nevihta, vihar, dež, toča. C Zadnji krajec dne 28. ob 5. uri 38 min. zjutraj. Največ jasni dnevi in huda vročina. Stoletna pratika prerokuje: Dne 1., 2. in 3. julija oblačno, dne 4. gorko, dne 6. jako mrzlo, od 7. dne do 18. lepo gorko, od 19. dne do 21. dež, od 22. dne do konca meseca lepo, gorko in vroče. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki 1 Sobota Vezi Petra ap.; Mak. br. 31. n. Jez. ozdravi glnhomntca. Marko 7. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobinkošt., Porcijunk. Najdba Štefana, mučenika Dominik, spoznavalec Marija Dev , snež.; Ožbolt Izpremenitev Gospodova Kajetan, spozn.; Donat Cirijak, Larg in Smaragd 32. n. O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 12. pobinkoštna, Roman Lovrenec, mučenik Suzana Klara, dev.; Hilarija, m. Hipolit in Kasijan, muc. Evzebij. sp.; Anastazija f Vneb. M. D (Vel. Šmaren) ned. Jezus ozdravi 10 gobovcev. L. 17. Nedelja 1 13 pobinkoštna, Rok, sp. Ponedeljek Joah.; Bertram; Liberat Torek Helena ; Agapit Sreda i Ludovik Tol., škof Četrtek 1 Štefan, kr.; Bernard, op. Petek j Ivana Frančiška, vd ; Don. Sobota i Timotej, muc.; Hipolit, šk. 34. n. Nihče ne more 2 gosp. služiti. Mat. 6. 23 Nedelja 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 14. pobinkoštna, Filip B. Jernej, apost.; Ptolomej Ludovik, kralj Cefirin, papež; Gebhard Jožef Kal., spoznavalec Avguštin, škof; Pelagij Obglavlj. Janeza Krstnika 35. nedelja. Mladenič v Najmu. Luk. 7. Nedelja 15, pobinkoštna, Roza L. Ponedeljek Rajmund, sp.; Amat, šk. Dne 1. 1. 1373. pogori velik del Ljubljane. Dne 2. 1. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja. Dne 3. 1. 1621. prosijo Štirci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogerskega rovarja Batijanija. Dne 6. 1. 1241. .potrdi oglejski pa-trijarh Bertold darilo 1(300 mark samostanu velesalskemu. Dne 10. 1. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. Dne 12. 1. 1596. bil je strašen požar v Kočevji. Dne 14. 1. 1864. ustanove narodno čitalnico v Vipavi. Dne 15. 1. 1869. ustanove kmetijsko čitalnico pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Dne 17. 1. 1507. podeli ces. Maks I. ljubljanskemu škofu Krištofu pl. Ravberju patronat kranjske fare. Dne 18. 1. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kamničanom, da pomagajo kopati mestni rov (Stadtgraben). Dne 20. 1. 1749. pogori ob 3. uri popoludne mesto Kranj. Dne 22. 1. 1523. potrdi cesar Ferdinand Dun. Novem mestu vse privilegije. Dne 24. 1. 1475. je bila pri Lem-bachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je palo mnogo kranjskih ple-mičev. Dne 26. 1. 1278. bil je Otakar, češki kralj, v bitvi na Marskem polji ubit. Dne 29. 1 1526. zmagajo Turki pri Mohaču; Ogersko in del južnih Slovanov jim pride v oblast. Dne 31. 1. 1589. f Jurij Dalmatin, pri Sv. Petru poleg Postojine. @ Mlaj dne 4. ob 6. uri 18 min zvečer. Često dež in hladno. O) Prvi krajec dne 12. ob 10. uri 17 min. zvečer. Deloma jasno, soparno, vroče in izpremembno, ® Ščip dne 19. ob 10. uri 34 min. zvečer. Sprva prijetno, potem nevihta. C Zadnji krajec dne 26. ob 1. uri 15 m. zv. Zjutraj megla in prijetni dnevi. Stoletna pratika prerokuje: V začetku bode lepo, potem često dež. Kimovec. seotember ima 30 dni.j. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 Torek 2 i Sreda 3 i Četrtek 4 ! Petek 5 Sobota Tilen (Egidij) Štefan, kr.; Antonin, m. Serafina; Evfemija in tov. Rozalija, dev.; Ida, gr. Lovrenec Just.; Viktorin 36. ned. Jezus ozdravi vodeničnega. L. 14 6 Nedelja 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 i Sobota 16. pobink., Magnus ! Regina, devica mučenica Mar. rojstvo; (M. Šmaren) Gorgonij, m ; Korbinijan Nikolaj Tol.; Pulherija,c. Protazij in Hijacint, m uč. Macedonij, škof; Tobija 37. nedelja. O najvišji zapovedi. Mat. 22. 13 Nedelja 17. pob., Ime Marije; V. 14 j Ponedeljek Pov. sv. Križa; Notburga Nikomed, mučenik Ljudmila, vd; Kornelij f Hildegard; Lambert, škof Tomaž Vil., škof f Januvarij, škof, mučenik f 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18; Petek 19 Sobota 38. n. Jezus ozdravi nirtvoudca. Mat. 9. Nedelja 18. pobinkoštna, Evstahij Ponedeljek Matevž, evangelist Torek Mavricij, mučenik Sreda Tekla, dev. muč. Četrtek Mar. D. reš. jetn.; Rupert Petek Kleofa, sp.; Firmin, škof Sobota Ciprijan, muč.; Justina 39. nedelja. O kraljevi ženit,nini. Mat. 22. 27 Nedelja 19. pobink., Kozma in D. 28 1 Ponedeljek Venceslav, kr. m.; Evstoh. 29 1 Torek Mihael, nadangelj 30 ] Sreda Jeronim, uč.; Honorij, šk. Dne 1. 1. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki. Dne 3. 1. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venceslava, soproga vojvode Henrika. Dne 4. 1. 1667. pokloni Leopold I. grofu Engelbertu Turjaškemu mesto Kočevje v dar. Dne 8. 1. 1813. potolče avstrijski general Folseis francoskega generala Belottija. Dne 10. L 1809. spuntajo se Ko-čevci prvi proti Francozom. Dne 12. 1. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Koseski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. marcija 1. 1884. Dne 13. 1. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarija v Ljubljano Dne 14. 1. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu, v Šmariji in na drugih krajih, samo, da bi Ljub-ljančanje škode ne trpeli. Dne 15,— 21. 1. 1812. bil je strahoviti požar Moskve. Dne 16. 1. 1">32. so naskakovali Turki Maribor, katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali. Dne 19. 1. 1869. ustanove v Laškem trgu (Štirsko) čitalnico. Dne 24. 1. 1868. ustanove čitalnico pri sv. Ivanu poleg Trsta. Dne 28. 1. 1786. ustanove v Ljubljani siromašnico. Dne 29. 1. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. @ Mlaj dne 3. ob 9. uri 21 min. zjutraj. Slab dež, jasno in gorko. 3 Prvi krajec dne 11. ob 0. uri 13 min. zvečer. Megla in slana, tg) Ščip dne 18. ob 6. uri 9 min. zjutraj. Deževno, potem prijetni dnevi. C Zadnji krajec dne 25 ob 0 uri 13 min zjutraj. Veter in dež. Stoletna pratika prerokuje: Od 1. do 4. dne septembra bode gorko vreme, dne 4. ponoči grom in ploha, od 5. do 9. dne jasno in lepo, dne 11. malo dež, od 18. do 25. dne nestanovitno, veter, naletava sneg, dne 28. lepo in gorko, od 29. dne do konca meseca dež. - -j Vinotok, oktober ima 31 dnij. I ..................................... Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. Četrtek Petek Sobota Remigij, škof; Areta, m. Leodegar, Sfc.; Korjana Kandid, muč.; Evald, m. 40. n. Jezus ozdravi kraljevega sina. J 4. 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 20. pob., Rož.v.; Fr. Ser. Placid, muč.; Gala Brunon, spozn. Justina, dev. Brigita, vd.; Simeon, sp. Dijonizij, gkofmuč. Frančišek Borg, spozn. 41. nedelja O kraljevem računu. Mat. 18 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobinkoštna, Nikazij Maksimilijan, škof muc. Koloman, mučenik Kalist, pap.; Domicijan Terezija, d.; Brunon, šk. Gal, op.; Maksima, muč. Hedvika, kr.; Viktor, šk. 42. n. Dajte cesarju, kar je cesarj. Mat. 22. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pob , Posv. cerkva, L. Peter Alkant., sp.; Etbin Felicijan Uršula, dev. mučenica Kordula, d. m.; Šaloma Janez Kap., sp.; Severin Rafael, nadangelj 43. n. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23 pobink, Krišpin, m. Amand; Evarist; Demetrij Frumencij, škof Simon in Juda, apostola Narcis, škof; Hijacint, m. Klavdij, muč.; Marcel, m. Volbenk, škof f Dne 1. 1. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. - , Dne 2. 1. 1862. ustanove slovensko čitalnico v Gorici. Dne 5.1. 1431. dobila je Škofjeloka od .škofa Ivana prve mestne svobod-ščine in pravice. Dne 6.1. 1566. kupijo David Haug, Ivan Langenauer in drugi iz Augs-burga v Idriji 5000 centov živega srebra za 350.000 gld. Dne 10.1. 1864, ustanove čitalnico v Planini na Kranjskem. Dne 12.1. 1576. f cesar Maks II. Dne 13.1. 1814. pregnali so Francoze iz Idrije. Dne 16.1. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona v Idriji in ga zapro. Dne 18. 1. 1726. blagoslovi gene- i ralni vikar Jakop Schilling (v Ljub- \ ljani) uršulinsko cerkev. Dne 20,1. 1541. izda cesar Ferdinand mandat zbok poludanjega zvo-nenja. Dne 20.1. 1740. nastopi Marija Terezija vladanje avstrijskih dežel. Dne 22.1. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonjenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir. Dne 25.1. 1784. odpravljen je zati-ški cistercijanski samostan. Dne 27.1. 1269. f Ulrik, vojvoda koroški. Dne 27.1. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranji dne 21. vinotoka 1869. Dne 31. 1. 1851. f Peter PetrovičII. Njegoš, vladika črnogorski. © Mlaj dne 2. ob 3. uri 3 min. zjutraj. Nekaj dnij prijetno in suho. O Prvi krajec dne 11. ob 0. uri 2 m. zj. Zjutraj megla in dež. @ Ščip dne 17. ob 2. uri 50 min. zvečer. Izpremembno in večkrat dež. Č Zadnji krajec dne 24. ob 3. uri 2 min. zv. Nekaj dnij prav prijetno. Stoletna pratika prerokuje: Dne 1., 2. in 3. oktobra bode mrzlo in jasno, dne 4. in#5. lepo gorko, dne 7. dež, od 8. do 14 dne oblačno, mrzlo, dne 15. vetrovno, oblačno, dež, dne 16. velik veter in dež, dne 19. nestanovitno, od 21. do 27. dne dež in sneg, dne 29. precej lepo, dne 30 oblačno in mrzlo. Listni november ima 30 dnij. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 44. nedelja. O čolniči Jezusovem. Mat. 8. 1 Nedelja 2 j Ponedeljek 3 I Torek 4 i Sreda. 5 Četrtek 6! Petek 7 Sobota 24. pobiuk., Vsi Svetniki ; Vse verne duše; Just, m. Hubert, škof Karol Borom, škof Emerik spozn.; Caharija Lenart, op.; Sever, šk. m. Engelbert, škof 45. nedelja. O dobrem semenu. Mat. 13. 8 Nedelja 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota 2a.pobinkoštna, Bogomir Božidar, muč.; Benon, m. Andrej Avel., spozn. Martin, škof m.; Mena, m. Kunibert; Martin, p. m. Stanislav Kostka, spozn. Venerand, m.; Serapijon 46. ned. O gorčičnem zrnu. Mat. V>. Nedelja 26. pobinkoštna, Leopold Ponedeljek Otmar op.; Edmund, šk. Torek Gregorij, škof Sreda Odon, op.; Evgen, sp. Četrtek i Elizabeta, kr. Petek I Feliks Valv., spozn. Sobota i Darovanje Marije Device 47. ned. O gnusobi razdejanja. Mat. 24. 22 Nedelja 23 Ponedeljek 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 27. pobinkoštna, Cecilija Klemen, p m.; Felicita Janez od Križa Katarina, d. m.; Jukunda Konrad, šk.; Peter, šk. m. Virgilij, šk ; Valerijan, šk. Sosten, m.; Eberhart, šk. 48. nedelja. O poslednji sodbi. Luk. 21. Nedelja 1. adventna, Saturnin,m. Ponedeljek j Andrej, ap.; Kastul, m. Dno 1. 1. 1620. vpelje škof Tomaž Hren v Kranji Blaža Kušmana za vi-karija. Dne 3. 1. 1443. potolče Ivan Hu-njad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke. 2000 jih obleži, 4000 pa jih je ujetih. Dne 8. 1. 1528. pozove Ferdinand I. Avstrijance na Dunaj, da se posvetujejo, kako se pripravljati na prihod Turkov. Dne 11. 1. 870. dal je kralj Lju- : devit oslepiti Rasti slava, strijca mo-ravskega kneza Svatopluka. Dne 12.1-1809. odstranijo Francozje ! v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. Dne 14.1. 1463. prepovedal je cesar i Friderik IV. Tržačanom uvažanje soli po morji. Dne 16. 1. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem, dne 28. septembra 1. 1831. Dne' 18.1. 1661. obsodijo v Hra-stovci na Štirskem Lenko Schanberg zbok čarovništva k smrti. Dne 20.1. 1861. ustanove narodno čitalnico, v Celji. Dne 22.1.1253. prevzame Otakar češko kraljevstvo. Dne 25. 1. 1780. zgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal. Dne 26, 1.1800. porojen je bil na Slomu Anton Mart. Slomšek, poznejši škof lavantinski, • umrl 24. septembra 1. 1862. v Mariboru. Dne 28. 1. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano. Dne 30. I. 1433 konec husitske vojne na Češkem. © Mlaj dne 1. ob 7. uri 38 min. zvečer. Oblačno, megla, dež, potem mraz. O Prvi krajec dne 9. ob 9. uri 52 min. zjutraj. Viharno, sneg in mrzlo. © Ščip dne 16. ob 1. uri 22 min. zjutraj. Viden popolni lunini mrak. Često sneg, vihar in mrzlo. C Zadnji krajec dne 23. ob 9. uri 31 min. zjutraj. Deževno, megla in dež. Stoletna pratika prerokuje: V novembru od 1. do 14. dne dež in precej mrzlo, dne 16. ponoči sneg, od 17. do 20. dne dež, od 21. do 26. dne lepo, gorko, kakor poleti do konca meseca. ima 31 dnij. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Eligij, škof Bibijana, m.; Kromacij f Frančišek Ksav., spozn. j Barbara, d. m.; Anon, šk. f Saba, op.; Krišpin, m. f 49. ned. Janez Krstnik v ječi. Mat 11. 6 Nedelja 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota J 2. adventna, Nikolaj, šk. Ambrož, šk.; Krišpina f Spočetje Marije Device Leokadija; Sir, šk.; Val. f j Judita; Evlalija, m.; Melh. Damaz, p.; Tason, op. f Maksenoij; Sinezij, m. f 50. n. Jan. Krst. pričuje o Kristusu. J. 1. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna, Lucija, d. m. Spiridijon, šk.; Nikazij Celijan; Kristina, devica Albina, m.; Evzebij, šk. f Lazar, brat Marte Gracijan, škof t Nemezij, mučenik f 51. n. V 15. 1. vlad. ces. Tiberija. Luk. 3. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4 adventna, Liberat, m Tomaž, apostol Demetrij, muč.; Cenon Viktorija, d. m. Adam in Eva f Božič; Rojstvo Gospod. Šteffin, muč.; Dijonizij 52. n. Začudenje Jožefa in Marije. Luk. 2. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Ned. po Božiči, Janez, ev. Nedolžni otroci; Teodor Tomaž, škof David, kr.; Evgenij, škof Silvester, p ; Pavlina, m. Dne 2. 1. 1852. okličejo Francozje Ludovika Napoleona za svojega cesarja. Dne 3.1. 1809. prisežejo v poslopji deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo. Dne 4. 1. 1462. razpodi češki kralj Jurij Podebrad puntarje, ki so na Dunaji oblegali cesarja Friderika IV. Dne 4. in 21.1.1870. naskoči Trochu nemško vojsko pred Parizom, a vsa-kikrat ga zavrnejo v mesto nazaj. Dne 6. 1. 1784. bil je v Ljubljani močen potres. Dne 11. 1. 1238. ustanove gospodje s Kamna-Gerloh, dominikanski samostan za ženske Velesalu. Dne 12. 1. 1760. porodi se pravo-slovec Tomaž Dolinar. Dne 16. 1. 1711. porodi se v Novem mestu Fran Andrej Šega, slavni kolajnar, f v Monakovem, dne 6. decembra 1787. Dne 20. 1. 1848. izbran je Louis Napoleon za predsednika francoske republike. Dne 24. 1.1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan. Dne 25. 1. 1356. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlatopečatno pismo. Dne 27. 1. 1868. ustanove čitalnico v Kolonji pri Trstu. Dne 29. 1. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu 8 voz slovenskih protestantskih knjig in dne 9. janu-varija 1. 1601. zopet 3 voz6. Dne 31. 1. 1768. razglasi se novi kazenski zakon „Constitutio crimi-nalis Theresianum". © Mlaj dne 1. ob 0. uri 50 m. op. Nevid. solnč. mrak. Sneg, potem mraz. O Prvi krajec dne 8. ob 6. uri 19 min zv. Oblačno, mraz in megla. © Ščip dne 15. ob 1. uri 58 min. zjutraj. Precej mrzlo. (t Zadnji krajec dne 23. ob 6. uri 44 min. zj. Sprem., oblačno in mrzlo. @ Mlaj dne 31. ob 4. uri 25 min. zjutraj. Sneg, mrzlo in megla. Stoletna pratika prerokuje: Dne 1. in 2. bode sneg, od 3. do 8. dne nestanovitno, dne 10. ponoči hud mraz in sneg, dne 11. in 12. silen mraz, dne 13. in 14. sneg, od 16. do 20. jasno in mrzlo, potem pa do konca meseca malo snega. Deželni patroni in njih praznovanje na Avstrijsko- Ogrskem. Sv. Ciril in Metod (dne 5. julija), Moravska. „ Egidij (dne 1. septembra), Koroška. „ Elija (dne 20. julija), Hrvaška. „ Florijan (dne 4. majnika), Gorenje-Avstrijanska. „ Gebhard (dne 24. avgusta), v Laških Tirolih. „ Hedviga (dne 15. oktobra), Šlezija. „ Mohor in Fortunat (dne 12. julija), nadškofija Goriška. „ Jeronim (dne 30. septembra), Dalmacija. ,, Janez Krstnih (dne 24. junija), Slavonija. „ „ Nepomuk (dne 16. majnika), Češka. „ Jožef (dne 19. marcija), Kranjska, Koroška, Štajarska, Primorje in Severna Tirolska. „ Just (dne 2. novembra), Tržaško. „ Ladislav (dne 27. junija), Sedmograško. „ Leopold (dne 15. novembra), Spodnje-Avstrijanska. „ Mihael (dne 29. septembra), Galicija (izvzemši mesto Krakov). „ Rok (dne 17. avgusta), Hrvaška. „ Rupert (dne 27. marcija), Solnograška. „ Stanislav (dne 8. majnika), praznovan samo v okrožji in mestu Krakovu. „ Štefan kralj (dne 20. avgusta), Ogrska. „ Vigilij (dne 26. junija), Južno-Tirolska. „ Vaclav (dne 28. septembra), Češka. Nove mere in uteži. Od 1. dne januvarija 1876. leta imajo, se v javnem prometu rabiti izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, se mu mera vzame in plačati se mora od B do 100 _gld. globe. Nova sistema mer in utežev je decimalna, to je, deli se na deset, kar jako olajšuje računanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih jednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo nastopni števniki: Deka pomenja 10 krat Hekto „ 100 „ Kilo „ 1000 „ Myria „ 10000 „ Za podrazdelitve se rabijo števniki: Deci za desetino Centi „ stotino Mili „ tisočino. 1 kilogram (kg) = 100 dekagramov (dkg) = 1000 gramov (g), 1 dekagram = 10 gramov. 1 hektoliter (hI) = 100 litrov. 1 liter (l) = 10 decilitrov (dl) = 100 centi-litrov (cl). 1 deciliter = 10 centilitrov. 1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) = 100 centimetrov (cm) = 1000 milimetrov (mm). 1 decimeter 10 centimetrov = 100 milimetrov. 1 centimeter == 10 milimetrov. Dvorni koledar. Kod opis vladajoče 1 riše avstrijanske do konca julija 1890. leta. Franc Jožef I., cesar avstrijanski, kralj ogrski, češki i. t. d., porojen v Schon-brunnn dne 18. avgusta 1830. leta, nastopil je vlado po odpovedi strijca svojega cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola dne 2. decembra 1848. leta ter bil dne 8. junija 1867. leta v Budi slovesno kronan kraljem ogrskim; poročil seje dne 24. aprila 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospij v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospij v Inomostu i. t. d.; porojeno v Posenhofnu dne 24. decembra 1837. leta. Otroci: 1.) Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., lastnica več višjih redov, porojena v Laksenburgu dne 12. julija 1856. leta; poročena dne 20. aprila 1873. leta z Leopoldom (Maksimilijanom Jožefom Marijo Arnulfom), kraljičem bavarskim, porojenim dne 9. februvarija 1846. leta. 2.) Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21 avgusta 1858. leta, poročen na Dunaji dne 10. majnika 1881. leta s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodico avstrijansko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselji dne 21. majnika 1864. leta. Umrl v Mayerlingu pri Dunaji dne 30. januvarija 1889. leta. Hči: Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesaričina in nadvojvo-dica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., porojena v Laksenburgu dne 2. septembra 1883. leta. 3.) Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., porojena v Budi dne 22. aprila 1868. leta, poročena dne 31. julija 1890. leta z nadvojvodo Francom Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom Januvarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. avgusta 1866. leta. Bratje našega cesarja in kralja: 1.) Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6. julija 1832. leta, poročen dne 27. julija 1857. leta z nadvojvodico Marijo Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Laekenu dne 7. junija 1840. leta; umrl dne 19. junija 1867. leta; 2.) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulanskemu polku št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevemu pruskemu ulanskemu polku št. 8; porojen v Schon-brunnu dne 30. julija 1833. leta; tretjič poročen dne 23. julija 1873. leta z Marijo Terezijo (Immakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bartolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Dom Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. avgusta 1855. leta. Otroci drugega zakona: a) Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijanski - Este, ces. in kr. podpolkovnik, porojen v Gradci dne 18. decembra 1863. leta. b) Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijanski, c. in kr. major, porojen v Gradci dne 21. aprila 1865. leta, poročen dne 2. oktobra 1886. leta z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto) hčerjo kraljeve Visokosti kraljica Jurija saksonskega, porojeno dne 31. maja 1867. leta. Sin: Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. avgusta 1887. leta. c) Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijanski, c. in kr. nadporočnik, porojen na Dunaji dne 27. decembra 1868. leta. d) Marjeta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lujiza Jožefina Ivana), opatica terezijanskega zavoda pl. gospij v Pragi, porojena dne 13. majnika 1870. leta. Otroci tretjega zakona: a) Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. julija 1876. leta. b) Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožefina), porojena dne 7. julija 1878. leta. 3) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnemu polku št. 65 in načelnik c. rus. pehotnemu polku „Tomsk" št. 30, porojen na Dunaji dne 15. majnika 1842. 1. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol, (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijanski, kraljevič ogrski, češki i. t. d., porojen dne 7. decembra 1802. leta, sin cesarja Franca I. in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. marcija 1878. leta; poročen dne 4. novembra 1824. 1. z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana I., kralja bavarskega, porojeno dne 27. januvarija 1805. I., umršo na Dunaji dne 28. majnika 1872. leta. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev XIII., (Joahim Pecci), porojen dne 2. marcija 1810. leta, za papeža izvoljen dne 3. marcija 1878. leta. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod vrhovno oblastjo škofa Urgelskega. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. majnika 1819. leta, vlada z dne 20. junija 1837. leta, z dne 14. decembra 1861. leta vdova po vojvodi Albertu, saksonsko-koburg-gotajskim. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen dne 29. aprila 1831. leta, vlada z dne 22. majnika 1871. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. sept. 1826. leta, vlada z dne 24. aprila 1852. leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., porojen dne 27. aprila 1848. leta, vladarjev namestnik, kraljič Luitpold, porojen dne 12. marcija 1821. leta. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. aprila 1835. leta, vlada z dne 10. decembra 1865. leta, poročen z Marijo Ilenriko, nadvojvodico avstrijansko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljic Koburžanski), porojen dne 26. febru-varija 1861. leta, voljen dne 7. julija 1887. leta. Bruilšvik. Državni upravitelj: kraljic Albreht pruski, porojen dne 8. raaj-nika 1837. leta. Črna gora. Knez Nikola I., porojen dne 7. oktobra 1841. leta, vlada z dne 14. avgusta 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. aprila 1818. leta, vlada z dne 15. novembra 1863. leta, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-kaselsko. Francija. Predsednik republiki Marie Fran^is Sadic Carnot, porojen dne 11. avgusta 1837. leta. Predsednik z dne 3. decembra 1887. leta. Grško. Kralj Jurij I., porojen dne '24. decembra 1845. leta, vlada z dne 31. oktobra 1863. leta, poročen z Olgo Konstantino, carevno rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ludovik IV., porojen dne 12. septembra 1837. leta, vlada z dne 13 junija 1877. leta. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. marcija 1844. leta, vlada z dne 9. januvarija 1878. leta, poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. oktobra 1840. leta, vlada z dne 12. novembra 1858. leta- Lippe-Detmold. Knez Voldemar, porojen dne 18. aprila 1824. leta, vlada z dne 8. decembra 1875. leta, poročen z Zofijo, mejno grofico badensko. Lippe-Schaumburg. Knez Adolf, porojen dne 1. avgusta 1817. leta, vlada z dne 2J. novembra 1860. leta, poročen s Hermino, kneginjo valdeško. Mecklenburg-Schwerin. Veliki vojvoda Friderik Franc III., porojen dne 19. marcija 1851. leta, vlada z dne 15. aprila 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko. Mecklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. oktobra 1819. leta, vlada z dne 6. septembra 1860. leta, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen dne 13. novembra 1848. leta, vlada z dne 10. septembra 1889. leta. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kralj Viljem III., porojen dne 19. februvarija 1817. leta, vlada z dne 17. marcija 1849. leta, drugič poročen z vojvodico Emo Waldeck-Pyrmont. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. julija 1827. leta, vlada z dne 27. februvarija 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodico saksonsko-altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I. porojen dne 28. septembra 1863. leta, vlada z dne 19. oktobra 1889. leta, poročen dne 22. majnika 1886. leta z Amelijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. januvarija 1859. leta, vlada z dne 15. junija 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlezvik-holštajnsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz). Knez Henrik XIV., porojen dne 28. majnika 1832. leta, vlada z dne 1 1. julija 186 7. leta, poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz) . Knez Henrik XXII porojen dne 28. marcija 1846. leta, vlada z dne 28. marcija 1867. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rumunija. Kralj Karol I., porojen dne 20. aprila 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. aprila 1866. leta, proglašen je bil kraljem dne 2. marcija 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Aleksander III., porojen dne 10. marcija (dne 26. februvarija) 1845. leta, vlada z dne 13. marcija 1881. leta, poročen z Marijo Feodorovno, kraljičino dansko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. aprila 1828. leta, vlada z dne 29. oktobra 1873. leta, poročen s Karolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. septembra 1826. leta, vlada z dne 3. avgusta 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Ernest II., porojen dne 21. junija 1818. leta, vlada z dne 29. januvarija 1844. leta, poročen z Aleksandrino, vojvodico badensko. Saksonski - Meiningen - Hildburghausen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. aprila 1826. leta, vlada z dne 20. septembra 1866. leta, poročen s Heleno baronico heldburško. Saksonski-Weimar-Eisenach. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. junija 1818 leta, vlada z dne 8. julija 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzenburg-Rudolfstadt. Knez Jurij, porojen dne 23. novembra 1838. leta, vlada z dne 26. novembra 1869. leta. Schwarzenburg-Sondershausen. Knez Karol Giinther, porojen dne 7. avgusta 1830. leta, vlada z dne 17. julija 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. avgusta 1876. leta, vlada z dne 5. marcija 1889. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. majnika 1886. leta. Kraljica vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 22. novembra 1885. leta. švedija in Norvegija. Kralj Oskar, porojen dne 21. januvarija 1829. leta, vlada z dne 18. septembra 1872. leta, poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., porojen dne 22. septembra 1842. leta, vlada z dne 1. septembra 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Jurij Viktor, porojen dne 14. januvarija 1831. leta, vlada z dne 17. avgusta 1852. leta, poročen s Heleno, vojvodico nasavsko. Virternberško. Kralj Karol I., porojen dne 6. marcija 1823. leta, vlada z dne 25. junija 1864. leta, poročen z Olgo, carevno rusko. --—ooogjjooo- Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo: navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna nujna) pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki. Pisma. Pri frankiranji pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Nefrankirana pisma veljajo dvakrat toliko kolikor frankirana. . . Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v drage države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 2'/a kg; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Če se pa nanjo pritisne privatna štampilja, 111 veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in kolki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so že rabile, rabiti tudi ne smejo več za frank;ranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadoščuje, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma pošiljajo tudi lahko nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepripo-ročeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj, Dopisnice se morejo frankirati ter se morejo priporočiti Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vender morajo, kar se tiče velikosti in moči po-pirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis „Correspondenzkarte". Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, če se ne pišejo potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pušiljatev. V svetnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne nikaki popravki ali dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati do-tični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cir-kularji, tudi hektografirani (vendarle po 20 ali več izvodov vkupe) ceniki, pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnika, načina, naročevanja ali plačevanja. Na robu tiskovin' se pa sme le v ta namen kaj načrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Poslovili popirji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osebno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm šiijave. Vzorci se prevažajo v kraje Avstro-Ogrske, Nemčije in v svetnopoštnem prometu do 250 g za 5 kr. (frankirani). Poskušnji blaga se ne sme pridejati nikako pismo. Na naslovu mora biti opazka „vzorec" ali „poskušnja blaga". Na naslovu sme biti razven tega navedeno: Ime ali tvrdka odp Siljateljev, tovarniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teža, mera blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršnekoli opazke Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi popirji in z vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nepostavnimi pismi. Poštne pristojbine. Avstro-Ogrsko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.) do 250 g 10 kr., (mestni promet 6 kr.) dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), eks-pres 15 kr., tiskovine do 50 g 2 kr., do 250 g 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000 g 15 kr., vzorci do 250 g 5 kr. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 g pa 10 kr. kakor za Avstro-Ogrsko. Ekspresne pošiljatve so dopuščene sam6 v kraje, kjer so pošte, Črna gora in Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr. (v mejnem prometu oziroma z Ogrskega 5 kr.) dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.) Tiskovine 50 g 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr,, ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 5 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr, do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 5 gld. 10 kr., od 10 do 40 gold. 20 kr , in za vsakih daljših 10 gld. ali njih drobec po 5 kr. več. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov i.t. d. in se morejo poslati na vse pošte avstro - ogrske države v znesku največ 500 gld.; — v Belgijo, Nemčijo, Egipt t, Francijo 1 Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena '/a kr.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun i. t. d., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo n. pr.: „Na poštni urad v . . . Poštni nalog." Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr terjalnih troškov za vsak dokument, na kateri se je dobiio plačilo. Če se poštni nalog ne vzprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in za vsako pobotnico i. t. d. 5 kr. terjalnih troškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj, nego se je navel sprva, dovoljeno je v Avstro-Ogrski ter Bosni in Hercegovini. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma (vozarina se plača v gotovini, ne v pismenih znamkah): Za Avstro • Ogrsko do 250 g 5'» gld vrednosti do 10 milj daljave 15 kr., nad 10 milj 27 kr., od 50 do 300 gld. do 10 milj daljave 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljnih 150 gld. pa 3 kr. več, — z Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 300 gid. vrednosti do 10 milj 18 kr., nad 10 milj 30 "kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Poštni zavoji (paketi), (vozarina se plačuje v gotovini, ne v pismenih znamkah): Za Avstro-Ogrsko do '/s % do 10 milj 12 kr., nad 10 milj 24 kr.; zavarovalninska pristojbina 3 kr. do 50 gld., od 50 do 300 gld. 6 kr.; za vsakih daljnih 150 gld. pa 3 kr. več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 15 kr., nad 10 milj 30 kr.; za vsak nadaljni kg do 10 milj 3 kr., 20 milj 6 kr., 50 milj 12 kr., 100 milj 18 kr., 150 milj 24 kr., nad 150 milj 30 kr. več; vrednostna taksa do 300 gld. 6 kr., za vsakih daljših 150 gld. 3 kr. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve, odločene v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar poleg vozarine, odpadajoče za Avstrijo do meje, in vrednostne takse, računja se od Imoskija ali Broda na Savi za promet v imenovanih deželah: vozarine pri denarnih pismih sploh 20 kr., pri zavojih pa do 2 kg 20 kr., za vsak kilogram dalje do 15 kg .največja teža) po 10 kr. več. Zavarovalna pristojbina do 50 gld 5 kr., do 150 gld. 10 kr. za vsakih 150 gld. dalje po 5 kr. več. Povzetja v domačih deželah morejo se pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 500 gld. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša do 10 gld. povzetja (J kr.; nad 10—50 gld. za vsakih 5 gld. 3 kr., nad 50 gld, za vsakih 5 gld. 2 kr. več; tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 g 10 kr., za dopisnice 5 kr., z odgovorom 10 kr.; b) tiskovine: za vsakih 50 g 3 kr. do največje teže 2000 <7; c) vzorci blaga do 50 g 5 kr., do 100 g G kr., dalje od vsakih 50^ do največje teže 250 <7 3 kr. več; di trgovinski popirji do 150g 10 kr., do 200 g 12 kr., do 250 g 15 kr., potem pa za vsakih 50^ do 2000 g 3 kr. več; e) pripo-ročitev 10 kr, vzvratni list 10 kr. V Belgijof, Bolgarijo, Kanado (Novo Fundlandsko), Kitaj (čez Rusko), Ciper, Dansko f (Islandija, Faroerski otoki), Egipet (Nuojo, Sudan), Anglijo, Francijo (Algirsko, Monako). Afriko, Gibraltar, Helgolandf, Italijo (San Marino), Luksemburško f, Malto, Nizozemsko f, Norvegijo, Perzijo (čez Rusijo ali pa Turčijo), Portugalsko (na Madeiro in Azorske otoke), Rumunijo f, Rnsijo (Finsko,) Švedijof, Švicof, Španijo (Baleari, Kanarski otoki, posestva na severnem obrežji Afrike, Andora, posestva na zapadnem obrežji Maroka), Tripolis, Tnnis, Turčijo (evropsko in azijsko), Združene države severno-ameriške. V nastopne prekomorske dežele: a) Frankirana pisma 20 kr. za 15,9, dopisnice 8 kr.; dopisnice z odgovorom 16 kr. ; b) tiskovine za vsakih 50 g 6 kr., do največje teže 2000 ; c) vzorci blaga do 50 g 8 kr.; do 100 g 12 kr., do 150 g 18 kr, do 200 g 24 kr., do 250«; 30 kr.; d) trgovski popirji: do 100 g 13 kr., do 150 g 18 kr. do 200 g 24 kr., do največje teže 2000 g za vsakih 50 g po 6 kr. več; e) priporočba 10 kr.; f) vzvratni list 10 kr. Azija: Aden, Afganistan, Anam, Bagdad, Beludžistan, Birma, Busora, Kitaj, Japan f, Kašmir, Mandalay, Maskat, Nova Gvineja, Vzhodna Indija (angleška, francoska, nizozemska, portugalska in španjska posestva), Perzija, Sijamf, Tibet. Afrik a: Asab, Admiralski otoki, Bourbon (de la Reunion), Damara, Gabun, Kongo, Kamerun, Kap - Verdijski otoki, Liberija, Mavricij, St. Marie de Madagaskar, Mayotta, Mo-zambique, Masouah, Namakva, Ovambo, Obok, Rodriguez, Sechellski otoki, Tamatave, Togo in naposled še angleška, francoska, portugalska in španjska posestva na zapadnem obrežji Afrike. Amerika: Argentinska republika f (laplatske države), otoki Bennudas, Bolivija, Brazilija, Chili f, Kolumbija, Nova Granada, Kostarika, Ekvador, Falklandski otoki, Gronlandija, Gua-temala, Guyana (britanska, francoska in nizozemska), Hayti, Hondnras, (angl. in republika), Mehika, Miquelon in St. Pierre, Nicaragua, (s Creytowa Moscjuitio), Paragvayf, Patagonija, Peru, San Domingo, San Salvadorf, Dragvay, Venezuvda, zapadn i Indija. Avstralija. Za pisma se plača v največ krajev po 30 kr., dopisnice so dopuščene samo v Havai, na Apiji in na Maršalskih otokih v francoske kolonije in nemške naselbine. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v argentinsko republiko, Belgijo, Bolgarijo, Chili, Dansko, Nemčijo, Anglijo in posamične kolonije, Francijo (Algir, Tanger in Maroko) Helgoland, Japan, Italijo,' Kanado, Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo, Portugalsko z Madeiro in Azori, Rumunijo, Švedijo, Švico, Tripolis, Tunis, Turčijo in Zjedinjene države so dopuščene do 200 gld., v Egipet pa do 500 gld. in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 gld. 20 kr., potem pa za vsakih 10 gld. 5 kr. več, v druge dežele do 20 gld. 20 kr. in potem na vsakih 10 gld. po 10 kr. več. Poštne nakaznice v Severno Ameriko naj se adresirajo na poštni urad v Baselu in se do ondu fran-kirajo; na kupon naj se pa natančno zapiše prejemnikova adresa. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Francijo, Helgoland, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksemburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo, Švico, Tunis do 200 gld.; v Egipet pa do 500 gld. (a le v Aleksan-drijo, Ismailio, Kairo, Port-Said in Suez). Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele, Anglijo in kolonije, Apio (5), argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chili (5), Dansko (5), danske Antile (5), Egipet (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Oranje, Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo, Strails-Selements (5), Španijo, Švedijo, Tanger, Togo (5), Transvalno republiko, Turčijo (c. kr. pošte). Urugvaj, Žanzitmr, (5) pomenja dežele, koder se vzprejemajo tu pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Dansko, Nemčijo, Angleško, Francijo, Helgoland, Italijo, Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo f, Rumunijo, Švedijo, Švico in severno-ameriške Zjedinjene države se vzprejemajo do zneska 200 gld., Egipet do 500 gld. avstr velj., v deželo z f zaznamovane se tudi vzprejemajo kot pisma. Provizija znaša, izvzemši vozarino, do 3 gld. tj kr., nad 3 gld. pa za vsak goldinar 2 kr. Brzojavni cenik. Temeljna taksa. poleg lega taksa za vsako besedo. Lokalne brzojavke ........ 12 kr. 1 kr. V Avstro-Ogrski.......... 24 „ 2 „ V Bosno in Hercegovino....... 30 , 4 „ V Bosni in Hercegovini....... 24 , 2 „ Za besedo velja 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 30 kr. temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno od 15 črk ali 5 številk: Algir 16 kr. — Anglija 20 kr. — Belgija 11 kr. — Bolgarija 9 kr. — Črna gora iz Dalmacije 3 kr., sicer 4 kr. — Dansko 11 kr. — Francija, Korsika in Monako 10 kr. — Gibraltar 17 kr. — Grita, Celina in Poros 21 kr., Krf čez Trst 13 kr., čez Bosno 22 kr., na druge otoke 21 kr. — Helgoland 13 kr. — Italija, mejni promet 4 kr., sicer 8 kr. — Kanalski otoki 20 kr. — Luksemburško 11 kr., — Malta 19 kr. — Nemčija 4 kr. — Nizozemsko 11 kr. — Norvegija 16 kr. — Portugalsko 17 kr. — Rumunija 6 kr. — Rusija evropska 14 kr. — Srbija 4 kr. — Španija celina 14 kr., Kornerski otoki 89 kr. Šveds,ku 12 kr. — Švica s Tirolskega, Predarlskega in iz Liechtensteina 3 kr., sicer 4 kr. — Tripolis 61 kr. — Tunis 16 kr. - Turčija evropska, čez Bosno 14 kr., čez Trst 19 kr. Lestvica za pristojbine kolkov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za Avstrijo in Ogrsko. Do zneska do 75 gld. — gld. 5 kr. čez 1350 do 1500 gld. 1 gld. — kr. čez 75 n 150 n n 10 » » 1500 „ 3000 n 2 n v „ 150 n 300 n » 20 n » 3000 „ 4500 rt 3 n n „ 300 n 450 n n 30 » n 4500 „ 6000 n 4 n ' » „ 450 » 600 » » 40 n n 6000 „ 7500 » 5 n D „ 600 »5 750 n n 50 n n 7500 „ 9000 » 6 » » n 750 J? 900 n t) 60 n n 9000 „ 10500 1! 7 n n „ 900 1) 1050 » ~" n 70 n n 10500 „ 12000 » 8 1! v „ 1050 J) 1200 r> n 80 n « 12000 „ 13500 n 9 'i n „ 1200 n 1350 » T) 90 n in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pri čemer se ostanek manj nego 1500 gld. smatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolkujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego 6 mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se morajo kolkovati po lestvici II. Pod izrazom „domače dežele" razume se okrožje, za katero velja sedanji zakon, vse menice, ki niso izdane v tem okrožji, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. oktobra 1868. leta in se mora pri teh menicah odračuniti pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kr. ogrskim financam s kolkovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tercija itd.), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega, ista velja tudi za žirovane menične popirje, vender je pa izmej več izvodov kake menice prost kolkarine oni, ki je izdan samo za to, da se dobi akcept kakega zunaj avstro-ogrske države bivajočega trasata, če so na prednjej strani pridejane besede: ^namenjeno samo za akcept", in da je zadnja stran tako prečrtana, da je izključeno vsako žirovanje ali potrdilo vsprejetja. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se glasečih plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako krožijo v našej državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se smatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, je plačati poprej, nego so na popir, ki je namenjen za menico, podpisale se stranke —- za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa predno začno krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva le v inozemstvu, pa vsekako, predno mine 14 dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolkovanja menic more se le takole zadostiti: a) če se rabijo kolkovane uradne golice; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolkovane ali pa tudi druge golice, ali se pa golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma, dopolnilne pristojbine plačati, prilepi kolkov na zadnji strani popirja, na kateri se piše menica, p redno seje menica napravila. Kolki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolkovati. Dan in mesec prekolkovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora do-ticni urad upisati v vsako znamko. Uradno prekolkovanje se ne sme več zvršiti, ako ima popir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s kolki, kakor prekolkovanje kolkov s privatnim pečatom kakega posamičnika ali pa prekolkovanje z uradnim pečatom kacega urada, ki za to ni opravičen, je neveljavno. c) Ce pa gre za plačilo pristojbine od menice, izdane v inozemstvu, morejo se kolki pritisniti na zadnji strani menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad kolki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po i) tega paragrafa pravočasno uradno prekolku jejo. Pisati čez kolke, kakor je dosedaj bila navada, ni več dovoljeno. Ce se kolkarina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kakeršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že pred dovoljena ugodšina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njim obrok k večjemu osem dnij, še vedno velja. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do gld 10 kolekarine prosti, — čez gld. 10 do gld. 50 plača se 1 kr., — čez gld. 50 pa 5 kr. pristojbine. Kolkarina se pa mora tudi plačati, če se taki računi upleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Za Avstrijo in Ogrsko. Do 20 gld. — gld. 7 kr. čez 1600 do 2000 gld. 6 gld, 25 kr. čez 20 » 40 » — n 13 n » 2000 n 2400. jj 7 1) 50 „ » 40 » 60 n — n 19 rj » 2400 jj 3200 n 10 » n M «0 n 100 1) — » 32 n n 3200 n 4000 D 12 n 50 „ n 100 n 200 n — B 63 n n 4000 r. 4800 jj 15 n n II 200 n 300 n — I) 94 ji » 4800 » 5600 n 17 j j 50 „ n 300 n 400 » 1 » 25 tj » 5600 n 6400 n 20 n n r> 400 n 800 n 2 I! 50 n n 6400 n 7200 jj 22 n 50 „ n 800 n 1200 n 3 u 75 Ti jj 7200 jj 8000 n 25 » D n 1200 jj 1600 n 5 n — JJ Cez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, Lestvica III. za posojilne pogodbe, če se dolžna pisma glase na prenesca, pogodbe za služenje, nadalje od delniških društev, ki se osnujejo za dlje nego 10 let, od uloge premoženja zadružnikov pri zadružnih trgovskih društvih, nadalje od dobitkov v loteriji, pri kupovanji upanja premičnin, pogodbe o dohodkih, če se za dohodke prepuste premakljine, od trgovskih in menjalnih pogodeb od premičnin in od pogodeb za razlaganje, če se smatrajo za prodajo premičnin. Za pravne posle. Za Avstrijo in Ogrsko. Do 10 gld. — gld. 7 kr. čez 800 do 1000 gld. 6 gld. 25 kr čez 10 » 20 I! — » 13 n n 1000 n 1200 n 7 n 50 „ » 20 n 30 7> — n 19 r> n 1200 n 1600 n 10 » n T 30 n 50 n — » 32 » » 1600 n 2000 n 12 n 50 „ )) 50 n 100 j) — n 63 n n 2000 n 2400 v 15 n n » 100 n 150 n — » 94 » » 2400 » 2800 n 17 » 50 „ J) 150 n 200 n 1 H 25 v n 2800 n 3200 11 20 n n n 200 n 400 n 2 » 50 n n 3200 n 3600 » 22 n 50 „ n 400 n 600 y> 3 j? 75 n » 3600 n 4000 » 25 r> i> n G00 •n 800 n 5 n — n Čez 4000 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 ; gld.. smatra za polnega. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršba prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršbo obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaji............od prve pole 6 gld. — kr. b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev . „ „ „ 4 „ — „ c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 pre- bivalcev ............» » » 3 n — i) d) v mestih, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebi- valcev ............„ n » 2 » — » e) v vseh drugih krajih......... » „ 1 » 50 „ Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališčne predstave, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake, pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal protokol. Prošnje za sledeča prava: 1.) Za podeljenje, potrjenje ali prenos pleinskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje inozemske rede nositi smeti, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj združenih z obrtnimi podjetji, imajo se kolekovati po 5 gld. od vsake pole. 2.) Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, imajo se kolekovati po 3 gld. od vsake pole. 3.) Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, imajo se kolekovati po 2 gld. od vsake pole. 4.) Prošnje za podeljenje potnih listov, za vvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za vvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenja, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake pole. Adreena knjiga Vsebina. L. Politična uprava. 1. Deželna vlada. 2. Deželni Šolski svet. 3. Računski oddelek. 4. Stavbeni oddelek. 5. Gozdno nadzorstvo in varstvo. 6. Policijski urad. 7. Ravnateljstvo pomožnih ura do v. 8. Deželni zdravstveni svet. 9. Licealna knjižnica. 10. Izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole. 11. Okrajna glavarstva. 12. Okrajni šolski nadzorniki. 13. Okrajni zdravniki. 14. Mestni fizikat v Ljubljani. 15. Zdravniško osobje. 16. Zivinozdravniki. 17. Lekarničarji. 18. Zemljiško-odvezna in urav-novalna deželna komisija. 19. Deželna komisija za agrarne operacije. 20. Deželna komisija za pri-silnodelavniške zadeve. 21. Mestni magistrat ljubljanski. II. Finančna oblastva. 1. Finančno ravnateljstvo. 2. Finančna prokuratura. 3. Računski oddelek. 4. Urad za odmerjenje pristojbin. 5. Davčna lokalna komisija. 6. Neposredna davčna služba pri okrajnih glavarstvih. 7. Plačilnica. 8. Glavna davkarija v Ljubljani. 9. Glavna davkarija v Novem mestu. 10. Davkarije. 11. Glavni carinski urad. 12. Tobačna glavna tovarna. 13. Katastralni mapni arhiv. 14. Finančno-stražna kontrolna okrajna vodstva. lil. Pravosodna oblastva. 1. Deželno in za mesto dele-govano okrajno sodišče v Ljubljani. 2. Okrožno in za mesto de-legovano okrajno sodišče v Novem mestu. 3. Državno pravdništvo v Ljubljani. 4 Državno pravdništvo v Novem mestu. 5. Okrajna sodišča. 6. Kaznilnica v Ljubljani 7. Kaznilnica v Begunjah. 8. Odvetniki na Kranjskem. 9. Notarji na Kranjskem. IV. Učilišča, 1. Višja gimnazija v Ljubljani. 2. Nižja gimnazija v Ljubljani. 3. Višja gimnazija v Novem mestu. 4. Nižja gimnazija v Kočevji. 5. Višja realka v Ljubljani. 6. Moško in žensko učiteljišče. 7. Trgovsko učilišče in gre-mijalna šola v Ljubljani. 8. Obrtna strokovna šola za lesno industrijo, umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani. 9. Obrtna strokovna šola za lesno industrijo in pletenje košar v Kočevji 10. Deželna sadjarska in vinarska šola na Grmu. 11. Ljudske šole v Ljubljani. 12. BabiškoučiliščevLjubljani. V Rudniška oblastva. 1. Revirni rudniški urad v Ljubljani. 2. Rudniško ravnateljstvo v Idriji. VI. Prometni zavodi. 1. Poštni in brzojavni urad v Ljubljani. 2. Južna železnica. 3. Državna železnica. Vil. Cerkvena uprava. VIII. Narodni zastop in deželni zavodi. 1. Državni zbor. 2. Kranjski deželni zbor. 3. Kranjski deželni odbor. 4. Občinski svet ljubljanski. IX. Kmetijska družba kranjska. X. Finančni zavodi. 1. Mestna hranilnica ljubljanska. 2. Kranjska hranilnica in za-stavnica v Ljubljani. 3. Hranilno in posojilno društvo. 4. Obrtno' pomočno društvo. 5. Hranilnica v Kočevji. 6. Kreditno društvo kranjske hranilnice. 7. Avstro-ogrska banka. XI. Trgovina in obrt. 1. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. 2. Gremij trgovcev. 3. Protokolirane firme na Kranjskem. XII. Gasilna društva. h Zveza kranjskih gasilnih društev. 2. Gasilna društva, ki niso v zvezi. 3. Tovarniški gasilci. I. Politična uprava. 1. C. kr. deželna vlada. Deželni predsednik : Baron W i n k 1 e r Andr., vitez reda železne ktone II. vrste, Fran Josipovega reda itd. Namestniški svetnik: Sche-merl Aleks., z naslovom in značajem dvornega svetnika. Vladni svetniki: Dr. K e e s -b a c h e r Friderik, Globočnik Anton, D r a I k a Josip, Merk Josip. Vladna tajnika: Dell Cott Gustav, vodja okrajnega glavarstva Logatec, dr. Hinterlechner Fran, vodja okrajnega glavarstva Črnomelj. Pridodeljena okrajna glavarja: Schaschel Feliks, dr. Zaplotnik Filip. Pridodeljeni okraj, komisarji Kaltenegger vitez Ried-horst Oskar, pridodeljen ministerstvu notr. zadev, baron Schonberger Markvrart, Rili ar Josip, dr. grof Schaffgotsch Andrej, prezidijalni tajnik, L a s c h a n vitez Moorland Viljem. Vladni koncipisti : Klein A., pridodeljen okraj, glavarstvu Ljubljana. S c h i v i z pl. Scbivizhofen Ludovik, pridodeljen okraj, glavarstvu Ljubljana, dr. Zupane Fran, zdravniški vladni koncipist, Haas Viljem , pridodeljen okraj, glavarstvu Kamnik, Pire Alfons pridodeljen okrajnemu glavarstvu Lo-. gatec, pl. F ladun g Alfons pridodeljen okrajnemu glavarstvu Litija, dr. Heinz Fran, pridodeljen okraj, glavarstvu Krško, Detela Oton pridodeljen okraj, glavarstvu Novo mesto, Grof A11 e m s, pridodeljen okraj, glavarstvu Ljubljana. Pridodeljen1 zdravstveni asistent: Dr. Sch u ster Julij, ravnatelj otroške bolnice. Konceptni praktikanti: baron Rechbach Viljem, Praxmarer Robert, Župnek Fran, dr. Mathis Karol, Wenedikter Riliard, dr. Š u m a n Janko, baron Sch o nb erger Ern., E k e 1 Karol, K r e s s e Ivan, Grof Chorinsky Rudolf, Grof Kiinigl Karol, Grof Hardegg Friderik. 2. C. kr. deželni šolski svet. Predsednik: Baron Winkler Andrej, c. kr. dež. predsednik. Namestnik: Schemerl Aleks. c. ki-, dvorni svetnik. Člani: Šuman Josip, c. kr. deželni šolski nadzornik, Murnik Ivan, ces. svetnik, deželni odbornik, Vošnjak Josip, dr. med., deželni odbornik, K1 o fu t a r Lenart, dr. bog., stolni prošt, Zupan Toma, c kr. gim- nazijalni profesor, Praprotnik Andrej, ljud- skošolski vodja, dr. Bleiweis vitez Trste-niški Karol, primarij. 3. C. kr. računski oddelek. Višj i računski svetnik: P f e i f e r Fran. Računski svetnik: Kastelic Rajmund. Rsičunski revidenti: T w r d y Josip, Colloretto Viktor, Breg ar Vilibald. Računski oficijali: Bregant Fran, Modic Josip, Costa Anton. Računski asistenti: D e 1N e g r o Pavel, Lukesch Rudolf, Verderber Alojzij. Računski praktikant: R o s h -ni k Moric. 4. C. kr. stavbeni oddelek. Višji stavbeni svetnik: Z i e g 1 e r Fran. Višji inženerji: G r i mm Konrad, Eyp ert Ivan, S vi ti 1 Ivan. Inženerji: Kraupa Viljem v Ljubljani, Waschica Rom. na Krškem, Walka Tomaž v Novem mestu, Žužek Fran v Kranj i, Boltz Ivan v Ljubljani, Schwab Ant. v Postojini, Žužek Jos. v Novem mestu. Stavbeni pristavi: K i r c h -s c h 1 a g e r Moric, Muck Alojzij, Neumayer Avgust, Toman Karol. 5. Gozdni nadzorstveni uradniki in gozdno varstveno osobje. Deželni gozdni nadzornik .Goli Vaclav, vitez Fran Josipovega reda. Gozdni nadzorstveni komisar: Pjetschka Ferdinand. Gozdni nadzorstveni pristavi : D o n n e r Fr. v Novem mestu, Schwabe Karol v Postojini, Buberl Mihael v Litiji. Gozdni čuvaji: Pader Fran v Postojini, Wessner Fr. v Logatci, Steinbauer Fr. v Kranji, Ar i g le r Ant. v Kamniku, Pfeffrer Eduvard na Krškem, Buda Alfred v Litiji, Žab kar Jos. v Radovljici, Rupar Ant. v Ljubljani, Melliva Adolf v Kočevji. Gozdni pomočniki: Niefer-gall Vinc. v Črnomlji, A h a č i č Luka v Novem mestu. C. kr. gozdna In domenska uprava. Miklitz Fr., c. kr. gozdni oskrbnik v Radovljici, Rupnik Fran, c. kr. gozdni in domenski upravitelj v Idriji I. Pfob Karol, c. kr. gozdni in domenski upravitelj v Idriji II. Faber Karol, c. kr. gozdni in domenski upravitelj v Kostanjevici. Komisija za pogozdovanje krasa. Predsednik : Dr. P o k 1 u k a r Jos., deželni glavar. Namestnik: Dralka Jos., c. kr. vladni svetnik. Okrajni glavar: Marki G o -z a n i Ferd. v Postojini. Vodja okrajnega glavarstva: Dell Cott Gustav v Lo-gatci. Deželni gozdni nadzornik: G o 11 Vaclav. Odposlanec deželnega odbora: D e t e 1 a Oton, graščak in deželni odbornik. Zaupnika v postojinskem okraji: K a v č i č Hinko, posestnik na Razdrtem, Ambrožič Matija, mlinar in posestnik v Suhi vasi. Namestnik: Urbančič Ivan, posestnik v Trnovem. Zaupniki v logaškem okraji: Gruden Pavel, posestnik v Jeličnem vrhu, pl. Obereigner Jos.,gozdni oskrbnik v Snežniku, H a b e Josip, posestnik v Zadlogu, M o d i c Fran, posestnik v Lahovem. 6. C. kr. policijski urad Policijskinadkomisar: Parma Ivan. Oficijal: Wellitsch Štefan, posestnik zlatega križa za zasluge. 7. C. kr. vodstvo pomožnih uradov. Vodja: P a s c h a 1 i Rihard. Oficijali: Walland Anton, Petrič Josip, Maizenowitsch Ivan. Pridodeljena okrajna tajnika: Zarli Rudolf, Schmiedt Fran. Kancelista: Sterger Ludovik pri okrajnem glavarstvu Novo mesto. Dr ah si er Jakop pri okrajnem glavarstvu Kamnik. 8. C. kr. deželni zdravstveni svet. Predsednik: Dr. Keesbacher Friderik, vitez Fran Jo-sipovega reda, c. kr. vladni svetnik in deželni zdravstveni referent, ravnatelj babiškemu učilišču. Namestnik: Dr. Valenta Alojzij, c. kr. vladni svetnik, profesor porodoslovja in ravnatelj deželnih dobro-dejnih zavodov. člani: dr. B1 e i w e i s vitez Trsteniški Karol, primarij, dr. Eisl Adolf, cesarski svetnik in c. kr. kaznil-ničiii zdravnik, dr. Fux Fran, ces. svetnik in primarij, dr. K a p 1 e r Josip, c. kr. okrajni zdravnik, dr. Vošnjak Jos. deželni odbornik. 9. C. kr. licealua knjižnica Knjižničar: Dr. Muys Bogomir. Skriptor: Štefan Konrad. 10. C. kr. izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole. Ravnatelj: Hrovat Blaž, ravnatelj c. kr. učiteljišču, Namestnik: Kreminger Fr., c. kr. realčni profesor. Člani: Profesorji: Linhart Viljem, Rut ar Simon, Vodeb Simon, Zupančič Vilibald, N e d v g d Anton, c. kr. god- beni učitelj. Tomšič Ivan, c. kr. vad- nični učitelj, Praprotnik Andrej, ljud-skošolski vodja. Kateheta: Klemenčič Jos., c. kr. profesor, Zamejec Andrej, kanonik. 11. C. kr. okrajna glavarstva. Črnomelj. Vodja: Dr. H interlechner Fran, vladni tajnik. Okrajni komisar: 0 r s c h u -1 e k Rudolf, okrajni komisar za agr. operacije. Okrajni tajnik: S e r t i % Frid. Kamnik. Okraj ni glavar: F r i e d r i c h Bogomir. Okrajni komisar: Dr. Zbaš-nik Fran. Vladni kancelist: Draxler Jakop. Kočevje. Okrajni glavar: Dr. T h o m a n n pl. Montalmar Lud. Okrajni komisar: Parma Viktor. Kranj. Okraj, glavar: Dr. Gstetten -hofer Mihael. Okrajni komisar: T e k a v č i č Ivan. Okrajni tajnik: R o h r in a n n Adolf. Krško. Okrajni glavar: W e i g 1 e i n Henrik. Okrajni komisar: Pollak Jos. Okrajni tajnik: Grebene Fr. Litija. Okrajni glavar: Grill Matija. Okrajni komisar: Rot h vit. Rothenhorst Leopold. Okraj, tajnik: Jeretin Mart. Ljubljana. Okraj, glavar: Mah kot Ivan. Okrajna komisarja: Jaborneg pl. Altenfels Albert. Grof Margheri Rudolf, okrajni komisar za agrar-ske operacije. Okrajni tajnik: Schlibar Jernej. Logatec. Vodja: Dell Cott Gustav, vladni tajnik. Okrajni tajnik: — Xovo mesto. Okraj, glavar: Vit. Schwarz Friderik. Okrajni komisar: F r a n z 1 vit. Vesteneck Oton. Vladni kancelist: Sterger Ludovik. Postojina. Okrajni glavar: Marki Go-zani Ferdinand. Okrajni komisarji: De peri s Karol, Orešek Josip, okraj' i ko. misar za agr. operacije. Lapajne Štefan. Okrajni tajnik: Walla Bern. Radovljica. Okrajni glavar: Marki Go-zani Ludo^ik. Okrajni komisar: baron Win-kler Egon. Okrajni tajnik: Šivic Anton. 12. C. kr. okrajni šolski nad- zorniki. Črnomelj: Jer ši n o v i č Ant., nadučitelj v Črnomlji. Kamnik: Letnar Lovro, nad-učit. v Moravčah. Kočevje: — Kranj: Žumer Andrej, učit. na drugi mestni deški šoli v Ljubljani. Krško: Gabršek Fran, nadnčitelj na Krškem. Litija: Bezlaj Josip, meščanski učitelj na Krškem. Ljubljansko mesto: Leveč Fran, profesor na c. kr. državni realki v Ljubljani. Ljubljanska okolica: Tomšič Ivan, c. kr. vadnični učit. v Ljubljani. Logatec: Zupančič Vilibald, profesor na c. kr. ženskem učiteljišči v Ljubljani. Novo mesto: Senekovič Andrej, ravnatelj na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu. Postojina: T h u m a Ivan, nadnčitelj v Postojini. Radovljica: Aljaš Jak., župnik na Dobravi. 13. C. kr. okrajni zdravniki. Črnomelj: Dr. K a i s e r s b e r-ger Anton. Kamnik: Dr. Binter Ivan. Kočevje: Dr. L i n h a r t Herm. Kranj: Dr. Šavnik Eduvard. Krško: Dr. Kersnik Josip. Litija: Dr. Pavlič Ignacij. Ljubljana: Dr. Kapler Josip. Logatec: Dr. Sterger Stanislav. Novo mesto: Dr. V a v p o t i č Iv. Postčjina: Dr. Kotzmuth Julij an. Radovljica: Dr. Jelovšek Ign. 14. Mestni flzikat v Ljub- ljani, Dr. K o pf i val., mestni fizik. Dr. Illner Fran, mestni policijski zdravnik. Dr. Ambroži č Fr., mestni zdravnik za uboge. Skale Pavel,\ mest. živino- Deu Julij. / zdravnika. 15. Zdravniško osobje. Ljubljansko mesto. Dr. Ambrož i č Fran, mestni zdravnik za uboge. Dr. B1 e i w e i s vit. Trsteniški Karol, primarij. Dr. Bock Emil, docent, spe-cijalist za očesne in ušesne bolezni. Dr. D e f r a n c e s c h i Peter, sekundarij. Dr. Derč Josip, tobačne tovarne zdravnik. Dr. Dornig Jos., primarij. Dr. Eisl Adolf, ces. svetnik Fine Fran Ksav., okrožni in tobačne tovarne zdravnik. Dr. Fux Fran, ces. svetnik, primarij. Gregorič Andrej, mestni ra-nocelnik, posestnik zlatega križca za zasluge. Dr. Gregorič Vincenc, prakt. zdravnik. Dr. Illner Fran, mestni policijski zdravnik. Dr. Jenko Lndovik, praktični zdravnik in specijalist za očesne bolezni. Dr. Keesbacker Friderik, c. kr. vladni svetnik i. t. d. Dr. Kapler Jos, c. kr. okraj zdravnik. Dr. Kopfiva I., mestni fizik. Dr. Mader Iv., prakt. zdravn. P a i c h e 1 Ant., zobozdravnik. Dr. Prossihagg Rob., prakt. zdravnik. Schweiger August, zobozdravnik. Dr. Schuster Julij, otroške bolnice ravnatelj. Tomitz Iv., železnični zdrav. Dr. V a 1 e n t a Aloj zij, c. kr. vladni svetnik i. t. d. Dr. Vošnjak Josip, prisilne delavnice zdravnik. Dr. Zupane Fran, zdravstveni vladni koncipist. Okrajno glavarstvo Črnomelj P a u 1 i n Anton, okraj. rano-celnik v Črnomlji. S ali oker Ferdinand, okraj, ranocelnik v Metliki, posestnik zlatega križca '/.a zasluge. Okrajno glavarstvo Kamnik. Dr. Dereani Julij, dež. okrož. zdravnik v Kamniku. Dr. HomanAlojzij, dež.okrož. zdravnik v Prevojah. Okrajno glavarstvo Kočevje. B o b e k Ivan, okrajni ranocelnik v Ribnici. Salloker Ludovik, okrajni ranocelnik v Vel. Lašičah Treitz Anton, okrajni ranocelnik v Kočevji. Okrajno glavarstvo Kranj. Dr. Arko Anton, okrajni ranocelnik v Škofji Loki. Dr. G1 o b o č n i k Eduvard, deželni okrožni zdravnik v Cerkljah. Globočnik Eduvard, okraj, ranocelnik v Kranji. Luk esc h Rudolf, c. in kr. pomorski ranocelnik v p. in okrajni ranocelnik v Tržiči. Dr. Z eisl er, prakt. zdravnik v Kranji. Okrajno glavarstvo Krško. Dr. Mahr Alfred, okraj, ranocelnik in želez, zdravnik v Ratečah. M a h o r č i č Ign., prakt. zdrav, v Mokronogu. Dr. Namorš Ignacij, prakt. zdravnik na Jesenicah. Dr. Wurner Josip, c. in kr. polkovni zdravnik v p. in okrajni ranocelnik v Kostanjevici. Okrajno glavarstvo Litija. Lukan Jakop, posestnik zlatega križca za zasluge, okrajni ranocelnik v Št. Vidu pri Setičini. Morscher Mihael, rudniški zdravnik v Zagorji. Oblak Jurij, okrajni ranocelnik v Litiji. Tratnik Anton, okrajni ranocelnik v Šmartnem pri Litiji. Okrajno glavarstvo Ljubljana. Fino Fran Ksav., okraj, ra-nocelnik in tobačne tovarne zdravnik. Dr. Marout Ivan, dež. okrož. zdravnik na Vrhniki. Peternel Karol, okrajni ra-nocelnik na Vrhniki. Okrajno glavarstvo Logatec. B u s b a c h Engelbert, okrajni ranocelnik v Cerknici. Meyer Julij, okrajni ranocelnik in kneza Windisch-griitza graščinski zdravnik v Planini. Dr. P e r i š i č Dušan, okrajni ranocelnik v Starem trgu. Šuntar Ivan, okrajni ranocelnik v Idriji. Okrajno glavarstvo Novo mesto. B e r v a r Val., okrajni ranocelnik v Novem mestu. Godec Matej, ranocelnik na Toplici. K u 1 a v i t z Avgust, touUiJd zdravnik na Toplief Posch Iv., okrajni ranocelnik v Žužemperku. Okrajno glavarstvo Postojina. Dr. Kenda Josip, okrajni ranocelnik v Vipavi. Dr. Knižatek Karol, c. in kr. polkovni zdravnik v pok. in okrajni ranocelnik v Senožečah. Dr. Perko A., okrajni ranocelnik in žel. zdr, v Postojini. Okrajno glavarstvo Radovljica. Dominik Ivan, okrajni ranocelnik v Radovljici. Dr. K 1 i m e k E., deželni okrož. zdravnik na Bledu. Papesch Fr., fužinski zdrav, na Jesenicah. 16. C. kr. živinozdravniki. C. kr. deželni živinozdravnik: Wagner Ivan. C. kr. okr. živinozdravniki : Majdič Fran v Črnomlji. Z a d n i k a r Jos. v Kamniku. Kirschik Ivan v Kočevji. Folalcowsky Artur v Kranji. Wirgler Toma na Krškem. Perdan Andr. v Ljubljani. Folakowsky Alfred v Lo-gatci. S k a 1 6 Otmar v Novem mestu. Gaspari Ferd. v Postojini. S k a 1 e P. \ mest. živinozdr. Deu Jul. f v Ljubljani. Paulin J., deželni živinozdravnik v Radovljici. 17. Lekarničarji. Mesto Ljubljana. Grečel Ludovik, Mayr Viljem, P i c c o 1 i Gabrijel, Svoboda Josip, pl. Trnkoczy Ubald. Okrajno glavarstvo Črnomelj. Blažek Ivan v Črnomlji. Wacha Fran v Metliki. Okrajno glavarstvo Kamnik. Močnik Josip v Kamniku. Okrajno glavarstvo Kočevje. Braune Robert v Kočevji. Okrajno glavarstvo Kranj. Fabiani-ja Karola vdova v Loki. Šavnik Karol v Kranji. Okrajno glavarstvo Krško. Bomches Frid. na Krškem. Okrajno glavarstvo Litija. Beneš Ivan v Litiji. Okrajno glavarstvo Logatec. Warto Ivan, najemnik c. kr. rudniške lekarne v Idriji. Okrajno glavarstvo Novo mesto. H o y k a Ferd. v Novem mestu. Rizzoli-ja Dominika vdova v Novem mestu. Ruprecht Ivan v Trebnjem. Okrajno glavarstvo Postojina. Baccarcich Fx-iderik v Postojini. Guglielmo Aleksander v Vipavi. Okrajno glavarstvo Radovljica. R o b 1 e k Aleksander v Radovljici. 18. C. kr. zemljiško-odvezna in uravnovalna deželna komisija. Predsednik: Baron Winkler Andrej, c. kr, deželni predsednik. ani: Schemerl Aleksander, c. kr. dvorni svetnik (.namestili k). G 1 o b o č n i k Anton, c. kr. vladni svetnik. Dralka Josip, c. kr. vladni svetnik. S c h a s c h e 1 F., c. kr. okraj. glavar (poročevalec). M a h k o t Ivan, c. kr. okraj. glavar (namestnik). Dr. Gertscher Ad., c. kr. višjega deželnega sodišča svetnik. S a j i z .Henrik, c. kr. deželnega sodišča svetnik. Pleško Karol, c. kr. dežel. sodišča svetnik. M a r t i n a k Josip, c. kr. dežel. sodišča svetnik (namestnik). S e u n i g Josip Fr., graščak. B o k m Anton, posestnik. Pelikan Viljem, posestnik. 11). C. kr. deželna komisija za agrarske operacije. Predsednik: Baron Winkler Andrej, c. kr. dež. predsednik. Namestnik: Schemerl Aleksander , c. kr. dvorni svetnik. Referent: Schaschel Feliks, c. kr. okrajni glavar. Namestnik: Dr. Z a p 1 o t n i k, c. kr. okrajni glavar. Člani : Dr. Gertscher Adalb., c. kr. viš. dež. sod. svetnik. R i b i t s c h Ivan, c. kr. dež. sodišča svetnik. Pleško Karol, c. kr. deželnega sodišča svetnik. Martinak Josip, c. kr. deželnega sodišča svetnik. D e t e 1 a Oton, deželni odbornik. Dr. Vošnjak Jos, deželni odbornik (namestnik). Stalna svetnika: SeunigJ. Fr., graščak, Witschl Fr., višji inžener. Tehniški organi: Goli V., deželni gozdni nadzornik, Sittig Teodor, civil. zem-ljemerec. 20. Deželna komisija za pri-silnodelavniške zadeve. Predsednik: Baron Winkler Andrej, c. kr. dežel, predsednik. Namestnik: Schemerl Aleks., c. kr. dvorni svetnik. Član :"G1 o b očn i k Ant., c. kr. vladni svetnik (referent). 21. Mestni magistrat. Župan: G r a s s e 11 i Peter. Magistratni svetnik: Von- č i n a Ivan. Magistratni tajnik: Še še k Iv. Mestna komisarja: Tomec Jakob, Križaj Josip. Koncipist: Mihalič Jurij. Registrator: M u 1 a 6 e k Karol. Konceptni pristav: Lah Evg. Pomožni referent: Deu Edv. Ekspeditor: K a 1 i s c h Ivan. Oficijal: Robida Ivan. Protokolist: B oltar Jernej Kancelist: Košir Friderik. Blagajnik: Valenta Albert. Asistent: Fink Avgust. Praktikant: Debevec Andrej. Kontrolor: Bradaška Ferd. Oficijal: Lahajner Karol. Mestna inženerja: Duffe Iv., Hanuš Jaromir. Inženerski asistent: Hilbert Julij. Stražni nadzornik: Bertolo Ivan. II. 1. C. kr. finančno ravna- teljstvo. Predsednik : Baron W i n k 1 e r Andrej, c. kr. deželni predsednik. Višji finančni svetnik in finančni ravnatelj: P1 aeh ky Karol. Finančna svetnika: Vitez Lu-schan Albert (z naslovom in karakterjem višjega finančnega svčtnka , Golf Martin. Finančna tajnika: D o b i d n Josip, Lenarčič Anton. Finančni komisar: Dr. Mrak Ivan. Finančni koncipist: Twrdy Fran. Konceptni praktikanti: Bohinc Adolf, Nickerl Herman, Businaro Ludovik, Reicli Avgust, R o s h n i k Rudolf, Pomožnih uradov vodja: Ipa-vitz Fridolin. Oficijal: S a wi r s c h e g g Fran. Kancelist: Roth Leopold. 2. C. kr. finančna proku- ratura. Finančni prokurator: Dr. Ra-čič Josip, v šji finančni svetnik Tajnik: Dr. Sieber Ivan. Pristava: Dr. Stare Josip, Guttman Emil. Koncipist: Dr. Jan Ivan. Koncipijenta: Dr. Golf Fran, Pessiak Vikt. Oficijal: Jan Simon. Kancelist: Filipan Emerih. Finančna oblast 3. Računski oddelek pri c. kr. finančnem ravnateljstvu. Predstojnik : Z a b u k o v e c Jakop, računski svetnik. Računski revidenti: Urabec Matija, Vesel Kajetan, Svetek Anton, Vojvoda Valentin. Računski oficjali: Mrak Ant., Dol lene Alojzij, Hirschal Alojzij, Kos Fran. Računski asistenti: Kovač Ivan, Jagodic Fidelis, L a n g o f Adolf, Petrovčič Anton, Jerman Ivan. 4. C. kr. urad za odmerjenje pristojbin. Predstojnik: Sam uda Anton, c. kr. finančni svetnik. Višji finančni komisar: Svoboda Josip. Finančni koncipist: D1 o u h y Helijodor. 5. C. kr. davčna krajna komisija. Finančni svetnik: — Nadzornik: R e b e k Anton. Konceptni praktikant: M a y e r Fran. 6. Neposredna davčna služba pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Višji nadzorniki: Tavčer Fr. v Novem mestu,-L e v i č n i k Valentin, v Lo-gatci, Steska Ivan v Kamniku, Nadzorniki: Hutter Josip v Litiji, Saje Fran v Kranji, Lončar Ivan na Krškem, T a u z h e r Gust. v Črnomlji. Geiger Fran v Radovljici. Kalan Ivan v Kočevji. Finančni koncipist: Kon-schegg Jurij. 7. C. kr. plačilniea. Vodja: Ultscher Avgust. Kontrolor: Lukesch Viljem. Blagajnika: Plem. Laschan Friderik, Rozman Fran. Oficijali: Hal m Albert, Vesel Rudolf, Jo sin Emanuvel. Asistenta: I n g 1 i č Aleksander, Kozel Valentin. 8. C. kr. glavna davkarija v Ljubljani. Glavni davkar: A n t o n č i č Andrej, Glavni davkarski kontrolor: Moschner Karol. Kontrolorja: Kilar Jernej. Pristavi: Bukvič Friderik, Frančič Mihael, Achtschin Rudolf, Supan Fran, Predalič Fran, Mušič Ivan, Mally Rihard, Bežek Rihard. 9. C. kr. glavna davkarija v Novem mestu. Glavni davkar: P o tok ar Jos. Glavni davkarski kontrolor: Šešek Fran. Kontrolor: Verbič Lovro. Pristavi: Kline Ignacij, Soklič Edmund, Burger Anton, J erman Josip, pl. Lehmann Andrej. 10. C. kr. davkarije. Brdo. Davkar: — Kontrolor: Mazuran Nikolaj. Pristav: Dereani Dominik. Črnomelj. Davkar: — Kontrolor: Ferlič Josip. Pristavi: Vavpotič Anton, Grohmann Anton, Mučič Alojzij. Idrija Davkar: Jerman Jernej. Kontrolor: Murgel Kamilo. Ilirska Bistrica. Davkar: Goli i Andrej. Kontrolor: Nič Feliks. Pristav: Furlani Žiga. Kamnik. Davkar: Rotter Rudolf. Kontrolor: J a n e ž i e Emil Pristava: Podboj Alojzij, Pire Karol Kočevje. Davkar: K r e n Ivan. Kontrolor: Reven Gabrijel. Pristava: Fink Ivan, Schubitz Eduvard. Kostanjevica. Davkar: Saitz Karol. Kontrolor: Aschman Valen. Pristav: Gregorič Fran. Kranj. Davkar: Vitez F r a n k e n Fri-dolin. Kontrolor: Martinčič Frid. Pristava: Preutz Anton, Lindtner Robert. Kranjska gora. Davkar: Murgel Rihard Kontrolor: Vitez Foedrans-perg Albin. Krško. Davkar: Tauzher Karol. Kontrolor: — Pristavi: Reichel Fran, Krapš Anton, Aumann Fran. Križ man Anton. Vollouecheg Adolf. Litija. Davkar: Orehe k Anton. Kontrolor: Vitez A n d r i o 1 i Viktor. Pristava: Ruda Adolf, Mahorčič Ignacij. Logatec. Davkar: Jeglič Josip. Kotrolor: Petsche Leopold. Pristava: — Suhadobnik Oskar. Lož. Davkar: Weber Ludovik. Kontrolor: Oblak Josip, Pristav: Semen Karol. Metlika. Davkar: Hayne Eduvard. Kontrolor: Kožar Anton. Pristava: Jaklič Josip, Exel Karol. Mokronog. Davkar: Ziehrer Ignacij. Kontrolor: Kumar Tomaž. Pristav: Strel Josip. Postojina. Davkar: Modrian Fran. Kontrolor: Grebene Oton. Pristava: Lenassi Filip, Grabner Viktor. Radovljica. Davkar: Schubitz Ivan. Kontrolor: Grudner Anton. Pristav: Z a z u 1 a Bogomir. Rateče. Davkar: Kiissel Vendelin. Kontrolor: Kaučič Josip. Ribnica. Davkar: S k u š e k Ivan. Kontrolor: S krem Fran. Pristav: L i 11 e g Makso. Senožeče. Davkar: Smolej Adam. Kontrolor: Kur al t Anton. Setičina. Divkar: Lilleg Alojzij. Kontrolor: Knez Ivan. Škofjaloka. Davkar: Fischer Ferdinand. Kontrolor: Ape Leopold. Pristav: Lappain Teodor. Trebnje. Davkar: Papež Anton. Kontrolor: Buchta Ivan. Tržič. Davkar: Šinkouc Ivan. Kontrolor: Vavpotič Peter. Velike Lašiče. Davkar: Waida Vincenc. Kontrolor: Ravnikar Fran. Vipava. Davkar: Wencais Karol. Kontrolor: W i n d i s c h gt Fr. Pristav: Rissmauel Ivan. Vrhnika. Davkar: Petsche Adolf. Kontrolor: Urbančič Fran. Pristav: Leeb Eduvard. Žnžemperk. Davkar: Nučič Anton. Kontrolor: Cerk Josip. Pristav: Modrijan Fran. 11. C. kr. glavni carinski urad. Oskrbnik: Klet te Fran. Kontrolor: Žiwny Josip. 0:icijal: Kobau Fran Asistent: Drassal Henrik. 12. C. kr. tobačna glavna tovarna. Višji nadzornik: Payer Karol. Tajnik: Mayrhofer Karol. Pristavi: Kupka Fran, Str nad Adalbert, Ca c h Fran, Topolanski Moric, J i ran Anton. Oficijali: Tenschert Josip, Frank Hugon, Jungwirth Alojzij, H lavaček Alojzij. Asistentje: Steindl Viljem, Elsner Ignacij, Sattmann Sebastijan. Praktikanta: Mandelj Josip, G r i m m Konrad. Tovarnična zdravn. : Dr. Derč Josip. Fine Fran Xaver. 13. C.kr. katastralni mapni arhiv. Evidenčni nadzornik: Brichta Henrik. Višji genmeter : M e n d 1 i k Karol v Novem mestu, Orasche Peter v Kranji. Geometer in vodja arhiva: Zaff Konrad. Geometri: P e r š 1 Fran v Ljubljani, Ružička Ivan v Postojini, Depolo Mihael na Krškem, Mach Ivan v Črnomlji, Frank Eduvard v Radovljici. Matessich Ivan v Litiji, Dell C o 11 Anton v Kočevji, Gatsch Friderik v Logatci, Jančič Albin v Kamniku. 14. C. kr. flnaneno-stražna kontrolna okrajna vodstva. P e i n i t s c h Josip, višji finančni stražni komisar v Novem mestu. Jakhel Engelbert, višji fin. straž. kom. v Ljubljani. Raun i kar Valentin, finančni stražni komisar v Kočevji. Pfeifer Fran, c. kr. respici- jent in vodja kontrolnega okraja v Postojini. H ti bi Ivan, c. kr. respicijentin vodja kontrolnega okraja v Kranj i. III. Pravosodna oblastva. 1. C. kr. deželno in za mesto 2. C. kr okrožno in za delegovano okrajno sodišče mesto delegovano okrajno v Ljubljani, sodišče v Novem mestu. Predsednik : K o č e v a r Fran. Višjega dež. sodišča svetnik: Dr. Gertscher Adalbert, vitez Fran Josipovega reda. Deželnega sodišča svetniki : Saj iz Henrik, Tschech Alojzij, Pleško Karol, Martinak Josip, Vencaj z Ivan, Tomšič Fran, Schneditz Gvidon, vodja za mesto delegovanega okrajnega sodišča. Svetniška tajnika: P e s s i a k Karol, z naslovom in karakterjem deželnega sodišča svetnika, dr. Dol ene c Hinko. Sodni pristavi: Čuček Fr., Dr. Travner Martin. Rizzi Fran, Hauffen Josip, Dr. G ros s Fran, Leveč Anton, Pomožnih uradov vodja: Si-menthal Josip. Kancelijski pristav: Supan-čič Ignacij. Kancelisti: L i n d t n e r Alojzij, Blaž Josip, Scharlach Alojzij, Bunz Fran, Urb ančič Fran, C e 1 e š n i k Ivan, Stenta Fran, Pogačnik Albert, Paulin Ivan. Jetmšničar: Š o r n Vincenc. C. kr. deželne deske in zem-Ijeknjižni urad. Načelnik: Galler Fran. Pristav: pl. Klein majer Ignacij. Zemljeknjižni vodja: Sam s a Rajmund. Predsednik: Gerdešič Josip. Dež. sodišča svetniki: Dr. Vojska Andrej, D11 e p i t s c h pl. Krainfels Rudolf, vodja za mesto delegovanega okrajnega sodišča, dr. Gestrin Karol, Mosche Klement. Okrožnega sod. tajnik: Ein-spieler Tomaž. Sodni pristavi: G a n d i n i Vaj-kard, Langer vitez Podgoro Makso, Kovač Josip, Dolinšek Blaž. Pomožnih uradov \odja: Mo-har Martin. Kancelijski pristav: Klemen-čič Fran. Kancelisti: Grebene Mihael, Smolik Ivan, Millauz Anton, Praprotnik Ivan. Zemljeknjižni vodja: B e u z Iv. Jetnišnični nadzorn.: —■ 3, C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani. Državni pravdnik: Pajk Jos. Namestniki: Dr. Ferjančič Andrej, dr. Kavčič Jakop, Ekl Karol. 4. C. kr. državno pravdništvo v Novem mestu. Državni pravdnik : S c h w i n -ger Rajmund. Namestnik: Škerlj Ivan. 5. C. kr. okrajna sodišča. Brdo. Okrajni sodeč: Dr. P e k o 1 j Josip. Pristav: Vidic Makso. Kancelist: Grohmann Frid. Črnomelj. Okrajni sodeč : J u v a n č i č Pavel. Pristava: Bučar Julij, Grebene Karol. Zemljeknjižni vodja: Sotsch- nigg Jernej. Kancelista: Vardjan Josip, Korošec Karol. Idrija. Okrajni sodeč: Czech Alojzij Pristav: Civzej Ivan. Kancelist: Šinkovic Karol. Ilirska Bistrica. Okr. sodeč: Štrucelj Jurij. Pristav: Dr. Kladva Ivan. Kancelista: B a r i 11 i Tomaž, Sremčevič Aleksander. Kamnik. Okrajni sodeč: Polec Julij. Pristava: Vidic Anton, Potrato Josip. Zemljeknjižni vodja: Beniger Josip. Kancelista: Rogl Viljem, Jeruč Josip. Kočevje. Okrajni sodeč: Struchetz Gustav. Pristava: Kette August, Hoffern vitez Saalfeld Ernest. Zemljeknjižni vodja: L a m p e Josip. Kancelista: Doli ing Ivan, Jonke Anton. Kostanjevica. Okrajni sodeč: Novak Mihael. Pristav: Frankovič Henrik. Kancelist: Verderber Fran Vincenc. Kranj. Okrajni sodeč: Stare Ferd. Pristava: Hitti Josip, K avčnik Ivan. Zemljeknjiž. vodja: — Kancelisti: Franc Ivan, Gabrič Ignacij, Janežič Gašper. Kranjska gora. Okr. sodeč: A n d o 1 š e k Fran. Kancelist: P u š a v e c Ivan. Krško. Okrajni sodeč: Gregor in Al. Pristava: K o b a 1 Matej, dr. Preskar Ivan. Zemljeknjižni vodja : Bavdek Leopold. Kancelist: Čečelič Josip. Litija. Okrajni sodeč: Nabernik Iv. Pristav: Star i C Josip. Kancelista: Vončina Val., Do v j a k Ivan. Logatec. Okrajni sodeč: M a r t i n a k Viljem. Pristav«: Ravnikar Aleks., dr. Babnik Janko. Kancelista: Cerovšek Val., Hočevar Josip. Lož. Okrajni sodeč: Mikuš Fran. Pristava: Volčič Jurij, Ogorek Andrej. Kancelista: G e d 1 i c z k a Karol, Požar Jakop. Metlika. Okrajni sodeč: Smola Albin. Pristava: Garzarolli pl. Thurnlack Fran, Doležalek Rajmund. Zemljeknjižni vodja: čer če k Ivan. Kancelist: Jakopič Josip. Mokronog. Okrajni sodeč: Novak Mihael. Pristav: Dr. R o s c h a n z Adolf. Kancelista: W u d i a Henrik, Dopler Alojzij. Postdjina. Okrajni sodeč: Žužek Leop. Pristava: Raunicher Ni-komed, Mulley Karol. Kancelista: Smola Anton, Š e r k o Aleksander. Radovljica. Okrajni sodeč: Bric Ivan. Pristav: Ferk Ernst. Kancelist: Butalič Jakop. Rateče. Okrajni sodeč : Raab pl. Ra-benau Anton, Pristav: Rizzoli Emil. Kancelist: Č a m e r n i k Fran. Ribnica. Okrajni sodeč: V i š n i k a r Fr. Pristav: Dolin šek Blaž. Kancelist: Košir Fran. Senožeče. Okrajni sodeč: Keržič Greg. Pristav: Senčar Josip. Kancelist: Burja Martin. Škofjaloka. Okrajni sodeč: Dr. Škof i c Fr. Pristav: Elsner Adolf. Zemljeknjižni vodja: M e y e r Makso. Kancelist: Logar Matija. Setičina. Okrajni sodeč: J e n č i č Alojzij. Pristav: Kost reve Egidij. Kancelist: Z a i n k o Vincenc. Trebnje. Okrajni sodeč: Gol i a Lud. Pristav: Pollak Rajmund. Kancelist: Sabothy Alojzij. Tržič, Okrajni sodeč: Žeriov Greg. Kancelist: P len i čar Fran. Velike Lašiče. Okrajni sovdec: Šuflaj Danilo. Pristav: Škofic Josip. Kancelista: Roglič Jakop, Omersy Leopold. Vipava. Okrajni sodeč: Nosan Ivan. Pristav: Bamberg Robert. Kancelista: Ju lian i Julijan. Womberger Mihael. Vrhnika. Okrajni sodeč: Dr. Paeuer Karol. Pristav: K a p u n Alfons. Kancelista: Zimmermann Josip, Stegnar Fran. Žnžemperk. Okrajni sodeč: Sorko Fran. Pristav: Dr. Volčič Eduvard. Kancelist: K o d e r m a n n Fr. 6. C. kr. kaznilnica v Ljubljani. Vodja: - Kontrolor: L u s c h a r Leopold. Pristav: Mayr Alfons. Dušni pastir: Ž logar Anton. Učitelj: Stegnar Feliks. Stražni nadzornik:Leskovec Valentin. 7. C. kr. kaznilnica v Begunjah. Nadzornik : Z a d n i k Anton. Dušni pastir: Bizjan Ivan. 8. Odvetniki. Kamnik: Dr. P i mat Jakop. Kočevje: Brunner Bogomir, c. kr. višjega deželnega sodišča svetnik v p. Kranj: Dr. Štempihar Valentin. Krško: Dr. M e n c i n g e r Ivan. Litija: Dr. W u r z b a c h pl. Tannenberg Julij. Ljubljana: Dr. A h a z h i z h K., dr. Krisper Valentin, *dr. Mosche Alfons, *dr. Munda Fran, *dr. Papež Fran, *dr. Pfefferer Anton (predsed. odvetniške zbornice), *dr. Saj o vi c Josip, *dr. S c h r e y pl. Redel- werth Robert, dr. Suppan Josip, dr. Schoppl vitez Sonn- walden Anton, dr. Štor Fran, dr. Tavčar Ivan, *dr. Wurzbach pl. Tannenberg Makso. Novomesto: Dr. S c h e g u 1 a Jakop, dr. Skedl Ivan, dr. Slane Kari. Postojina: Dr. De v Eduvard, dr. Pitamic Ivan. 9. Notarji. Brdo: fKersnik Janko. Črnomelj: Kupljen Anton. Idrija: Hanss Karol. Ilirska Bistrica: R u d e s c h Alfred. Kamnik: Dr. Schmidinger Karol. Kočevje: Dr. Burger Emil. Kostanjevica: Rozina Viktor. Kranj: Globo čn i k Viktor. Kranjska gora: Hudovernik Aleksander. Krško: Dr. Pučko Jurij. Litija: fSvetec Luka. Ljubljana: fGogola Ivan, Opazka: Z * zaznamovani so odborniki odvetniško, z f zaznamovani pa odborniki notarsko zbornico. 4* fdr. Vok Fran. •j-dr. Z'n p a n e c Jernej (predsednik notarske zbornice). Logatec: Gruntar Ignacij. Škofjaloka: Len če k Nik. Lož: Str a še k Fran. Metlika: Štajer Fran. Mokronog: Fischer Ivan, Novo mesto: Dr PoznikAlb. Postojina: Bezeljak Pavel. Radovljica: Plantan Ivan. Rateče: Schonwetter V. Ribnica: Erhovnic Fran. Senožeče: Rahne Ivan. Setičina: Pirnat Stanko. Ti-ebnje: B r atko v i č Kazimir. Tržič: Bežek Rupreht. Velike Lašiče: Globočnikl. Vipava: Kocbek Josip. Vrhnika: K orno t ar Anton. Žužemperk: P1 o j Oton. 1. C. kr. višja gimnazija v Ljubljani. Ravnatelj: S e n e k o vič Andr. Profesorji: Mam Josip, Žakelj Friderik, Pleteršnik Makso, V o d u š e k Matej, Borštner Vincencij, Wester Avguštin, G e r d i n i č Fran, Wallner Julij, dr. Gartenauer Henrik, Brežnik Fran, Peru še k Rajmund, dr. Svetina Ivan, K a s p r e t Anton, Bartel Anton, Pavlin Alfons, Pucsko Aleksander, dr. Gratzy Oskar, Lederhas Ludovik, Šorn Josip. Gimnazijski suplentje: Tavčar Alojzij, Petelin Martin, H i nt ne r Florijan, Bežek Viktor, Virbnik Alojzij, Vidmar Ivan. Postranski učitelji: Vit. S t au-b e r Emanuvel, (učitelj za francoščino) Bor g hi Josip (učitelj za italijanščino), Foerster Anton (učitelj za petje), B r u n e t Fran (učitelj za telovadbo). 2 C. kr. nižja gimnazija v Ljubljani. Ravnatelj: Wi es t h al er Fran. Profesorji: Zupan Toma, Derganc Anton, (prof. novomeške gimnazije v službovanje prideljen), Karlin Davorin, Rut ar Simon, Hubad Josip, IV. Učilišča. dr. Požar Lovro, Jenko Josip. 3. C. kr. višja gimnazija v Novem mestu. Ravnatelj: dr. Detel a Fran, Profesorji: P o 1 a n e c Ivan, Koprivšek Leopold, Derganc Anton, (nižji gimnaziji ljubljanski v službovanje prideljen), Ambrusch Valentin (radi bolezni na dopustu), Donnemiller Nikodem, Franke Ivan, dr. Marinko Josip, F a j d i g a Ignacij, Vrho ve c Ivan, Šega Kari, P i nt ar Luka, Suhač Matej. Novak Fran, Fon Ivan. Gimnazijski suplent: J e r a j Fran. Postranski učitelj: Kline Ignacij (učitelj za telovadbo). 4. C. kr. nižja gimnazija v Kočevji. Ravnatelj: Knapp Benedikt. Profesorj i: D o r f 1 e r Fran, Wolsegger Peter, Riedel Anton, K o m 1 j an e c Ivan. Obergfoll Josip, Miitzler Jošt, Kragelj Andrej, (višji gimnaziji v Gorici v službovanje prideljen), Postranska učitelja: K a u c k y Frid. (za petje), Scheschark Fr. (za telovadbo). 5. C. kr. višja realka v Ljub- ljani. Ravnatelj: Dr. Ju no wicz Rudolf. Profesorji: Z i a k o w s k y Emil Krem in g er Fran, Globočnik Fran, Pirker Henrik, Knapitsch Baltasar, Vos s Viljem, vitez Stauber Emanuvel, Prof t Klement, Leveč Fran, dr. Bi n de r Josip Julij. Borghi Josip, K eller Fran, Gnjezda Ivan Realčna suplenta: Pire Karol, Skopal Hugon. Postranska učitelj a: F o e r s t e r Anton (učitelj za petje), Sch mi d t Julij (učitelj za telovadbo). 6. C. kr. moško in žensko učiteljišče. Ravnatelj: Hrovat Blaž Profesorji: Linhart Viljem, Vodeb Jakop, Zupančič Vilibald, Praedika Jakop, Celestina Josip, Klemenčič Josip (radi bolezni na dopustu), H ali a da Viljem, Orožen Fran, Učitelj godbe: Nedved Ant., posestnik zlatega križa za zasluge. Telovadni učitelj: S c h m i d t Julij. Pomožni učitelj za verouk: Kolar Matija. Vadnični učitelji: Eppich Iv., Tomšič Ivan, posestnik zlatega križa za zasluge. S i m a Ivan, Gerkman Fran. Vadnične učiteljice: Zupančič Julija, Frohlich Marija, Schulz Marija, pl. Renzenberg Pavla. Otroška vrtnarica: Frank o Viljemina. , Začasni veroučitelj: Perne Fran. 7. Obrtna strokovna šola za lesno industrijo, umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani (slov). Vodja: Subic Ivan. Učitelj za risanje: Vesel Ivan. Delovodja za mizarstvo: Mol-nar Andrej, C igo j Ernst. Delovodja za strugarstvo: Stirn Josip. Delovodja za rezbarstvo in modeliranje: Mis Celestin. Učiteljica za umetno vezenje in šivanje čipk:IIlavka Marija. Učiteljica za umetno vezenje : F o d e r 1 Ivana. Pomožni jezikovni učitelj: F u n t e k Anton. Pomožni učitelj za krščanski nauk : F1 i s Ivan. 8. Obrtna strokovna šola za lesno industrijo in pletenje košar v Kočevji (nemška). (Ustanovil in zdržuje jo nemški „Schulverein"). Vodja: Knabl Josip. Učitelj za modeliranje, strugarstvo in rezbarstvo: G a n s 1-mayer Josip. Delovodja za lesno rezbarstvo in izdelovanje palic: Pschik Ferdinand. Delovoditeljica za pletenje košar: Linhart Ana. Pomožni jezikovni učitelj: Wolsegger Peter, c. kr. gimnazij alni profesor. 9. Trgovsko učilišče in gre-mijalna šola v Ljubljani. Ravnatelj in lastnik: Mahr Ferdinand, cesarski svetnik, posestnik zlatega križ t za z asluge s krono i. t. d. 10. Deželna sadjarska in vinarska šola na Grmu pri Novem mestu (slov.). Ravnatelj: Dolenc Rihard. Pristav: Rohrmann Viljem. Učitelji: Čeme Jer.. za jezike. Skale Otmar, za živino- zdravatvo. Dr. Marinka Josip, za verouk. 11. Ljudske šole v Ljubljani, a) Javne. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola (slov.). Nadučitelj: — Učitelji: kumer Valentin, Maier Josip, Belč Ivan, T ra v o ar Josip, F ur lan Jakop. Pomožna učitelja: J o sin M, Armič Josip. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola (slov.). Nadučitelj: Raktelj Fran. Učitelji: Kokalj Fran, Armič Leopold, Žumer Andrej, Razinger Anton, B a h o v e c Fran, Pavlin Fran, Kruleč Ivan, Cepuder Josip, Pomožni učitelj: Hribar Jos. Veroučitelj za obe ljudski šoli: S m r e k a r Ivan. Mestna osemrazredna dekliška ljudska šola (slov.). Nadučiteljica: Moos Julija. Učiteljice: Pfibil Ernestina, Konschegg Friderika, Gusl Emilija, Zupan Nežika, Wessner Marija, Marovt Marija. Pomožna učiteljica: Moos Marija. Veroučitelj: M r č u n Rok, mestni kapelan. Dvorazredna mestna nemška deška ljudska šola. Nadučitelj: V a 1 e n t a Teodor. Učitelj: Maier Karol. Veroučitelj : Š a r a b o n Mav-rilij, stolni kaplan. Štirirazredna mestna nemška dekliška ljudska šola. Nadučiteljica: B a u e r Alojzija. Učiteljice: Raunacher Ema, Illerschitz Franja, Witschl Emilija. Pomožna učiteljica: Suppan Nikolaja. Veroučitelj: P. B i z o v i č a r Jožef, frančiškanski guar-dijan. Jednorazredna ljudska šola na Karolinški zemlji. Učitelj: F u n t e k Anton. (gl. 7) Suplent: Gorečan Josip. Veroučitelj: Zupane|c Ign., Trnovski kaplan. b) Zasobne. 1.) Osemrazredna vnanja dekliška ljudska šola pri Ur-šulinkah. 2.) Osemrazredna notranja de- kliška ljudska šola pri Ur-šulinkah (s penzijonatom.) 3 ) Štirirazredna deška ljudska šola nemškega „Schul-vereina" (v rcalčnem poslopji). Nadučitelj: Benda Ivan. Učitelji: Uhl Filip, Ludwig Henrik, B e r s i n Fran. Veroučitelj : E r k e r Jos , stolni vikai. 4.) Štirirazredna deška ljudska šola in vzgajališče WaIdil err Alojzija. 5.) Osemrazredna dekliška ljud- ska šola in vzgajališče Huth Irme. 6.) Osemrazredna dekliška ljud- ska šola, vzgajališč: Rehn Viktorine in Gabrielle 7.) Trirazredna dekliška ljud- ska šola v dekliškem si-rotišči (slov.). 8 ) Dvorazredna deška ljudska šola v Marijanišči (slov.). 12. Otroški vrti. Prvi mest. otroški vrtec (slov.). Vrtnarica: L a vri č Ivana. Drugi mest. otroški vrtec (si ). Vrtnarica: Podobnik Marija. Otroško zabavišče pri sv. Flo- rijanu (nem. in slov.). Otroški vrtec na c. kr. vad- nicah (nem. in slov.). Otroški vrtec pri Uršulinkah. (slov.). Otroški vrtec v Rehnovem vzgajališči (nemški). Otroški vrtec nemškega šolskega društva. Vrtnarica: Singer Evgenija. 13. C. kr. babiško učilišče. Ravnatelj: Dr. Keesbacher Frid., c. kr. vladni svetnik i. t. d. Profesor: Dr. V a 1 e n t a Aloj z i j c. kr. vladni svetnik i. t. d _ V. Rudniška oblastva. 1. C, kr. revirni rudniški urad v Ljubljani. Rudn. komisar: Toldt Aleks. Kancelist: Schaffenrath Alojzij. 2. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji. Višji rudniški svetnik in predstojnik ravnateljstva: Novak Ivan, vitez Pran Jo-sipovega reda. Višji rudniški oskrbnik: Broš Kari, vitez Fran Josipo-vega reda. Pristav za poskušanje rude: Kroupa Gustav. Blagajnik: Iller Romuvald. Rudn. oskrbnik: Oppl Vaclav. Blagajniški kontrolor : Seitel Pristav rudniškega ravnatelj stva: B1 o u d e k Jaroslav. Rudniška mojstra: pl. Kor-schin Alojzij, Grftger Fran. Fužinski oskrbnik: Mi 11 er K. Stavbeno- in strojevno-inže- nerski pristav: Svoboda Rudniški zdravnik : — Karol. Aleksander. Materijalni višji oskrbnik : Leithe Viljem. Magaciner: Zazula Ivan. Oficijal: Zazula Fran. Višji rud. zdravn.: Dr. Rauch Karol. VI. Prometni zavodi. 1. C. kr. poštni in brzojavni urad. Višji oskrbnik: P res si Avg. Inžener: S c a r p a Ivan. Oskrbnik: Pickl Gašper. Kontrolorji: Rab i C Lovro, Prem k Anton, Pavlin Alojzij, Gosti Fran, Hohn Hugon, Gerstenmayer Albert. Poštni blagajnik: A r c e Rajm. Ofieijali: Schontag Karol, Stussiner Josip, S c hm a Iz Emanuvel, Vidic Teodor, vitez Andrioli Gvidon, Budnar Peter, Lap a j ne Ivan, Omejc Fran, T o m a ž i č Ferdinand, Eržen Toma, Vagaj a Ivan, Verhovc Leopold, Ko k al j Matija, Poka pl. Pokafalva Fran, Koši ček Ivan, Marjanovič Jernej, Grošelj Jernej, Jenko Ivan, Klemenčič Ivan, Magajna Fran, Freyer Rihard, Bergant Fran, Tance Josip. Asistentje: Vidmar Ivan, Butorac Karol, Flere Josip, Kole ne c Ivan, Kos Josip, Svetek Ferdinand, Štrukelj Josip, Belec Jakop, Pogačnik Matej. Praktikantje: Hafner Ivan, K en k Fran, Tomaži č Ivan. Poštni ekspeditorji: Skaria Karol, Kosem Karol, Bahovec Alojzij, Čeme Ivan. •Saurau Makso. Helmich Vaclav, Jemc Fran, Fritsch Viktor. Telegrafistinje: Tominc Ana, Verhovec Marija, Regnard Marija, Se dlak Marija. Poštne manipulantinje: Skar-1 ovni k Fani, Pehani Flora, Wechtitsch Eliza. Železnik Alberta. 2. C. kr. privilegovana južna železnica. (Postaja Ljubljana.) Načelnik: Habit Gustav, vit. Fran Josipovega reda. Ekspeditorji: Lisec Ivan, Muck Michael, Franc Karol, \Vohinc Fran, Hubinger Karol, Viditz Feliks, Mazi Josip, Guttman Evgen, Ton ser n Ivan, pl, Platzer Karol, Szillich Karol, Svetek Ivan, S e u n i g Anton, Selim al z Josip, Hollus cha Anton, Rešič Fran, S e n i c a Fran. Prometna asistenta: Terglav Mihael, Bfezina Fran. Nadzornik odpravljanja vlakov: Hauser Fran. Inžener: Reitmeyer Karol. Računovodja: Malovrh Frid. Kancelist: Tollowitz Aleks. Načelnik železnične kurilnice: Breindl Friderik. Podnačelnik železnične kurilnice : J e s s e r Moric. Računovodja: Juhn Ivan. Delovodja: Armbvuster Jos. Sekcijski inžener za vzdrževanje železnice: Kaluber-sky Fran. Inžener: pl. Pulciani Gust. Železn. zdravnika: Dr. Eisl Adolf, ces. svetnik, T o m i t z Ivan. 3. C. kr. državna železnica. (Postaja Ljubljana.) Predstojnik: De tel a Josip. Pristavi: Križaj Ivan, K o b 1 e r Avgust, Straussberger Ivan. Prometni asistent: Brix Simon. Inžener za vzdrževanje železnice: Schober Mihael. Inžener: Eschner Karol. Načelnik železnične kurilnice: pl. Sochor Adolf. I. namestnik: Plaichinger Josip. II. namestnik: Ohm-Janu- šovsky vit.Wissehrad J. Škofija ljubljanska. Knezoškof: Njega ekscelenca M i s s i a Jakop, doktor bo-goslovja, tajni svetnik itd. Stolni prošt: Dr. Klofut ar Lenart. Stolni dekan: Dr, Pauker pl. Glanfeld Henrik. Kanoniki: Urbas Anton, dr. Čebašek Andrej, Njega Svetosti hišni prelat, Zamej i c Andrej, J e r a n Luka, Klun Karol, dr. K u 1 a v i c Ivan, c. kr. dvorni kapelan, F lis Ivan, stolni župnik. Knezoškofij ska ordinarij atska pisarna. Kancelar in ravnatelj pisarni: Pogačar Martin, Čast. kanonik. Ordinarijatski tajniki in kne-zoškofiiski dvorni kape-lani : Šiška Josip, Dr. Elbert Sebastijan. Bogoslovsko nčilišče. Ravnatelj: Dr. Klofutar Lenart, stolni prošt. Profesorji: Dr. Semen Ivan, S m r e k a r Josip, Zupančič Anton, VII. Cerkvena uprava. dr. L a m p e France, dr. J a n e ž i č Ivan, dr. Lesar Josip. Knezoškofij,sko semenišče. Hišni vodja: Dr. Kulavic Ivan, kanonik. Pod vodja: B o h i n e c Žiga. Spirituval: Erker Josip. Knezoškofijsko deško semenišče „Collegium Aloysianum". Vodja: Zupan Toma, c. kr. gimnazijalni profesor. Prefekta: Dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor. Peme Fran. Dekanije. Ljubljana: Dekan F lis Ivan, kanonik. Cerknica: Dekan K u n s t e 1 Fr., župnik v Cerknici. Idrija: Dekan Kogej Josip, župnik v Idriji. Kamnik: Dekan Oblak Iv., župnik v Kamniku. Kočevje: Dekan Krese Jos., župnik v Kočevji. Kranj: Dekan M e ž n a r e c Anton, župnik v Kranji. Krško: Dekan dr. S t e r b e -n e c Jurij, župnik v Lesko vci. Litija: Dekan Rus Jak., župnik v Šmartinem pri Litiji. Metlika: Dekan Aleš Anton, župnik v Semiči, Moravče: Dekan K ajdi ž Tomaž, župnik v Moravčah. Novomesto : Dekan D r h Peter, prošt in župnik v Novem mestu. Postojina: Dekan Hofstetter Ivan, častni kanonik in župnik v Postojini. Radovljica: Dekan Raz bor-š e k Jos., župnik na Bledu. Ribnica: Dekan Skubic Mart., častni kanonik in župnik v Ribnici. Škofjaloka: Dekan Kožuh M, župnik v Stari Loki. Smarije: Dekan D r o b n i č Andr., župnik v Smariji. Trebnje: Dekan F r o h 1 i c h Matej, župnik v Trebnjem. Trnovo: Dekan Vesel Ivan, župnik v Trnovem. Vipava: Dekan Erjavec Mat., župnik v Vipavi. Vrhnika: Dekan Koprivni-kar Ivan, župnik na Vrhniki. Evangeljska občina v Ljub-ljani. Župnik: Knieszner Avg. Kurator: R ii t i n g Karol, vodja tiskarne. VIII. Narodni zastop in deželni zavodi. 1. Državni zbor. Člana gospodske zbornice: Baron Apfaltrern Oton, graščak pri sv. Križi poleg Kamnika. Njega ekscelenca dr. M i s s i a Jakop, knezoškof v Ljubljani. Člani poslaniške zbornice. Dr. Ferjančič Andrej, c. kr. državnega pravdnika namestnik v Ljubljani. Njega ekscelenca grof Ho h en-wart Karol, predsednik c. kr. najvišjemu računi-šču na Dunaji. Hren Jakop, c. kr. deželnega sodišča svetnik v Celovci. Klun Karol, kanonik v Ljubljani. P f e i f e r Viljem, posestnik na Krškem. Dr. P oklu kar Josip, deželni glavar in posestnik v Ljubljani. Njega eksc. baron Schwegel Josip, c. kr. sekcijski šef v pok., graščak v Grim-šičah pri Bledu. Š u k 1 j e Fran, c. kr. gimnazijalni prof. na Dunaji. Baron Taufferer Beno, graščak v Višnji (Weixel-bach). Njega Vzvišenost knez Win-d i s c h - G r at z Ernest na Bledu. 2. Kranjski deželni zbor. Deželni glavar : Dr. P o k 1 u -kar Jos. Namestnik: Baron Apfaltrern Oton, graščak pri Sv. Križi poleg Kamnika. Člani: Virilni glas: Dr. Missia Jak., knezoškof. Poslanci veleposestva: Baron Apfaltrern Oton, graščak pri Sv Križi poleg Kamnika. Grof Auersperg Erwin, graščak na Turnskej graščini. Grof Auersperg Lev, graščak v Turjaku. Baron L i ech t en b er g Leopold, graščak v Ablah. Luckmann Karol, ravnatelj kranjske obrtne družbe v Ljubljani. Baron Rechbach Friderik, graščak na Krumperku. Dr. Schaffer Adolfv Ljubljani. Njega eksc. baron Schwe-gel J os., c. kr. sekcijski šef v pokoji, graščak v Grimšicah pri Bledu. Baron T a u f f e r e r Beno, graščak v Višnji (Wei-xelbach). Baron Wiu r z b a c h Alfons, graščak v Ljubljani. Poslanci mest in trgov: Braune Robert, lekarnar v Kočevji, zastopa volilni okraj Kočevje-Ribnico. Grasselli Peter, župan v Ljubljani, zastopa volilni okraj Ljubljano. Gorup Josip, veletržec na Reki, zastopa volilni okraj Lož-Postojno-Vrhniko. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani, zastopa volilni okraj Ljubljano. M u r n i k Ivan, ces. svetnik v Ljubljani, zastopa volilni okraj Kamnik - Ra-dovljico-Tržič. S t e g n a r Srečko , kaznil-niCni učitelj v Ljubljani, zastopa volilni okraj Idrijo. Suklje Fran, c. kr. gim" nazijalni profesor na Du-naji, zastopa volilni okraj Črnomelj - Kostanjevico-Krško-Metliko-Novo mesto-Višnjo goro. Dr. Tavčar Iv., odvetnik v Ljubljani, zastopa vol. okraj Kranj-Škofjeloko. Poslanca trgovske in obrtniške zbornice: Dr. B 1 e i w e i s vitez Tr-steniški Karol, primarij v Ljubljani. Klein Anton, solastnik tiskarne v Ljubljani. Poslanci kmetskih občin: D e t e 1 a Oton, graščak pri Sv. Duhu, zast. vol. okr. Kranj-Škofjoloko-Tržič. D r a g o š Niko, posestnik in župan v Dolencah, zastopa volilni okraj črno-melj-Metliko. Kavčič Hinko, posestnik na Razdrtem, zastopa volilni okraj Bistrico - Lož-Logatec - Postojino - Senožeče. Kersnik Janko, c. kr. notar na Brdu, zastopa volilni okraj Brdo-Kamnik. K1 u n Kari, kanonik v Ljubljani, zastopa volilni okraj Kranj Škofjoloko-Tržič. Lavrenčič Mat., posestnik na Vrhpolji pri Vipavi, zastopa volilni okraj Idrijo-Vipavo. O g o r e 1 c Vincenc, posestnik v Škofeljci, zastopa volilni okraj Ljubljano-Vrhniko. P a k i ž Primož, posestnik v Sodražici. zastopa volilni okraj Kočevj e - Rib-nico-Velike Lašiče. Dr. Papež Fran, odvetnik v Ljubljani, zastopa volilni okraj Litijo - Mokronog- Rateče -Trebnje - Seti-čino-Zužemperk. P f e i f e r Viljem, posestnik na Krškem, zastopa volilni okraj Kostanjevico-Krško-Novomesto. Dr. Poki u kar Josip, deželni glavar v Ljubljani, zastupa volil, okraj Kranjsko goro-Radovljico. P o v š e Fran, poljedelske šole vodja v pokoji, zastopa volilni okraj Lju-bljano-Vrhniko. Svetec Luka. c. kr. notar v Litiji, zastopa volilni okraj Litij o-Mokronog-Ra-teče-Trebnje- Setičino-Žu-žemperk. V i š n i k a r Fran , c. kr. okrajni sodeč v Ribnici, zastopa volilni okraj Ko-čevje-Ribnico-Vel. Lašiče. Dr. Vošnjak Josip, prisilne delavnice zdravnik v Ljubljani, zastopa volilni okraj Bistrico - Lož-Logatec - Postojino - Senožeče. Žitnik Ignacij, urednik ^Slovenca" v Ljubljani, za- stopa volilni okraj Litijo-Mokronog - Rateče - Treb-nje-Sžtičino-Žužemperk. B. Kranjski deželni odbor. Deželni glavar: Dr. P o k 1 u - kar Josip. Namestnik: Dr. Schaffer Adolf. Odborniki: D e t e 1 a Oton, JI u r n i k Ivan, dr. Vošnjak Josip. Deželni svetnik : Z a m i d a Matija. Tajnik : P f e i f e r Josip. Kancelijski oficijali: Pfeifer Ferdinand, P e č n i k Fran, Zupane Ivan. Deželno knjigovodstvo. Knjigovodja: Ravnikar Fr. Računski svetnik: Hofman Viktor. Računski oficijali: Pretesni k Anton, Paternoster Josip, T r i 11 e r Fran, Vi z j a k Vincenc, Kozje k Ivan. Akcesist: Z o r Zvonomir. Deželna blagajnica. Blagajnik: Žagar Karol. Kontrolor: T r t n i k Fran. Oficijal: O m e j e c Ferdinand. Deželni stavbeni urad. Višji inžener: Witschl Fr. Deželni inžener: Hrasky Iv. Inženerski pristav: K 1 i n a r Anton. Deželni muzej. Kustos: M u 11 n e r Alfons. Preparator: S c h u 1 z Ferd. Deželna bolnica. Ravnatelj: Dr. V al en t a Alojzij, c. kr. vladni svetnik, profesor in primarij. Primariji: Dr. Fux Fr., ces. svetnik, dr. B 1 e i w e i s vitez Tr- steniški Karol, dr. D o r n i g Josip. Hišni zdravnik v Studenci: Dr. P r e i n i t s c h Pavel. Sekundariji: Dr. D e f r a n -C e s c h i Peter, drd. Savs Ivan, drd. Schi ffrer Anton. Oskrbnik: K r e m ž a r Andr. Kontrolor: O r b a s Gabrijel. Asistent: S a 11 e r Fran. Prisilna delavnica. Oskrbnik: Poljan ec Aloj. Kontrolor: P e t e r n e 1 Albin. Dušni pastir: K o b 1 a r Ant. Primarij: Dr. V o š n j a k Jos. 4. Občinski svet glavnega mesta Ljubljane. Župan: Grasselli Peter. Podžupan: Petričič Vaso, trgovec. Mestni odborniki: Benedikt Josip, dr. B 1 e i w e i s vitez Trste- niški-Karol, primarij, D o 1 e n e c Oroslav, svefiar, Gogola Ivan, c. kr. notar, dr. Gregorič Vinko, praktičen zdravnik, Hrasky Ivan, dež. inžener, Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije", Kajzel Peregrin, steklar, Klein Anton, solastnik tiskarne, Knez Ivan, veletržec, dr. Majaron Danilo, odvetniški kandidat, Murni k Ivan, ces. svetnik, Ničman Henrik, knjigovez, P e t e r c a Fran, trgovec, P o v š e Fran, poljedelske šole vodja v pokoj i, Prosenc Josip, glavni za-stop. zavarovalnice .Unio Catholica", R a v n i h a r Fran, deželni knjigovodja, Rozman Iv., mest. župnik, dr. Stare Josip, c. kr. finančne prokuratuve pristav, dr. Tavčar Ivan, odvetnik, T o m e k Josip, graščak, Tomšič Ivan, c. kr. vad« nični učitelj, T r č e k Fran, trgovec, Valentinčič Ignacij, glavni zastopnik zavarovalnic „Austria" in „Concordiau, V e 1 k o v r h Ivan, c. kr. nadporočnik v pokoji, Vitez Z i 11 e r e r di časa Cavak-hina Mat., c. in kr. stotnik v pokoji, Zupan Toma, c. kr. prof., Žagar Karol, deželni blagajnik. IX. C. kr. kmetijska družba kranjska. Predsednik: M u r n i k Ivan ces. svetnik. Podpredsednik: Seunig Jos. Friderik, graščak v Bo-kaleah. Odborniki;:; D e k 1 e v a Josip, posestnik v.Ljubljani, Detela Oton, graščak pri sv. Duhu, Goli Vaclav, c. kr. deželni gozdni nadzornik, Baron L a z a r i n i Henrik, graščak v Smledniku, Lenarčič Josip, posestnik na Vrhniki, O g o r e 1 e c Vincenc , posestnik v Škofelj ci, dr. P o k 1 u k a r Josip, deželni glavar in posestnik, Povše Fran, poljedelske šole vodja v pokoji, R o b i č Luka, c. kr. višji davčni nadzornik v p,, Šiška Jos., dvor. kapelan, Witschl Fr., nadinženžr, Dr. Wurzbach pl. Tan-nenberg Makso, odvetnik. Tajnik: Pire Gustav. Pisarna c. kr. kmet. družbe. Pisarnični vodja: P i r c Gustav, tajnik. Kancelist: L o k a r Josip. Podkovska šola in živinska bolnica. Ravnatelj: Dr Bleiweis vit. Trsteniški Karol. Učitelj podkovstvu: Schlegel Eduvard. Asistent: Ojs'triš Fran. Posknševališče. Administrator: P i r c Gustav. Vrtnar: Urbančič Josip. X. Finančni zavodi. 1. Mestna hranilnica ljubljanska. Člani upravnega odbora: S o u -v a n Fr. Ks., trgovec itd., predsednik, Gogola Ivan, c. kr. notar itd., podpredsednik, H o r a k I. N., hiš. posest-, nik itd., Hribar Ivan, glavni za-stopn. banke „Slavijeu itd., Klein Anton, solastnik tiskarne itd., Kollmann Fr., trgovec itd., Kušar Josip, trgovec itd., Ledenik Alfr,, trgovec itd. Perdan Ivan, trgovec itd., Petričič Vaso, trgovec itd., R a v n i h a r Fran, deželni knjigovodja itd., Rozman Ivan, mestni župnik itd., Skaberne Avgust, trgovec itd., dr. Stare Josip, c. kr. finančne prokurature pristav itd., Velkovrh Iv., tvorničar itd,, Vilhar Ivan, hišni posestnik itd., ZamejicAndr.,kanonik itd,, Zupan Toma, c. kr. profesor itd., Žagar Dragotin, deželni blagajnik itd., Žitnik Ignacij, vikar itd. Pravni konzulent: dr. T a v č a r Ivan, odvetnik itd. člani ravnateljstva: S o u v a n Fr. Ks., predsednik, Gogola Iv., podpredsednik, Petričič Vaso, pisarniški ravnatelj, Klein Anton, Ledenik Alfred. Gradniki: E n d 1 i c h e r Avg., blagajnik, Trstenjak Ant., kontrolor, K u r a 11 Jos., praktikant. 2. Kranjska hranilnica in zastavnica v Ljubljani. Predsednik: Luck mann Jos., veletržec v Ljubljani. Podpredsednik: Dr. S c h r e y pl. Redelwert Robert, odvetnik. Kuratorji: S t e d r y Vaclav, Mala Ferdinand, Mayer Emerih, M ii h 1 e i s e n Artur, Ravnatelji: BambergOtomar, vitez G a r i b o 1 d i Anton, K o r d i n Josip, L a s n i k Peter, M a u r e r Henrik, dr. P f e f f e r e r Anton, S a m a s s a Albert, dr. Schaffer Adolf. Pravna zastopnika: Dr. Pfef-ferer Anton, dr. pl. S c h r e y Robert. Uradni ravnatelj: Dr. S u p p a n Josip, član državnega sodišča pravni konzulent. Pisarniški tajnik: Schisch-kar Rajmund. Knjigovodja: T s c h u r n Karol. Blagajnik: Kagnus Josip. Kontrolor: D i d a k Gustav. Pristavi: Rajakovič Fran, Rudolph Anton, Lukesch Henrik. Oficijali: Rak Karol, Kummer Rudolf, L u g e k Albert. Kancelisti: Suppančič Lev. B o h m Josip, Achtschin Karol, Dzimski Alojzij, Tschada Ludovik, pl. S c h r e y Viktor. Varuh zastavljenih predmetov: E d e r Fran. Pristav varuha zastavljenih predmetov: Kostelac Ivan. Cenilca: S i m o n e 11 i Ferd., S t o c k 1 Anton. 8. Hranilno in posojilno društvo. Predsednik: R e g a 1 i Josip. 4. Obrtno pomočilo društvo. Ravnatelj: H o r a k Ivan Nep. 5. Hranilnica v Kočevji. Ravnateljstvo: H a u f f Ant., načelnik in pisarniški predstojnik, J on k e Fran, Kren Josip, Loy Alojzij, Tomitsch Florijan, Verderber Josip. Odbor: Načelnik je župan (sedaj Loy Alojzij), Braune Robert, dr. Burger Emil, Hoffmann Eduvard, dr. Linhart Herman, Stuchetz Gustav, Ranzinger Fran. Revizijski odbor: Hoffmann Eduvard, dr. Linhart Herman, Ranzinger Fran. Knjigovodja: Engelmann I. 6. Kreditno društvo kranjske hranilnice. Načelnik odboru: Treun Mat., trgovec. Načelnikov namestnik: Bilina Ferdinand, trgovec. 7. Avstro-ogrska banka. Predstojnik: G o 111 o b Moric. Pristav: Broške Henrik. Uradnik: Gfrerer Jurij. XI. Trgovina in obrt. 1. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Predsednik: Dr. P o k 1 u k a r, Josip, solastnik tiskarne. Podpredsednik: P e r d a n Iv., trgovec. Zač. podpred.: Klein Anton. Tajnik: M u r n i k Ivan, ces. svetnik. Ljubljanski člani: B a u m -g a r t n e r Iv., tovarnar, D o g a n Ivan, mizar, D o 1 e n e c Oroslav, svečar, Hren Fran, lesni trgovec, H o r a k Ivan Nep., ravnatelj obrtnega pomočnega društva, Jenko Alojzij, pek, K o 11 m a n n Fran, steklar, K r e n n e r Makso, ravnatelj kranj. stavbinske družbe, K u š a r Josip, posestnik mlina in trgovec z moko, L u c k m a n n Karol, ravnatelj kranjske obrtne družbe, Petričič Vaso, trgovec, Ribič Jos., prodajalec mu- zikalnih instrumentov, Souvan Fran Ks., trgovec, Zupančič Filip, stavbeni mojster, Žitnik Jernej, čevljar. Vnanji člani: Kersnik Janko, posestnik mlina na Brdu, M o h a r Blaž, trgovec s pre- divom v Loki, 0 m e r s a Fran, trgovec 7 Kranji, Paušler Toma, trgovec z deželnimi pridelki v Kranji. \V r i e s n i g Ludovik, ravnatelj premogovnika v Za-gorji. 2. Gremij trgovcev. Predstojnik: Mayer Emerih. Namestnik: — Odborniki: K o r d i n Jo sip, Lassnik Peter, Luckmann Josip, Souvan Fran Ksaver, Terdina Josip. 3. Protokolovane firme na Kranjskem. Bela Peč. • Goeppinger in drug., izdeloval-nica železa in železnega blaga, jekla in jeklenega blaga ter žaga. Bistra. Mehanični mlin Frana Galleta na Bistri. Borovnica. Maj ar on J., prodajalec manu-fakturnega in špecerijskega blaga. Cerknica. Obreza Adolf, trgovina z deželnimi pridelki. Pogačnik Alojzij, kramar, posestnik pepelarnice, mlina in žage. Čevce pri Logatci Tollazzi Toma, kramar in branjevec. Črnomelj. Bajuk Josip, trgovina z mešanim blagom in usnjem. Posojilnica v Črnomlji, registr. zadruga z neomejeno zavezo; ravnatelj Anton Jer-šinovic. Kune Avg., trgovina s špecerijskim in laketnim blagom. Dol. Majerle P., trgovina z lesnim in mešanim blagom. Dolenji Logatec. Br us Josip, kramar in špecerijska trgovina. Candusso A., parna žaga. Posojilnica v Logatci, zadruga z omejenim poroštvom v Logatci. Domžale. Bratje Kurzthaler, tovarna za slamnike. G. Ladstatter in sinovi, tovarna za slamnike. Mellitzer J., Kleinlercher in drug. v Domžalah, podružnica na Dunaji, tovarna za slamnike. Brata Oberwalder, tovarna za slamnike; lastnika Josip in Toma Oberwalder. Obenvalder J. in drug., tovarna za slamnike. Dvor. Kneza Auersperga, c. in kr. pr. tovarna za lito in kovano železno blago na Dvoru pri Žu-žemperku; posestnik Karol knez Auersperg, vojvoda kočevski. F ožine. Mehanična žaga na Fužinah. Jos. A. Nussbauma in sinu. Parisini E. F., železne fužine. Glince pri Ljubljani. Kantz Viktor, octarnica. Traun J., mlin in octarnica. Gorenji Logatec. Puppis Karol, trgovina z mešanim blagom. Hraše pri Postojini. Krajgher Peter G., trgovina z mešanim blagom. Hrib pri Vrhniki. Javornig Toma, strojarija in trgovina s špecerijskim blagom. Idrija. Goli Fran Ksav., trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom. Kos Fran, trgovina z mešanim blagom. Lapajne Fran, trgovina s špecerijskim in mešanim blagom Lapajne Štefan, trgovina s špecerijskim blagom. Singer J., trgovina z mešanim blagom in usnjem. Treven Valentin, trgovina z mešanim blagom. Ilirska Bistrica Domladiš Anton, mlin in žaga. Domladisch Josip, mlin in žaga, tudi trgovina z lesom. Ličan A,, trgovina z mešanim blagom. Litschan Josip, trgovina z mešanim blagom. Tomschitz Ivan, trgovina z mešanim blagom. Žnideršič Ant., trgovina z lesom, žaga in mlin. Kaltenbrunn pri Gotnici. Kneza Karola Viljema Auersperga parna žaga in mlin v Kaltenbrunnu pri Gotnici. Kamna gorica. pl. Kappus A., krčmar in kramar. Kamnik. Bergant L., trgovina z mešanim blagom. Kecel Ivan, trgovina z mešanim blagom; posestnica Marija Kecel. Lindtner H., trgovina z mešanim blagom. Močnik Josip, lekarničar. Murnik Ivan, kramar, potem trgovina s špecerijskim in norimberškim blagom. „ Okraj na posojilnica v mestu Kamniku" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Načelnik : Frohlich Anton. Obersteiner-ja Gustava rudnik in plavilnica v Kamniku. Podrekar J. N., trgovina z mešanim blagom; posestnica Marija Podrekar. Praschniker Alojzij, tovarna za čistilni prah in portlandski cement. Schnabl Blaž, izdelovanje be-loprstene posode. Stare Julij, tovarna za žganje, rozolijo, višnjevec, rum, li-kere in ocet. Svetic Anton, trgovina s špecerijskim blagom in kramar. Zangger Edmund, trgovina z mešanim blagom. Žargi Ivan, trgovina z mešanim blagom. Kandija pri Novem mestu Kastelic Fran, trgovina z mešanim blagom. Kilovče Valenzhizh Anton, žaga in mlin. Kočevje. Bartelme Fran, trgovina z mešanim blagom. Goderer Fran, trgovina z mešanim blagom. Hauff Anton, vršba osobnega prevažanja. Hoffmann Eduvard, trgovina z mešanim blagom. Jaklitsch Peter, pivovarna v Hutterhauserji pri Kočevji. Jonke Fran, trgovina z moko, železom in špecerijskim blagom. Kreiner Josip, trgovina z mešanim blagom. Kreti Fran, trgovina z mešanim blagom. Loy Fran, trgovino z mešan;m blagom , Rom Matija, trgovina z mešanim blagi im. Kokra. Dr. Antona Fucbsa sin, železne fužine in trgovina z gozdnimi pridelki. Posestnik Gilbert Fuchs. Kostanjevica. Gatsch Alojzij, trg(vina z mešanim blagom. Kranj. Crobath Fran, kramar z la-ketnim blfgom. Dolenz Fran, prodaja rudninskih olj, tudi trgovina z žganimi spirituoznimi pijačami na debelo. Grando Umberto, trg. agent za leseno blago. Hanhart J., trgovec z lesom. Killer Vilj., trgovina z mešanim blagom. Kreuzberger Adolf, trgovina z mešanim blagom. Kreuzberger Alojzija, trgovina s špecerijskim in železnim blagom, tudi vinska trgovina na debelo. Krisper Rajmund, trgovina z mešanim blagom. Majdič Ivan, trgovina z žitom in moko. Majdič P., umetni in turbinski mlin; glavna zaloga v Mengši, podružnica v Kranji. Marinschek Fran, trgovina' z mešanim blagom. Mayr Mavrilij, pivovar. Omersr Fran, trgovina z železnim in špecerijskim blagom. Pantar M., trgovina z lesom. Petscbnig A., trgovina z mešanim blagom; posestnica Franja Lindtner. Pettan Martin, trgovina z mešanim blagom. Pire M., trgovina z mešanim blagom. Polak F., kramar z laketnim in drobnim blagom. Puppo Karol, trgovina z mešanim blagom. Sajovic Ferdinand, trgovina z mešanim blagom. Šavnik Karol, lekarničar. Suschnik Josip, trgovina z mešanim blagom. 1'rbanc Feliks, trgovina z ma-nufakturnim blagom v Ljubljani, podružnica v Kranji. Krško. Aumanna Frana Ksav. sin, trgovina z mešanim blagom; posestnik Viktor Aumann. Engelsberger R., poprej A. Lav-rinšek, trgovina z mešanim blagom in prodaja petrolja. Hočevar Martin, trgovina z vinom na debelo. Okrajna posojilnica na Krškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Stanzer Henrik, p( prej Simon Schark, trgovina z mešanim blagom. Litija. Rudarska družba litijska, rudarsko, oziroma fužinsko pridobivanje rudarskega blaga in prodaja izdelanih proizvodov ; načelnik dr. Julij Buchler v Trstu. Elsner Josip, trgovina z mešanim blagom. Hren Fran, trgovina z lesom. Schvvarz, Zublin in drug., predilnica za pavolo in tkalnica. Wakonigga Ivana naslednika Lebinger in Bergmann, trgovina z mešanim blagom. Ljubljana. Achtschin A. C., trgovina z železnim blagom. Arlt in Sattner, trgovina z ma-nufakturnim blagom. Auer Avgust, trgovina z no-rimberškim in drobnim blagom. Auer G., pivovar. Avstro-ogrska banka, podružnica ljubljanska; načelnik Moric Gottlob. Benedikt J. S., trgovina s pa-sarskim in modnim blagom. Bilina Ferd. in Kasch, tovarna za rokavice, potem trgovina za galanterijsko in manu-fakturno blago. Blasnika J. naslednika, tiskarna in litografija. Buzzolini Ivan, trgovina z de-likatesami in salamami. Cantoni Viktor, trgovina s špecerijskim, barvenim in ma-terijalnim blagom. Czap Gustav, tovarna za uži-galnice. Detter Fian, trgovina s šivalnimi stroji. Doberlet Fran, tapetnik, trgovina s hišno opravo. Dolsko-videmska tovarna za barve V. Galle-ta. Druškovič Andr., trgovina z železom. Ebenspanger A., trgovski agent in komisijonar. Eger Terezija, trgovina z ma-nufakturnim in pasarskim blagom. Fabian Ivan, trgovina s kolo-nijalnim, špecerijskim in barvenim blagom. Fischer Hugon, trgovina z modnim blagom. Franzot Štefan, trgovina s špecerijskim blagom. Fužinska tovarna za barveni les, c. in kr. priv. Fidelisa Terpinca nasledniki; posestnik Ivan Baumgartner. Gerber Matija, knjigoveznica: posestnik Josip Gerber. Giontini J., trgovina z knjigami, umetninami in muzi-kalijami; posestnica Marija Giontini. Gnesda Anton, kavarna; posestnica Josipina Gnesda. Goričnik in Ledenig, trgovina s suknom, laketni^i in ku-rentnim blagom; posestnika Fran Goričnik in Alfred Ledenig. Halbensteiner, kramar s špecerijskim blagom; posestnik Herman Halbensteiner. Hamann C. J., trgovina s perilom in moškim modnim blagom; glavna zaloga v Ljubljani, podružnica v Beljaku. Hammerschmidt Ernest, trgovina z železom. Hartmann Ana, trgovska agen-tura. Holzer Karol C., trgovina z materijalnim, špecerijskim in železnim blagom; posestnik Leopold Burger. Hranilni in posojilni konsorcij prvega občnega uradniškega društva avstro-ogrske države v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo; ravnatelj Josip Regali. Hudovernig Primož, trgovina s špecerijskim, materijalnim in železnim blagom. Jakopič Fran, trgovina z zeljem in deželnimi pridelki. Janesch Ivan, tovarna za usnje. Jax Ivan, trgovina s šivalnimi stroji;glavna zaloga vLinci, podružnica v Ljubljani. Jeglič in Leskovic, trgovina s špecerijskim blagom. Jeuniker Ernest, trgovina z drobnim? in jnorimberškim blagom. Karinger Karol, trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom ter orožjem. Kastner M., trgovina s špecerijskim in materijalnim blagom. Kauschegg Karol, trgovina z železnim, špecerijskim in norimberškim blagom. Kenda Henrik, trgovina z ma-nufpkturnim in pasarskim blagom. Klauer J., trgovina s špecerijskim blagom. Klein in Kovač, poprej Eger-jeva tiskarna in litografija. Javna sodruga Anton Klein in Ivan Kovač. Kleinmayr Ig. pl. in Fed. Bam-berg, trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami, potem vršba tiskarne in čas-niške založbe; posestnik Otmar Bamberg. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani. Knez Ivan, trgovina z deželnimi pridelki; posestnika Ivan in Anton Knez. Iiollmann F., trgov s steklenim in porcelanskim blagom. Koppmann L, trgovski agent in komisijsko podjetje. Kordin Jos., trgov, s špecerijskim in materijalnim blagom. Kosler bratje, izdelovalnica piva in spirituoznili pijač v Ljubljani v likvidaciji; likvidator je kranjska hranilnica. Kranjska industrijska družba za pridobivanje in za vršbo rudarskih in kmetijskih podjetij ; ravnatelj Karol Luck-mann. Kranjska stavbena družba, delniška družba za pridobivanje in parceliranje zem* Ijišč, prezidavo poslopij, njih oddajo v najem ali zakup in za njih prodajo, potem za grajenje in vršbo stavbenih podjetij in delarn, trgovino s stavbenim gradivom, prevzemo posestev, posredovanje prometa posestev. Krisper Anton, trgovina s špecerijskim, materijalnim, bar- venim in norimberškim blagom. Kunstel Fran, vojeninar in trgovec s povojenim mesenim blagom. Lassnik Peter, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom. Lenček Alojzij, trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in barvenim blagom. Leuz Josip, trgovina z deželnimi pridelki. Lininger Ivan, trgovinski agent. Ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo. Lorenzi Josip, trgovina z lesom. Lozar J., trgovina z manufak-turnim blagom. Ločniker Ernest, tovarna za salame. Luckmann Ivan, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom. Luckmann L. C., komanditna družba za vršbo trgovine z materijalnim in špecerijskim blagom, sedaj se pa pod to firmo vrše eskomptna opravila; načelnik Josip Luckmann. Luckmann in Bamberg, tovarna za kemične proizvode; zadruga Anton Luckmann, trgovec, in Otmar Bamberg, posestnik knjigarne in tiskarne. Mally Fran, trgovina z usnjem; posestnica Pranja Velkovrh. Matheusche Jos. ml., prodaja deželnih pridelkov na drobno. Mathian Ivan, c. in kr. dvorni založnik, trgovina s hišno opravo. Mayer J. C., trgovina s suk-nenim in drobnim blagom in menjalnica; posestnik Eme-rih C. Mayer. Mayr Vil}., lekarničar. Miklanc R.. kramar z manu-fakturnim blagom. Mikusch L., tovarna za solnč-nike in dežnike; posestnik Adolf Mikusch. Moises in Neuwirth, trgovina z deželnimi pridelki ; posestnik Ferd. Neuwirth. Moro Ludovik, trgovina s platnom. Naglas J. J., trgovina s hišno opravo. Nagy Štefan, trgovina z železnim blagom. Narodna tiskarna. Neumann M., trgovina z obleko. Obrtno pomočno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Oreschek Fran, kramar. Pakič Mihael, trgovina s siti in lesenino. Perdan Ivan, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom. Perles Adolf, pivovar. Peterka Elizabeta, trgovina s platnom. Petrič Fran, trgovina z manu-fakturnim blagom. Petričič Vaso, trgovina z norimberškim in drobnim blagom. Piccoli Gabrijel, lekarničar. Pirker Fran, špediter in ko-misijonar. Plautz Ferdinand, trgovina s špecerijskim blagom. Pollak Adolf, trgovina z la-ketnim blagom. Pollak Karol, trgovski agent in trgovina s kožicami. Poženu Josip, trgovina s špecerijskim blagom. Predilnica za pavolo in tkalnica v Ljubljani, c in kr. priv., sedež v Ljubljani. Prvo ljubljansko uradniško kon-sumsko društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ranth M , trgovina s suknom in laketnim blagom. Ranzinger Rajmund, špedicija. Regorschek F. M., trgovina z manufakturnim blagom. J. Rode-Dogan, zaloga furnir-skega lesa v Ljubljani, fur-nirska tovarna v Pt drečji pri Domžalah; posestnik Ivan Rode. Roger Ivan C., trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom. Samassa Albert, c. in kr. dvorni zvonar, kovinolivec in fabri-kant za gasilno orodje. Schmitt F. M, trgovina z galanterijskim, norimberškim in drobnim blagom, potem z deželnimi pridelki Schober Jakop, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom Schupeutz Franja, svečarija, posestnik Josip Bernard. Schussnig in Weber, trgovina s špecerijskim blagom. Schuster Anton, trgovina z ma-nufakturnim blagom. Schwarz Engelbert, trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom. Seunig Josip, trgovina z usnjem. Skaberne A in E , trgovina z manufakturnim blagom. Skofizh Ivan, trgovina s špecerijskim blagom. Slitscher Albin, trgovina s špecerijskim in železnim blagom. Soss Friderik, trgovina z manufakturnim blagom. Souvan Fran Ksav., trgovina s suknenim in laketnim blagom ; posestnik Fran Ksav. Souvan ml. in Ferdinand Souvan. Spoljarič J., kramar s špecerijskim blagom. Stacul Anton, trgovina z deli katesami. Stockl Ernest, trgovina z modnim blagom. Strzelba Josip, milarija. Supan M. E., trgovina s špecerijskim in materijalnim blagom. Svoboda J., lekiir. Tambornino E., trgovina z zlatnino, srebrnino in drago-tinairi; posestnica Ana Tambornino. Tauzher Štefan in Karol, trgovina z lesom. Terček Fran, trgovina z železnim blagom. Terdina Josip, trgovina s špecerijskim, materijalnim, barvenim in železnim blagom. Terpinz in Zeschko naslednika bratov Zeschko, tigovina za bbigo od ovčje volne. Tonnies G., stavbeni podjetnik, tesarski mojster in posestnik opekarne, tudi posestnik kamnoloma v Nabrežini. pl. Trnkoczy Ubald, lekarni čar. Tschinkel-a Avg. sinovi, tovarna za surogatno kavo; posestnika Anton in Teodor Tschinkel. Urbane Feliks, trgovina z manufakturnim blagom s podružnico v Kranji. Urbas M., trgovina s špecerijskim blagom. F. P. Vidic in drug., komisijsko in agenturno podjetje. Wencel H. L., trgovina s špecerijskim blagom, delikate-sami in vinom. Wetsch Ivan, trgovina s suknenim, laketnim in modnim blagom. Winkler Ivan G., trgovina s špecerijskim, materijalnim, barvenim in železnim blagom, posestnik Maurer Henrik. Wutscherja Iv uia Ev. naslednik , trgovir.a s špecerijskim blagom in umetno kovanim železom; posestnik Viktor Schiffor. Zeschko A., papirna zaloga na debelo, trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orod-jem. Zelezolivnica in delarna za stroje G. Tonniesa. Mengeš. Majdič P., umetni in turbinski mlin, potem trgovina z moko; podružnica v Kranji. Mellitzei Jurij in drug., tovarna za slamnike. Stare Anton, trgovina z vinom in žganjem, opekarna. Stare Julij, pivovarna. Metlika. Prva dolenjska posojilnica v Metliki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo; ravnatelj Ferdinand Salloker. Gustni Fran, kramrr. Prosenik Anton, kramar. Rus Fran, trgovina z mešanim blagom. Skušek Friderik, kramar. Weibl Alojzij, kramar. Mokronog. Berg Gustav, baron, mlin in žaga za tavolete. Errath Josip, trgovina z mešanim blagom. Novoniesto. Božič Fran, trgovina z mešanim blagom Durini Viktor, trgovina z mešanim blagom. Germ Karol, svečar, lectar in opekar. Gustin Adolf, trgovina s špecerijskim in železnim blagom. Jarc Anton, trgovina z laketnim blagom. Jenkner Karol, trgovina z mešanim blagom; posestnica Marija Jenkner. Kalčič Anton, trgovina s špecerijskim blagom in bra^ njevec. Krajec J., tiskarna, trgovina s knjigami, umetninami in pisalnim orodjem. Oblak Valentin, kramar z mešanim blagom; posestnik Alfonz Oblak. Ogoreutz Josip, trgovina z mešanim blagom. Pauser Adolf, trgovina s špecerijskim blagom. Perko Josipina, trgovina z mešanim blagom. Pollaka Ivana djdiči, krama-rija, trgovina s špecerijskim in železnim blagom. Seidl Fran, trgovina s steklom in izdelovalnica sodne vode. Skaberne Josipina, mlin. Strauss L., trgovina z mešanim blagom. Surz Iv. Nep , trgovina z laketnim blagom. Tandler Friderik, trgovina s knjigami, umetninami in pisalnim orodjem. Planina. Hladnik Ivan, trgovina z lesom Lenassi Ivan, trgovina z mešanim blagom. Lenassi Matija, kramar. Podbrezje pri Kranji. Pavlin A , tigovina z vinom in žganimi špirit, pijačami. Polhov gradeč. Leben Ana, trgovina z vinom, pivom, žganjem in mešanim blagom. Postojina. Baccarcich F., lekarničar. Ditrich Anton, trgovina z mešanim blagom. Jurca Fran, trgovina z lesom. Kogej Fran, trgovina s špecerijskim in kolonij alni m blagom. Krajgher A., trgovina z mešanim blagom. Krajgher P., trgovina z mešanim blagom. Krainer Ivan, trgovina z mešanim blagom. Kuttin F., trgovina s špecerijskim blagom. Lavrenčič A., mlin in žaga, prodaja žita. Notranjska posojilnica v Po-stojini. Oreschek Fran, trgovina z mešanim blagom. Pšata. Vodnik Fran, trgovina z moko. Puščava pri Mokronogu. » Stamatis Marija, žaga. Radovljica. Homann Friderik, trgovina s špecerijskim, galanterijskim in manufakturnim blagom. Hudoverniga P. sin, trgovina z mešanim blagom ; posestnik Fran Serafin Hudovernig. Raka. Maurer Gašper H., trgovina z mešanim blagom Rakek. Gaspari A., trgovina z mešanim blagom in vinom. Gaspari J. Anton, trgovina z mešanim blagom in špedicija. Hieng E., trgovec z lesom. de Schiavo Antonio, trgovina s kulonijalnim blagom in z deželnimi pridelki. Rateče. Koschel Anton, trgovina z mešanim blagom. Lowenfeld Moric, parna žaga. Pohar Helena, trgovina z mešanim blagom. Podlesnig Davorin, trgovina z mešanim blagom in branja-rija. Tovarna za dokumentni in kartni popir, c. in kr. priv. v Ratečah, Valentin Krisper. Wakonigg bratje, trgovina z mešanim blagom: lastnika Matija in Ivan Wakonigg. Razdrto. del Linz Leonardo, trgovina z mešanim blagom. Ribnica. Klun G., trgovina z mešanim blagom. Posojilnica v Ribnici, zadruga z omejeno zavezo. Senožeče. Gaspari Giovanni, trgovina z mešanim blagom. Rieter H. in T. Holt v likvidaciji, pivovarna in sladna tovarna. Sbrizai Giae., trgovina z mešanim blagom. Setičina. Fortuna Terezija, trgovina z mešanim blagom. Smrek. Kranjska trgovska čebelarja na Hudem, baron Rothschutz. Spodnja Šiška. Bolaffio Viktor, trgovina z vinom. Bratje Reininghaus, zaloga piva. Dekleva Ivan, trgovina z vinom in žganjem. Juvančič J. C., trgovina z vinom. Plautz Ivan Nep., trgovina s špecerijskim, materijalnim, barvenim in železnim blagom. Vodnik Josip, trgovina s špecerijskim blagom. Stražiše. Benedig Ivan, trgovina s konjsko žimo in tovarna za sita. Globotschnig Anton, trgovina s konjsko žimo in siti. Tovarna za sita od konjske žime v Stražiši. c. in kr. priv., Primoža Hudoverniga v Kranji. Sv. Ana pri Tržiči. Hofbauer J., trgovina z lesom in žaga za furnir. Sv. Katarina pri Tržiči. Tovarna za lesene pokrovčke nad Tržičem, Charles Moline. Šent Jernej. Novosele Fran, trgovina z moko. Šent Peter. Medica in Križaj, parna žaga, trgovina z mešanim blagom in lesom. Spilar Ivan, trgovina z mešanim blagom. Šent Vid pri Vipavi. Vrtove F., trgovina z mešanim blagom in živili. Škofjaloka Gusell Ivan, trgovina s lesom, vinom in jesihom. Kaschmann Fran, oetarnar in branjevec. Koceli I. N., trgovina z mešanim blagom; posestnica Marija Koceli. Krenner Alojzij, tovarna za sukno. Šmartno pri Litiji. Wakonigg Ivan, trgovina z mešanim blagom. Travnik. Kneza Karola Viljema Auers-perga žaga in mlin v Travniku. Trnovo. Brinšek Janez, kupec z raznim blagom. Valentsitz Ivan, trgovina z mešanim blagom. Tržič. Ahačič Ivan, izdelava kos. Ahazhizha Kajetana vd., fužina za kose. Dekleva Marija, jirharija, Goeken in drug., tovarna za čevlje. Gospodarsko društvo pri sv. Ani za dobivanje gospodinjskih potrebščin; načelnik Herman Peter Kossel Karol, trgovina z mešanim blagom. Mally Karol B., strojarija. Mally Leop., strojar. Mally Peter, strojar. Omersa Ivan, trgovina z mešanim blagom. Pollak Ludovik, strojar. Pollak Stanislav, usnjar. Predilnica za pavolo in tkalnica v Tržiči, Glanzmann in Wachter, komanditna družba. Raitharek Friderik, trgovina z mešanim blagom Zjcdinjene tovarne za čevlje Mally-ja in Dembergerja, podružnica na Dunaji Udmat. Dolinar Ignacij, octarnica. Tobias Fran, octarnica. Verd pri Vrhniki Kotnik Fran, opekarna in parketna tovarna. Vič. Kantz J. J. octarnica. Mesessnu Andrej, mlin. Vipava. Grabrijan Hinko, trgovina s špecerijskim blagom in železom. Grofa Karola Lanthierija mehanični mlin in žaga, potem prodaja moke in desk na drobno. Knific R., trgovina z mešanim blagom. Može Ivan, trgovina z laket-nim blagom. Prva zadruga vipavskih sadjarjev na Slapu. Vrhnika. Brilej M., trgovina z mešanim blagom. Jellouschek Ig., opekarna. Jelovšek G. V., trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom; posestnik Gabrijel Viktor Jelovšek. Kmetska posojilnica Vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejenim poroštvom ; načelnik Fran Kotnik, posestnik na Verdu. Obresa Karol, milarija in tovarna za sveče Prva kranjska eksportna pivovarna T. Frohlich. Vir pri Domžalah. Grosslercher Josip in drug., tovarna za slamnike. Zagorje za Savo. Mihelčič R. E., trgovina z mešanim blagom. Muller Ivan st., trgovina z mešanim blagom; posestnica Marija Muller. Rudarska družba ob Savi v Zagorji; premogovnik, steklarna in cinkova fužina s fabrikacijo cementa. Zagorje na Notranjskem. Domicelj Alojzij, trgovina z mešanim blagom. Zapuže. Kane Luka, trgovina z lesom Zgornja Šiška. Tovarna za lesene cveke Jos. Krisperja. Železniki. Globočnik Anton, železna fužina. Globočnik Ivan, železna fužina in tovarna za žične žreblje. Globočnik Leopold, železne fužine. Sterbenc Josip, kramar. Železniška železno industrijska družba bratov Globočnikov, železne fužine in valjalnica. Žnžemperk. Dereani Jakop, trgovina z mešanim bUgom. Pehani Fran, mlin XII. Gasilna društva. 1. Zveza kranjskih gasilnih društev. Ljubljana: Doberlet Fran, Ruting Karol, Achtschin Alb., Hinterlechner Karol. Gorenjsko: Jager Karol (Krani), Juvančič Karol (Spodja Šiška). Dolenjsko: Gustin Adolf (Novo'mesto), Adlešič Jurij (Šmartno pri Litiji). Notranjsko: Verbič Josip (Borovnica). Gasilna nadzornika. Doberlet Fran, A. C. Achtschin. Zvezna gasilna društva. Begunje (Stotnik Rakovec Ivan). B i z a v i k (Babnik Fran). Bohinjska Bistrica (Bevc Matej). Borovnica (Verbič Josip). Cerknica (Završnik Matija). Domžale (Janežič Matija). Horjul (Miha Matija). Kamnik (Močnik Josip). Kočevje (Arko Ivan). Kranj (Jager Karoll. Krško (Rupert Anton). Litija (Tuma Lovro). Ljubljana (Gerber Josip). Mirna (Rus Josip). Mokronog (Šašelj Karol). Novo mesto (Gustin Adolf). Planina (Reissmuller). P o s t o j i n a (Burger Mat.). Polhov gradeč (RiharFr.). Radovljica (Klinar Mit.). Rakek (Hieng Karol). Rateče (Petrič Anton). Spod. Šiška (JuvančičKarol). Spod. Logatec (Smole Jos.). Š e n t - Jernej (VVutscher Ivan). Šent-Vid pri Setičini (Kun- stek Anton). Škofjaloka (Caleari Fran). Šmartno pri Litiji (Adlešič Jurij). Toplica (Kulavic Anton). Trebnje (Tomic Viljem). Tržič (Mally Karol B.). Veliki Otok (Jurca Fran). Vič-G lin ice (Gorjup Lovro) Višnja gora (Skrbinc Jak.). Vrhnika (Mayer Kari). Žnžemperk (Koncilja Fr.). 2. Gasilna društva, ki niso v zvezi. Bled (Mallner Ivan). Črnomelj (Skubic L.). Dolenja Loka (Utedič Fr.). Dolenja vas (Merhar Ign.). Kočevska Reka (Schneider Josip). K o p r i v n i k (Wuchse Jurij). Metlika (Gangel Leopold). Preserje (Marn Jakop). Srednja vas (Honigmann). Studenec (Minetti Alojzij). Sveti i potok (Kraker Jos.). ŠentVid nad Ljubljano (Bevec). Š m a r j e - Škofelj ca (Ogo- relec Vincenc). Verd (Šusteršič Jakop). Vipava (Može Fran). Zagorje 3. Tovarniška gasilna dru- štva. Javornik: Železne fužine. Ljubljana: C. kr. glavna tobačna tovarna. Vevče: Papirnica. Vojaška oblastva. 28. peš-četno divizijsko poveljuištvo. Podmaršal: AVatteck pl. Hermannsliort Fran. Načelnik generalnemu štabu: Major Kari Ivan. , • • • Intendauca 28. peš-četuega dirizijskega poveljništva. Načelnik intendanci: Vojaški intendant Petrovič Demeter. 56. peš-brigadno poveljuištvo. Generalni major: Schilha\vsky pl. Balinbriick Josip. Krajevuo poveljuištvo. Stotnik: Fukatko Anton. Pešpolk baron Kuhu št. 17. Polkovnik: Vitez Gariboldi Ferdinand. Težka baterijska divizija št. 5. Podpolkovnik: Haarinann Viljem. Vojaška bolnica št. 8. Višji štabni zdravnik: Dr. Stangl Fran. Zdravstveni oddelek št. 8. Stotnik: Horsky Eduvard. Nameslui kompanijski kader poljskega lovskega batalijona št. 7 in 19. Nadporočnik: AVieser Julij. Poročnik: Maier Ernest. Vojaške bolnice lekarna št. 8. Medikamentni oficijal: Wolanek Josip. Topničarska opravila podrnžuična zaloga. Stotnik: Paulier Fran. • . Vojaški preskrbovalni magacin. Preskrbovalni oficijal: Brabetz Adolf. Poveljuištvo c. kr. kranjsko-primorskega brambovskega pešpolka št. 5. Polkovnik: Gall baron Gallenstein Rudolf. Poveljuištvo brambovskega batalijona Novomesto št. 24.« Stotnik : pl. Zergollern Rudolf. Poveljuištvo brambovskega batalijona Ljubljana št. 25. Major: Scherian Robert. Pešpolki. Štev. Ime Štab Dopolnilni okraj Ustanoi-Ijcii leta Našivi Gumbi 1. Cesar Franc Jožef I. . . Opava Opava 1716 temnordeči rumeni 2. Aleksander I., car ruski, f Braševo Braševo 1741 cesarsko- rumeni 3. Karol Ludovik, nadvoj- beli voda, maršal, f . . . Klosterbruck Kromeriž 1715 nebesno- modri 4. Hoch- und Deutschmeister Dunaj Dunaj 1696 nebesno- rumeni modri B. Vacat....... Miskolcz Szathmar 1762 rožnordeči 6. Kralj Karol I. rumunski Sarajevo Novi sad 1762 »j beli 7. Dahlen pl Orlaburg Her- man, baron, feldcajg- majster...... Celovec Celovec 1691 temnorjavi 11 8. Abele Vincenc, baron, feld- cajgmajster..... Brno Brno 1647 travnozeleni rumeni 9. Pakenj pl. Kilstadten Fri- derik. baron, feldcajg- majster...... Levov Stryj 1725 jabolčno- »zplp-ri i lO- Handel Henrik, baron, uuiClli. feldcajgmajster . . . Dunaj Przemysl 1715 papižjezeleni beli tl- Jurij, kraljevič saksonski Praga Pisek 1629 pepelnosivi rumeni 12- Viljem, nadvojvoda, feld- Komorn temnorjavi cajgmajster..... Dunaj 1702 j» 13- Huyn Ivan, grof, feldcajg- Krakovo rožnordeči majster ...... Krakovo 1618 ii 14- Ludovik IV., veliki voj- voda hesenski. . . . Line Line 1733 črni ?! 15- Adolf, vojvoda nasovski. Levov Tarnopol 1701 broščevo-rdeči 11 16- Giesl pl. Gieslingen Hen- rik, baron, podmaršal. Belovar Belovar 1703 žvepleno- 11 rumeni 17- Kuhn pl. Kuhnenfeld Fran, baron, feldcajgmajster. Ljubljana Ljubljana 1674 rdečerjavi beli 18- Konstantin, veliki knez ruski ....... Sadova Sadova 1682 temnordeči 55 19- Cesarjevič Rudolf, nad- vojvoda, podmaršal, f. Komorn Raba 1734 nebesno- mnrlri » 20- Friderik Viljem, nemškega lliUUL X cesarstva in pruskega kraljestva prestolona- račjerdeči slednik ..... Krakovo Novi Sandec 1681 21. Welsersheimb Zeno, grof, Časlava feldcajgmajster . . . Riva 1733 morsko- rumeni zeleni 22. Weber Josip, baron, feld- cajgmajster ..... Zader Spljet 1709 cesarsko- beli rumeni Stev. Ime Štab Dopolnilni okraj Dslanoi-Ijcii Ida Našivi Gumbi 23. Dopfner Josip, baron, pod- maršal...... Budimpešta Zombor 1672 češnjevo-rdeči beli 24. Reinlander Viljem, baron, 25. feldcajgmajster . . . Tulln Koiomea 1662 pepelnosivi 1J Piircker pl. Piirckhain Vincenc, baron, feldcajg- majster ...... Losoncz Losoncz 1672 morsko- »» 26. zeleni Mihael, veliki knez ruski Gran Gran 1717 črni rumeni 27. Leopold II., kralj belgijski Gradec Gradec 1682 cesarsko-rumeni v 28. Humbert I., kralj itali- 29 janski ....... Praga Praga 1698 travnozeleni beli Scudier Anton, baron, feld- cajgmajster ..... Temesvar Veliki Becz- 1704 svetlomodri » kerek 30. Ringelsheim Josip, baron, 31. feldcajgmajster . . . Plevlje Levov 1725 ščukinosivi rumeni Friderik Viljem, veliki voj- voda meklenburg-stre- Sibinj liški....... Sibinj 1741 cesarsko- beli 32. rumeni Vacat....... Budimpešta Budimpešta 1741 nebesno- rumeni 33. modri Kussevich pl. Szamobor Emil, baron, feldcajg- majster ....... Ogrska Bela Trdnjava 1741 pepelnosivi beli 34. cerkev Arad Viljem I., cesar nemški in kralj pruski, f • • Levoča Košice 1734 broščevo- n 35. rdeči Philippovic pl. Philipps-berg Josip, baron, feld- 36 cajgmajster, f- • ■ • Plzenj Plzenj 1683 račjerdeči rumeni Ziemiecki pl. Ziemiecin Hieronim, baron, feld- cajgmajster ..... Terezin Mlada Bole- 1683 bledordeči beli 37. slava Josip, nadvojvoda, general konjiče...... Gradec Veliki Va- 1741 škrlatno- rumeni 38. radin rdeči Mollinary pl. Monte-Pa-stello Anton, baron, feld- 39. cajgmajster ..... Budimpešta Kecskemet 1725 črni beli Aleksij, veliki knez ruski Debreczin Debreczin 1756 škrlatno- JJ 40. rdeči Auersperg Bogomir, grof, 41. feldcajgmajster . . . Jaroslav Rzeszow 1734 svetlomodri rumeni Vecsey de Vecse et Bo- rollyo-Isagfa Josip, ba- Črnovci Črnovci ron, podmaršal . . . 1701 žvepleno-rumeni beli 42. Ernest Avgust, vojvoda kumberlandski, brun- šviški in lfineburški . Terezin Terezin 1685 pomerančno-rumeni Stev. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. Ime Štab Dopolnilni okraj Griinne Filip, grof, podmaršal ...... Albreht, nadvojvoda, maršal...... Temesvar j Karansebes Žiga, nadvojvoda, maršal . . . pod- Fejervary de Komlos-Ke-resztes Geza, baron, feldcajgmajster . . . Beck Friderik, baron, feldcajgmajster ..... Ernest, nadvojvoda, general konjiče..... Hess Henrik, baron, maršal, f....... Friderik Viljem Ludovik, veliki vojvoda badenski Henrik, nadvojvoda, feldcajgmajster ..... Friderik, nadvojvoda podmaršal ...... Leopold, nadvojvoda, general konjiče . . . . Thun - Hohenstein Fran, grof, feldcajgmajster . Gondrecourt Leop., grof, podmaršal..... Baumgarten Alojzij, pl. podmaršal .... Vacat....... Ludovik Salvator, nad vojvoda, polkovnik . Rajner, nadvojvoda, feld cajgmajster.... 61. 62. 63. 64. Appellvan, baron, general konjiče...... Aleksander III., car ruski Ludovik, kraljevič ba^ varski...... Viljem III., kralj zemski . . . mzo Karol Aleksander, veliki vojvoda saksonsko-vvei-mar-eisenaški . . . Ludovik Viktor, nadvoj voda, podmaršal . . Budimpešta Przemysl Szegedin Maribor Komorn' Solnograd Dunaj Kološ Pečuh Zagreb Olomuc Kaposvar Sanok Szegedin Maribor Vel. Kaniža Sv. Hipolit Erdeljski Beligrad Kološ Pečuh Zagreb Olomuc Ustanovljen leta NaSivi Gumbi ( Dunaj Brzezan 1799 Krakovo Vadovice 1684 Krakovo Tarnov 1689 KoJomea Stanislav 1763 Trident Solnograd 1682 Jager Jager 1798 Trst Temesvar 1798 Gorica Maros-Vasar-hely 1798 Bistrica Bistrica • . Oraštija (Broos) Oraštija 1860 Dunaj Munkacs 1715 1744 1682 1762 1682 1721 1715 1762 1702 1741 1741 1661 cešnjevo-rdeči broščevo-rdeči škrlatno-' rdeči papižjezeleni jeklenozeleni u ščukinosivi papižjezeleni pepelnosivi temnordeči jabolčno-zeleni rumeni beli rumeni beli U rumeni d beli rdečerjavi rumeni jeklenozeleni bledordeči crm pomerančno-i rumeni J jeklenozeleni pomeraneno-rumeni pomeraneno-rumeni bledordeči beli rumeni beli rumeni beli rumeni Štev. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. Ime Stab Dopolnilni okraj Ferdinand IV, veliki vojvoda toskanski, podmaršal ..... Graef pl. Libloy Eduvard, vitez, general konjiče . Rodich Gabrijel, baron feldcajgmajster, f . Jelačič de Bužim Jurij, grof, podmaršal . . . (Petrovaradinski) Philip-povid Fran, baron, feldcajgmajster, f. . . . Vacat....... Dormus pl. Kilianshausen, Jos. b., feldcajgmajster. Viljem, vojvoda virtem-berški, feldcajgmajster Bouvard Friderik, baron, podmaršal..... Folliot de Crenneville Fran, grof, feldcajgmajster ...... Knebel pl. Treuenschwert Albert, baron, feldcajgmajster ...... Karol Salvator, nadvojvoda, podmarSal. . . Šokševid Josip, baron, feldcajgmajster . . . (Otočaški) Grof Jelačic, feldcajgmajster, f . . Viljem, princ šlezvik-hol-štajn-gliicksburški, general konjiče .... Waldstatten Ivan, baron, podmarSal..... Schonfeld Anton, baron, podmarSal..... Degenfeld-Schonburg Krištof, grof, podmaršal . Bauer Ferdinand, baron, feldcajgmajster . . . Kees Jurij, vitez, feldcajgmajster ..... Unghvar Unghvar Eperjes Budimpešta Stolni Beli-grad Petrovaradin Petrovaradin Trencsin Požun Inomost Sadova Praga Šopronj Przemysl Osek Reka Levov Iglava Sibinj Dunaj Dunaj Košice Eperjes Szolnok Stolni Beli-grad i jen leta Trencsin Požun Heb Jičin Henrikov Gradec (Neu-haus) Šopronj Sambor Osek Otočač ZIoczovv Iglava Szeg. Udvar-hely Ogrska Bela cerkev Dunajsko Novo mesto Mor. Sziget Našivi Gumbi ■ 1860 1883 bledordeči račjerdeči rdečerjavi ščukinosivi morsko-zeleni račjerdeči svetlomodri češnjevo-rdeči broščevo-rdeči svetlomodri ščukinosivi češnjevo-rdeči rdečerjavi jabolčno-zeleni škrlatno-rdeči živordeči temnorjavi živordeči beli rumeni beli rumeni beli rumeni beli jabolčno-zeleni rumeni Štev. Ime Štab Dopolnilni okraj Ustanovljen lela Našivi Gumbi 86. Vacat........ Budimpešta Sobotica amarantno- rumeni rdeči 87. Hohenlohe-Schillingsfiirst Konstantin, knez, ge- neral konjiče .... Gradec Celje morsko- »/pipril beli 88. Teuchert - Kaufmann pl. ZivlCUl Traunsteinburg Fride- rik, baron, podmaršal . Praga Beroun bordordeči 89. Kaiffel Emerih, vitez, pod- marSal...... Dunaj Brodek » rumeni 90. "Windisch-Gratz Ludovik, knez, podmaršal. . . Dunaj Jaroslav amarantno- n rdeči 91. Frohlich pl. Elmbach in Groara Ludovik, vitez, podmaršal..... Budejevice Budejevice papižjerdeCi j? 92. Konig Gustav, baron, feld- cajgmajster .... Terezin Homutov beli beli 93. Joelson Alfred, baron, pod- Mor. Šum- temnorjavi maršal ...... Olomuc 1883 rumeni berg 94. Vacat........ Jožefovo Turnov beli j) 95. Rodakovich Josip, vitez, podmaršal..... Levov Czortkow amarantno- beli rde5i 96. Ramberg Herman, baron, general konjiče . . . Karlovec Karlovec živordeči rumeni 97. Milan I., kralj srbski . . Pulj Trst rožnordeči beli 98. Stransky pl. Dresdenberg Visoko Mito svetlo- Fran, podmaršal. . . Jožefovo rjavkasti 99. Jurij I., kralj helenski . Mostar Znojmo žvepleno- rumeni rumeni 100. Vacat........ Olomuc Tešin svetlo- u rjavkasti 101. Sergij Aleksandrovič, ve- liki knez ruski . . . Veliki Va- Bekes-Csaba žvepleno- beli radin rumeni 102. Catty Adolf, baron, feld- cajgmajster..... Praga Benešov J morsko- rumeni ,travnozeleni 1 Bosensko-liercego vinske čete. Bataljoni: 1. Sarajevo. — 2. Banjaluka. — 3. Dolenja Tuzla. — 4. Mostar. Lovska četa. Tirolski lovski polk „Cesar Franc Jožef. Ustanovljen leta 1813. — Štab in dopolnilni okraj: Inomost. — Bataljoni: 1. Ino-most. — 2. Pergine. — 3. Trident. — 4. Borgo. — 5. Mostar. — 6. Cavalese. — 7. Breg-nica. — 8. Roveredo. — 9. Bolzan. — 10. Briksen. I'oljski lovski bataljoni. Ustanovljeni so bili: leta 1808 bataljoni štev. 1 do 9; leta 1813 bataljoni štev. 10 do 12; leta 1848 bataljoni št. 23 in 24; leta 1849 bataljoni štev. 13 do 22 in 25; leta 1859 bataljoni štev. 26 do 32. Štev. Mirovna Dopolnilni kom- Štev. Mirovna Dopolnilni kom- štabna postaja panijski kader štabna postaja panijski kader 1. Jožefovo Terezin 17. Brno Brno 2. Bihač Sadova 18. Prahatice Pizek 3. Caglov (Frei- Line 19. Trst Ljubljana stadt) 20. Koper Celje 4. Tarnov Olomuc 21. Dunaj Dunaj 5. Ogrsko Gradišče Kromeriž 22. Praga Heb 6. Praga Plzenj 23. Abrudbanya Maros-Vasar- 7. Beljak Ljubljana hely 8. 9. Celovec Celovec 24. Budimpešta Budimpešta Judenburg Gradec 25. Brno Brno 10. Hamburg Sv. Hipolit 26. Line Line 11. Raba Raba 27. Trbiž Maribor 12. Stolac Mlada Boleslava 28. Fgaras Sibinj 13. Krakovo Praga 29. Dolenja Tuzla Losoncz 14. Kutna gora Časlava 30. Brody Stanislav 15. Bilek Solnograd 31. Zemun Otočac 16. Olomuc Opava 32. Bjelina Eperjes Konjiča. Dragonski polki. Štev. Ime Štab Dopolnilni kader Ustanovljen leta Egalizacija Gumbi 1. Cesar Franc Jožef . . , Terezin Terezin 1768 temnordeča beli 2 Pejacsevichpl. Verocze N., grof. general konjiče . Dunajsko Novo mesto Dunajsko Novo mesto 1672 črna » 3. Albert, kralj saksonski . Veles Veles 1768 temnordeča rumeni 4. Albreht, nadvojvoda, maršal...... Ens Ens 1672 travnozelena beli 5. 6. Nikolaj I., car ruski, f. Aleksander, princ hesen-ski in obrenski, general Maribor Maribor 1721 cesarsko-rumena konjiče...... Brno Brno 1701 črna rumeni 7. ! Vacat........ Dunaj Klatovo 1663 žvepleno-rumena beli 8. Sternberg Leopold, grof, general konjiče . . . Pardubice Sadova 1618 škrlatno-rdeča rumeni 9. Piret de Bihain Evgen, baron, general konjiče Požun Požun 1682 travnozelena I " I Štev Ime | * . Štab Dopolnilni kader Ustanovljen leta Egalizacija Gumbi 10. t Montenuovo Viljem, knez, • t general konjiče . . . Tarnopol Tarnopol 1640 žvepleno- rumeni Žolkiew rumena 11. Cesar Franc Jožef . . . ŽoIkiew 1688 škrlatno-rdeča beli 12. Neipperg Ervin, grof, ge- ■ cesarsko- neral konjiče .... Godonine Godonine 1798 rumeni (Goding) • rumena 13. Savojski Evgen Fr., princ, broščevo- beli generalni lajtnant, f . Brandeis Stara Bole- 1682 slava rdeča 14. Windisch-Gratz, Alfred, knez, maršal, f. . . . Klatovo Klatovo 1725 broščevo- rumeni rdeča Husarski polki. >tc Ime Stab Dopolnilni kader Ustanoi-Ijcu leta Čako Atila Olive Cesar Franc Jožef . . . Nikolaj Nikolajevih, veliki knez ruski . Thurn in Taksis Emerih, knez. general konjiče . . . . Edelsheim - Gyu-lai Leopold, baron, general konjiče . . . Radetzky pl. Ra-detz Josip, grof, maršal, f Kari I., kralj vir-temberški . . Viljem, kraljevič pruski . . . Koller Aleksander, baron, general konjiče . Thurn in Taksis L., knez, pod-maršal . . . Friderik Viljem III., kralj pruski, f. . . . Bela cerkev Brašševo Sibinj Czegled Kisek (Giins) Kisek Bela cerkev Braševo Sibinj Kecslsemet Temesvar Temesvar Pečuh i Pečuh Ruma p Šopronj Sobotica Osek Šopronj Sobotica 1756 1743 1702 1734 1798 1734 1798 1696 1688 1741 temnomodri beli rumeni broščevo-rdeči broščevo-rdeči pepelnosivi svetlomodri broščevo-rdeči beli svetlomodri temnomodri svetlomodri temnomodri svetlomodri temnomodri „ svetlomodri rumeni ! beli temnomodri rumeni beli svetlomodri beli rumeni > K3 Ime Štab Dopolnilni kader Uslauoj-Ijtu Ida Čako Atila Olive 11. • Windisch-Gratz Josip, knez, podmaršal. . Dunaj Dunaj 1762 pepelnosivi temnomodri beli 12. Fratricsevics Ignacij, pl., ge- 13. neral konjiče . Gy6ngyos Gyongyos 1800 beli svetlomodri n Vacat ... t Budimpešta Budimpešta 1859 temnomodri temnomodri 14. Vladimir, veliki knez ruski . Arad Arad 1859 broščevo-rdeči svetlomodri rumeni 15. Palffy ab Erdod Moric, grof, podmaršal . Debreczin Debreczin 1701 pepelnosivi temnomodri „ 16. Clam - Gallas, grof, general Črnovci konjiče . . . Nyiregyhaza 1798 svetlomodri beli Ulanski polki. Štev Ime Štab Dopolnilni kader Ustanovljen leta Čapke Gumbi 1. Prestolonaslednik Rudolf, nadvovojda, podmaršal, t Krakovo Krakovo 1791 cesarsko- rumeni Schivarzenberg Karol Fi- rumene 2. 3. lip, knez, maršal, f. . Tarnov Stockerau 1790 temnozelene Karol, nadvojvoda, mar- šal, + ....... Lancut Rzeszow 1801 brošCevo- 4. Cesar Franc Jožef . . . Brzezan Brzezan 1813 rdeče , bele » 5. Nikolaj Aleksancirovič, ve- j) liki knez in prestolo- naslednik ruski . . . Varaždin Varaždin 1848 svetlomodre 6. Cesar Franc Jožef . . . Przemysl Przemysl 1688 cesarsko- " Karol Ludovik, nadvoj- rumene beli 7. voda, general konjiče . Nagy Mihaly Košice 1758 temnozelene 8. Ramberg Viktor, baron, ! 9.\ 10./ podmaršal..... Novi zamki Komorn 1718 broščevo- Razpuščena ..... (Neuhausel) rdeče n 11 Aleksander III., car ruski Stockerau Stockerau 1814 češnjevo- rdeče 12. Franc II., kralj obeh Si- n 13. cilij ........ Celovec Celovec 1854 temnomodre rumeni Nostitz-Rieneck Herman, ■k grof, podmaršal . . . Levov Levov 1860 j? beli Topničarska četa. Poljski topničarski polki .1. Topničarska brigada Krakovo. 1. konjiški topničarski polk (preje 7.) Krakovo. Luitpold, kraljevič bavarski. — 1. težka baterijska divizija Krakovo. — 2. težka baterijska divizija Vadovice. 2. Topničarska brigada Dunaj. 2. konjiški topničarski polk (preje 11.) Dunaj. Nadvojvoda Ivan, podmaršal. — 3 in 4. težka baterijska divizija Dunaj. 3. Topničarska brigada Gradec. 3. konjiški topničarski polk (preje 6.) Gradec. Nadvojvoda Viljem, feldcajgmajster. — 13. konjiški topničarski polk (preje 12.) Ljubljana. — Baron Hartlieb Oton, podmaršal. — 5. težka baterijska divizija Radgona. — 6. težka baterijska divizija Gradec. 4. Topničarska brisrada Budimpešta. 4. konjiški topničarski polk (preje 5.) Budimpešta. Baron Lenk pl. Wolfsberg Viljem, feldcajgmajster. — 7. in 8. težka baterijska divizija Budimpešta. 5. Topničarska brigada Požun. 5. konjiški topničarski polk (preje 3.) Komorn. Nadvojvoda Albreht, maršal. — 9. težka baterijska divizija Požun. — 10. težka baterijska divizija Schutt-Sommereien. 6. Topničarska brigada Košice. 6. konjiški topničarski polk (preje 10.) Košice. Tiller pl. Turnfort Karol F. — 11. težka baterijska divizija Edeleny. — 12. težka baterijska divizija Rima-Szombat. 7. Topničarska brigada Temesvar. 7. konjiški topničarski polk (preje 13.) Te-mesvar. Leopold, kraljevič bavarski. — 13. težka baterijska divizija Veliki Varadin. — 14. težka baterijska divizija Lugos. 8. Topničarska brigada Praga. 8. konjiški topničarski polk (preje 1.) Praga. Cesar Franc Jožef. — 15. težka baterijska divizija Praga. — 16. težka baterijska divizija Rokycan. 9. Topničarska brigada Jožefovo. 9. konjiški topničarski polk (preje 4.) Jožefovo. Vitez Schmarda Karol, podmaršal. — 17. težka baterijska divizija Jožefovo. — 18. težka baterijska divizija Terezin. 10. Topničarska brigada Brno. 10. konjiški topničarski polk (preje 2.) Olomuc. Prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf, podmaršal, f. — 19. težka baterijska divizija Brno. — 20. težka baterijska divizija Olomuc. 11. Topničarska brigada Levov. 11. konjiški topničarski polk (preje 9.) Levov. Grof Bylandt-Rheidt Artur, feldcajgmajster. — 21. težka baterijska divizija Levov. — 22. težka baterijska divizija Tlumacz. 12. Topničarska brigada Sibinj. 12. konjiški topničarski polk (preje 8.) Sibinj. Kreutz Friderik, podmaršal. — 23. težka baterijska divizija Braševo. — 24. težka baterijska divizija Kološ. 13. Topničarska brigada Zagreb. 25. težka baterijska divizija Gorica. — 26. težka baterijska divizija Zagreb. 14. Topničarska brigada Dunaj. 14. konjiški topničarski polk Dunaj. Gerlich pl. Gerlichsburg Rudolf, podmaršal. — 27. težka baterijska divizija Line. — 28. težka baterijska divizija Dunaj. Trdnjavski topničarski bataljoni. Štev. 1. Budimpešta. — Štev. 2. Terezin. — Štev. 3. Dunaj..— Štev. 4. Dunaj. — Štev. 5. Komorn. — Štev. 6. Krakovo. — Štev. 7. Olomuc. — Stev. 8. Przemysl. — Štev. 9. Trident. — Štev. 10. Dubrovnik. — Stev. 11. Pulj. — Stev. 12. Osek. Tehnično topničarstvo. 1. V topničarskem arsenalu na Dunaji: topničarska opravna tovarna, topničarska opravna zaloga, prejemna komisija, topničarska opravna kompanija. 2. Topničarska opravna zaloga v nastopnih krajih: Bergstadtl, Braševo s podružnico Sibinj, Budimpešta s podružnico Košice, Dubrovnik s podružnicama Zader in Spljet, Dunajsko Novo mesto, Gradec s podružnico Ljubljana in s praharsko postajo Sent Vid na Koroškem, Inomost s podružnicami Trident, Franzensfeste in Kufstein ter s praharsko postajo Bolzan, Jožefovo s podružnico Sadova, Karlovec s podružnico Stara Gradiška, Komorn s praharskima postajama Banjska Bistrica in Požun, Kotor s podružnico Novi grad, Krakovo, Levov, Line s praharsko postajo Solnograd, Mostar, Olomuc s praharsko postajo Brno, Osek s podružnico Brod, Petrovaradin, Praga, Prze-mysl, Pulj s podružnico Trst, Sarajevo, Temesvar s podružnico Arad, Terezin. 3. Praharna v Kamniku. Ženijska četa. Ženijska polka. 1. Cesar Franc Jožef. Ustanovljen leta 1716. — Štab, 3. in 5. bataljon in na-mestni bataljonski kader Olomuc. — 2. bataljon Krakovo. — 4. bataljon Praga. — 1. batalijon Przemysl. — 1. in 2. reservna kozrpanija Terezin. 2. Nadvojvoda Leopold, general konjiče. Ustanovljen leta 1716. — Štab, 1. in 3. batalijon in namestni bataljonski kader Krems — 2. batalijon Dunaj. — 4. in 5. batalijon Budimpešta. — 1. in 2. reservna kompanija Gradec. Ženijski štab. Ženijska ravnateljstva: Krakovo. Przemysl, Dunaj, Line, Gradec, Celovec, Trst, Pulj, Budimpešta, Pečuh, Požun, Komorn, Košice, Mikolcz, Temesvar. Arad, Praga, Budejevice, Jožefovo, Terezin, Brno, Olomuc, Levov, Črnovci, Sibinj, Braševo, Zagreb, Osek, Petrovaradin, Inomost, Briksen, Franzensfeste, Trident, Zader, Dubrovnik, Kotor. Dalje v osvojenih pokrajinah: Sarajevo, Dolenja Tuzla, Gorazda, Banjaluka, Mostar, Trebinje in Plevlje. Pijonirski polk. Ustanovljen leta 1758. Pet bataljonov, potem opravna zaloga v Klosterneuburgu; — 1. bat. v Požunu; 2. bat. v Linci; 3. bat. na Ptuji. Železnični in brzojavni polk. Ustanovljen leta 1883. Polkovni štab, 1. in 2. batalijon v Korneuburgu. Sanitetna četa. Ustanovljena leta 1849. Sanitetni oddelki. 1. in 2. Dunaj. — 3. Baden. — 4. Line. — 5. Brno. — 6. Olomuc. — 7. Gradec. — 8. Ljubljana. — 9. Trst. — 10. Inomost. — 11. Praga. — 12. Jožefovo. — 13. Terezin. — 14. Levov. — 15. Tarnopol. — 16. in 17. Budimpešta. — 18. Komorn. — 19. Požun — 20. Košice. — 21. Temesvar. — 22. Sibinj. — 23. Zagreb. — 24. Dubrovnik. — 25. Sarajevo. — 26. Mostar. Povozna četa. Ustanovljena leta 1880. a) Povozni polki. Štev. 1. Štab in 2. divizija na Dunaji. — 3. divizija v Gradci. — 13. divizija v Zagrebu. — 14. divizija v Inomostu. 15. divizija v Sarajevem. Štev. 2. Štab in 4. divizija v Budimpešti — 5. divizija v Požunu. — 6. divizija v Ko- šicah. — 7. divizija v Temesvaru. — 12. divizija v Sibinji. Štev. 3. Štab in 8. divizija v Pragi. — 1. divizija v Krakovem. — 9. divizija v Jože-fovem. — 10. divizija v Brnu. — 11. divizija v Levovu. b) Povozna opravna zaloga v Klosterneubnrgu Brambovci za kraljestva in dežele v avstrijskem državnem zboru zastopane. C. kr. brainbovsko višje poveljuištvo na Dunaji. Višji poveljnik: Njega cesarska Visokost nadvojvoda Rajner, feldcajgmajser. Brambovska poveljništva na Dunaji, v Brnu, v Gradci, v Pragi, v Jožefovem, v Krakovem, v Levovu, v Zadru in deželnobrambeno poveljništvo v Inomostu. Brambovski batalj6ni.*) 1. bat. Dunaj 29. bat. Sadova 55. bat. Rzeszow 2. n Korneuburg 30. Visoko Mito 56. n Kolbuszovv (St. Dunaj) 31. Časlava 57. jj Sanok 3. Sv. Hipolit 32. Nemški Brod 58. jj Jarosfav. 4. jj Dunajsko Novo (St. Časlava) 59. jj Przemysl mesto 33. Praga 60. jj Novi Sandec 5. h Krems 34. Beroun 61. jj Sambor 6. Line 35. Plzenj 62. jj Stanislav 7. Veles 36. Klatovo 63. Levov 8. Solnograd 37. Mlada Boleslava 64. jj Žotkiew (St. Levov) 9. n Opava 38. jj Češka Lipa 65. jj Stryj (St. Stanislav) 10. jj Tešin (St. Turn) 66. ji Kolomea, 11. Krnov (St. Opava) 39. Terezin 67. jj Zloczovv 12. jj Kromeriž (St. Litomerice) 68. jj Grodek (St. Levov) 13. jj Brno 40. Most 69. n Czortkovv (St. Zalesz- 14. jj Iglava 41. Heb czyki) 15. Olomuc 42. Homutov 70. n Buczacz (St. Stani- 16. jj Mor. Šumberg 43. Jičin slav) 17. n Mor. Bela cerkev 44. Trutnov 71. n Tarnopol 18. jj Znojmo (St. Jičin) 72. n Trst 19. Mor. Tribov 45. Henrikov Gradec 73. jj Pulj (St. Olomuc) (Neuhaus) 74. n Gorica 20. jj Celje 46. Tabor (St. Benešov) 75. jj Radautz 21, jj Maribor 47. n Pisek 76. » Kotzmann (St. Čr- 22. Gradec 48. Kutna gora novci) 23. jj Ljubno 49. Češki brod 77. ji Črnovci 24 Novo mesto 50. Goršov Tin 78. jj Suczawa (St. Ljubljana) (Bischofteinitz) 79. jj Zader 25. 9} Ljubljana 51. n Plan (St. Heb) 80. jj Spljet (St. Sinj) 26. Celovec 52. Krakov 81. n Dubrovnik (St. Gra- 27. » Beljak (St. Celovec) 53. „ Tarnovv vosa) 28. jj Budejevice 54. jj Vadovice 82. B Kotor. Deželni strelski bataljoni na Tirolskem in Predarlskem: 10 bataljonov. Deželni strelci-jezdeci na Tirolskem in Predarlskem: Kader-poveljništvo v Inomostu. *) Štov. 1—8, 20—27, 79—82 80 brambovski strelski bataljuni, vsi drugi brambovski pes-bataljčni. Brainbovska konjiča. Brambovski dragonski polk štev. 1. polkov kader v Stockerau-u. „ „ „ 2. „ _ „ „ Prostjejevem. „ „ „ „ 3. postaja za formiranje v Velesu. „ ulanski „ „ 1. polkov kader v Kolomeji. „ 2. „ „ Visokem Mitu. „ „ „ 3. „ „ „ Samboru. Strelci-jezdeci v Dalmaciji. Kader-postaja v Sinji. Kraljevo ogrsko brambovsko višje poveljništvo v Budi za vse dežele ogrske krone. Višji poveljnik: Njega cesarska in kraljeva Visokost nadvojvoda Josip. — 92 bataljonov, 10 polkov konjiče po 4 eskadrone. C. in kr. mornarica. Načelnik vojno-pomorske sekcije: Makso baron Daublebsky pl.Sternek, admiral. Namestnik: Aleksander Eberan pl. Eberhorst, podadmiral. Predstojnik predsedniške pisarne: pl. Almstein Avgust, kapitan redovne ladije. Vojne ladije in plovila c in kr. vojne mornarice. Brodovje Bojne ladije, kasematne ladije Prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf. (Oklopnice): Tegetthoff, Custozza, Lissa, Nadvojvoda Albrecht, Cesar, Don Juan de Austria, Cesar Maks, Princ Evgen. Oklepne fregate: Habsburg. Torpedovke: Panter, Leopard, Zader, Spljet, Šebenik, Lušinj. Torpedni čolni: I. razreda Orel, Sokol, Jastreb, Skobec. II. razreda štev. 9 do 34. III. razreda štev. 1 do 8. Avisne ladije: Miramar, Greif, Phantasie. Povozne ladije: Cesarica Elizabeta, Ciklop, Pulj, Gargnano. Rečne ladije: Maros, Litva 0 Ladije za posebne namene. • Fregate: Radetzky, Lavdon. Korvete: Dunav, Saida, Nadvojvoda Friderik, Fazana, Helgoland, Zrinyi, Frundsberg, Aurora. Topnjače: Hum, Navtilus, Albatros, Krka, Narenta, Savsego. Parniki s kolesi: Andrej Hofer, Trst, Tavrus. Plovila za pristaniško in obrežno službo: Gemsa, Cvrček, Triton, Alnoh, Thurn-Taksis. Šolske ladije: Novara, Nadvojvoda Ferdinand Maks, Schwarzenberg, Artemizija, Kameleon, Minerva, Galeb Bravo, Velebich, Curtatone, torpedovke in podkopnice. Hulki: Salamander, Belona, Dan-dolo, Adrija, Alfa, Dalmat. Državne barve evropskih držav. Angleško: rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko: črno-rumeno. Badensko: rdeče-rumeno. Bavarsko: modro-belo. Belgijsko: črno-rumeno-rdeče. Bolgarsko: belo-zeleno-rdeče. Črna gora: rdeče-belo. Dansko^: rdeče-belo. Francosko: modro-rdeče-belo. Grško: belo-modro Hansa-mesta: belo-rdeče. Hesensko: belo-rdeče. Italija: rdeče-belo-zeleno. Meklenburško: rdeče-modro-rumeno. Nemško: črno-belo-rdeče. Nizozemsko: pomerančasto. Norveško: črno-rumeno. Oldenburško: temnomedro-rdeče. Portugalsko: modro-belo. Prusko: čnro-belo. Rumunsko: modro-rumeno-rdeče. Rusko: črno-pomerančasto-belo. Saksonsko: zeleno-belo. Srbsko: modro-rdeče-belo. Španjsko: rdeče-rumeno. Švedsko: rumeno-modro. Švica: belo-rdeče. Turško: rdeče. Virtemberško: črno-rdeče. Dr- Jernej Zupanee. ne 22. avgusta t. 1. minilo je osemdeset let, kar je ugledal luč sveta mož, ki je gotovo ponos Slovencev, dika razumništva našega. Dr. Jernej Zupanee, večletni predsednik c. kr. notarski zbornici n c. kr. notar v Ljubljani, porojen je bil v prijetni gorenjski vasi na Marti-njem vrhu hiš. štev. 15, dne 22. avgusta 1810. leta in takoj drugi dan krščen v cerkvi sv. Lenarta, selške župnije, sodni okraj Loka. Oče mu je bil Matija Zupanee, mati pa Urša, porojena Pirtar. r ^ L__:__O Ker je bistri deček že v zgodnji mladosti kazal mnogo veselja do učenja, ukrenil je oče, da pojde Jernejček v šolo. Ko je nekoliko odrasel, odvedo ga v Železnike ter ga vpišejo na takozvano „Untere in Obere". Radi prid- nosti in bistroumnosti se je hitro vsem priljubil, posebno pa gospodu učitelju. Martinji vrh je oddaljen kake dve in pol ure od Železnikov, zato je ostajal deček opoludne pri učitelji, popoludne po končani šoli je pa vsak dan korakal domov. Leta 1824. prišel je v Ljubljano ter stopil v tretji razred c. kr. normalne glavne šole. Prihodnje leto se je zapisal v Ljubljani v e. kr. licej, na katerem je svoje študije končal 1833. leta z izvrstnim uspehom. Na tem li-ceji je slušal tudi pouk o izrednih predmetih t. j.: občno svetovno zgodovino, prirodopisje in vzgojeslovje, in vse izkušnje je dostal z odliko. Koliko mu je koristilo ravno znanje teh predmetov, videli bodemo v teku daljnega njegovega delovanja. Dovršivši vse izpite, bil je s posebnim izpričevalom vodstva e. kr. normalne glavne šole usposobljen za privatnega učitelja. Končavši filozofske študije na ljubljanskem liceji, šel je 1833. leta na vseučilišče na Dunaj in se vpisal na juridiško fakulteto, kjer je v štirih letih završil te študije. Tudi na Dunaji si je pridobil na e. kr. Jožefovem (Joseph-stadter) gimnaziji izpričevalo sposobnosti za privatnega učitelja. Na vseučilišči pa še posebej napravil s prav dobrim uspehom preskušnje iz klasiške literature, iz laškega jezika in iz estetike. Leta 1843. bil je na Dunaji pro-moviran doktorjem prava. V mladosti svoji je imel posebno veselje z vzgojo mladine in se vedno odlikoval kot izboren učitelj. Redno vzgojo otrok prevzame 1834. leta pri c. kr. profesorji J. E Veitu na Dunaji in poučuje pri njem tri leta. Vsestranska njegova izobraženost mu je v kratkem času pridobila popularnost izbornega vzgojevalca in leta 1838. ponudi mu grof Luis Szechenyi, pravi komornik Njega Veličanstva cesarja Ferdinanda, tajni svetovalec in najvišji dvornik Nje cesarske visokosti nadvojvodice Sofije, vzgojo svojih dveh sinov. Poučeval je pri njem poludrugo leto in prepotoval z mladeničema Italijo in Francijo. Pri izstopu je prejel zahvalno pismo grofovo, v katerem mu izraža posebno zadovoljnost za veliki napredek njemu izročenih sinov. Jeden teh dveh učencev njegovih (starejši sin) po imeni Irme je sedanji avstrijski poslanec v Berolinu. Pričetkom leta 1844. stopi v prakso k dru. Josipu Hyeju pl. Hyeburgu, advokatu in notarju na Dunaji, in ondu ostane do 1845. leta. A že leta 1845. poklicali so ga za privatnega prefekta na c. kr. Tere-zijansko viteško akademijo na Dunaji. Tu je deloval nad štiri leta s posebnim uspehom ter se odlikoval kot vzgojitelj. Mnogo prilike pokazati svojo spretnost v tej stroki mu je dalo usodepolno 1848. leto. Njega previdnost in lojalno njegovo vedenje mu je pridobilo vsestransko priznanje. Pri svojem odhodu iz akademije je prejel od vodstva jako laskavo izpričevalo, katero dokazuje, koliko je veljal akademiji. Na tej akademiji je bil med drugim pri njega juridiško-politiških študijah štiri leta učitelj in vzgojitelj gojencu zavoda Gustavu vitezu Suttnerju, to je, do konca 1848. leta. Ker je oče mladeničev želel, da spopolni sin znanstvo svoje, pošlje ga na potovanje. Za varuha in spremljevalca naprosi tedanjega njegovega učitelja, našega dr. Jerneja Zupanca. V počitkih leta 1846., 1847., 1848. in 1849. prepotovala sta z mladim vitezom Italijo', Francijo, Holandijo, Švico, nemške združene države, Švedsko, Norveško, Dansko, Angleško in Severno Ameriko. Na teh potovanjih mu je osobito koristilo popolno znanje italijanskega, francoskega in angleškega jezika in delno znanje švedščine, norve-ščine in danščine. Za svojega službovanja kot prefekt na c. kr. Terezijanski akademiji, nadaljeval je svojo prakso pri advokatu in c. kr. notarji dunajskem, dru. Ferdinandu Hoehsmannu. V razburkanem 1848. letu seje vpisal in postal član juridiško-politiškemu društvu, katero se je odlikovalo po svoji lojaliteti in zavzemalo jako odlično mesto med stanovalci dunajskimi. Leta 1850. vstopi advokaturski koncipijent k advokatu dru. Ferdinandu Supančiču na Dunaji in ondu ostane do svojega imenovanja za notarja. Notarski izpit je napravil dne 6. decembra 1851 leta pri c. kr. nadsodišči na Dunaji. Meseca julija 1856. leta pa je bil imenovan c. kr. notarjem za Ljubljano, katero mesto nastopi dne 26. oktobra 1856. leta. Na Dunaji je posebno mnogo občeval in bil najboljši prijatelj pokojnemu dr. Janezu Čopu, umršemu dne 25. junija 1847. leta. Dospevši v Ljubljano je bil mož na svojem mestu. Slovenski notarji in advokatje so bili takrat pri nas res še „bele vrane" Razumništvo je občevalo med sabo le v izvelični nemščini in tuji napuh se je šepiril ter zapeljeval še tisto malo število domačinov, kateri so se izšolali in ostali v rodnem svojem mestu. Naš dr. Z u p a n e c, ki je poznal svoj rod in kateremu se ni izneveril niti za trenutek, uvedel pa je že takrat, kolikor mu je dovoljeval postavni pot, slovenščino v svoj urad. Občeval je ljubeznivo s seljani in vsakateremu, kdor se je zatekel k njemu, pomagal je rad z dobrim svetom ali kakor si bodi. Ljudstvo ga je jelo kmalu spoznavati in zaupanje vanj je raslo od dne do dne. Zaslul je tudi kot spreten zagovornik v kazenskih stvareh. Delal je vedno vestno v svojem poklicu in si tako pridobil spoštovanje ne le narodnih svojih tovarišev, ampak tudi nasprotne nam stranke. Da mu pokažejo svojo udanost, izvolijo ga leta 1872. predsednikom notarski zbornici, kateri častni posel opravlja še danes. Razumeva se samo ob sebi, da je bil med boritelji za narodne pravice vedno v prvih vrstah. Zelja, videti rod svoj oproščen spon tujega navala, odu-ševljala ga je pri vsaki priliki, kadar je bilo va/ovati svetinje Slovencev. Ko so se jela ustanavljati narodna društva, katera naj bi dramila ljudstvo k zavednosti, videl seje gotovo med najdelavnejšimi močmi naš dr. Jernej Zupane c. Pokojni dr. Janez Bleiweis, ko je začel snovati čitalnice in bralna društva, naselje v čilem in za vse dobro vnetem dru. Jerneji Zupanei pravega moža, na katerega oporo in delovanje je lahko vedno računjal. Nahajamo ga med prvimi društveniki čitalnice naše. Od 1875. do 1888. leta pa je bil delavni ta narodnjak podpredsednik naši prvi in najstarejši čitalnici. Društveniki narodne čitalnice, da priznajo vsaj nekoliko blagi njegov trud, izvolijo ga častnim društvenikom. Ravno tako ga vidimo pri »Južnem Sokolu" že prvo leto njegovega obstanka na čelu. Bil mu je podstarosta od začetka do konca, to je od 1863. do 1867. leta. Ostal pa je zvest društvenik ves čas tudi „Ljubljanskemu ' Sokolu". Društvo, poznajoče zasluge njegova, izvolilo ga je pri slavnostni seji ob priliki petindvajsetletnice dne 9. septembra 1888. leta svojim častnim članom. Med drugimi rodoljubi, ki so 1864. leta vresničili misel, naj bi se ustanovilo društvo v Ljubljani, čegar namen bi bil narodu slovenskemu pomoči do prave omike s tem, da daje primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo, blesti se tudi ime dra. Jerneja Zupan ca. Možje, ki so vodili »Matico Slovensko" vedeli so, kako požrtvovalen in delaven mora biti oni, kateri bode vodil posle blagajnika pri tem društvu, in res boljšega niso mogli izbrati, nego je bil dr. Z u p a n e c. Z veseljem se je prijel dela ter častno in vestno izvrševal težki posel sebi v čast in narodu na korist, do leta 1872. S tem letom pa je oddal mlajši moči to butaro, toda v odboru je ostal delaven do denašnjega dne. Lahko rečemo, da ga ni bilo in ga ni v Ljubljani narodnega društva z namenom koristiti narodnosti, da bi mu dr. Zupanec ne bil član ali podpornik. Povsod blagodejno vpliva in vzpodbuja k daljnemu razvitku. Nahajamo ga v zapisnikih „Dramatiškega društva" (to društvo ga je tudi izbralo svojim častnim članom) »Glasbene Matice", »Slavca", Juridiškega društva »Pravnik" i. t. d. Podpiratelj je skoraj vsem slovenskim časnikom in le malokatera knjiga slovenskega jezika ugleda beli dan, da bi si je dr. Zupanec ne omislil. »Glasbena Matica" posvetila mu je za izredno podporo pevsko skladbo in jo pred leti izdala med svojimi muzikalijami. Leta 1865. izvoljen je bil v mestni zastop in ondu deloval do 1868. leta. Tako smo na kratko omenili delovanje tega izbomega in zaslužnega moža. Napisati bi se sicer dala lepa knjiga o zaslugah, ki jih ima dr. Zupanec za probudo narodnosti naše. A ker vemo, da bodo storile to druge spretnejše moči, zadovole naj se cenjeni čitatelji »Narodnega koledarja" s temi drobtinami, ker bi nam za široko opisovanje nedostajalo prostora. Prepričani pa smo, da bode že iz tega malega spisa razvidel vsakdo, da se taki vzorni možje porajajo le redkokdaj. Pridružimo se končno le neštevilni množici naroda našega, kateri je dne 22. avgusta, ko je zasvital osemdeseti rojstveni god vrlemu jubilantu, klical in pošiljal srčne želje proti nebu, da Vsemogočni ohrani še mnoga mnoga leta čvrstega in zdravega v korist in prospeh mili domovini našega dra. Jerneja Z u p a n c a. Slava mu! Božidar Raie. v/ f^^fi stopiš na ljubljansko pokopališče pri Sv. Krištofu, ugledaš takoj na \jfe0j desni strani od dragih vhodnih vrat krasen spomenik. Na tem spomeniku bereš, da ga je postavilo ,,Slovensko pisateljsko podporno društvo" odličnim pisateljem in buditeljem naroda našega ter da počivajo ondu zemeljski njih ostanki. Prvi, ki je bil semkaj položen k večnemu počitku, imenuje se Božidar Raič. Mož ta, porojen v zeleni Štajerski na holmu Žvab pri Veliki Nedelji, dne 9. februvarija 1827. leta, deloval je toliko kot pisatelj in buditelj, da mu je težko dobiti tekmeca. Omeniti hočemo le v kratkih potezah njegovo življenje, da bodo cenjeni čitatelji ,,Narodnega koledarja" imeli vsaj površen obris delovanja tega dušnega velikana. Prva leta Božidarova so potekla, kakor poteka navadno čas mladini. Bil je zdrav, krepak, in ko je malo odrasel, pasel je živino. Osemletnega dečka pa pošljeta roditelja v župnijsko šolo k Sv. Tomažu, jedno uro oddaljeno od Raičevega doma. Leta 1838. jel je^pohajati gimnazijo v Varaždinu. Bistri deček je napredoval v vseh predmetih izvrstno in končal leta 1844. šest razredov gimnazije. Isto leto se preseli v Zagreb in vpiše kot slušatelj filozofije. — V Zagrebu so ravno takrat širili ilirsko idejo dr. Ljudevit Gaj, Stoos, Stanko Vraz i. dr. Razumeje se, da se je mladi za vse lepo plameneči Božidar takoj pridružil in deloval za duševno združenje z brati Hrvati, katero idejo je gojil do svoje smrti. Bogoslovne nauke je dovršil v Nemškem Gradci v letih 1846.—18 50. V duhovnika je bil posvečen dne 31. julija leta 1850. Bogoslovju seje učil tedaj Božidar Raič v oni dobi, ko se je jela razvijati narodna ideja tudi med nami Slovenci. Da bi mogel kdaj biti svojemu narodu buditelj, jel se je resno pripravljati in izkušal pridobiti tudi sodruge svoje za narodno mišljenje. Graški bogoslovci pa so se uverili kmalu, da niti slovenski govoriti ne umejo. Raič jih je razvnel in pridno so se jeli učiti slovnici in pripovedovanju na pamet. Že bogo-slovec se je bavil Božidar korenito s slovniškimi nauki in četrtoletnik je spisal po Hanki „Načala russkago jazika" za Slovence ter jih izdal leta 1851. v Zagrebu. Po dovršenih naukih je bil kapelan v Ljutomeru, a že ob Jurijevem bodočega leta je prišel za kapelana v Slivnico pri Mariboru in je ostal ondu nad dve leti. Jeseni leta 1853. prišel je v Maribor na gimnazijo za učitelja, osobito slovenščine in učiteljeval do leta 1860. — Dne 1. oktobra istega leta je prišel k Sv. Barbari v Haloze za kapelana in leta 1870. je bil ondu imenovan župnikom. Leta 1884. bilje izvoljen namesto umrlega Hermana v državni zbor. Božidar Raič je bil vzoren mož v vsakem ožita, vesten duhovnik in pravi pastir svojih ovčic. Kako skrbno je vršil duhovniški svoj poklic izpričuje nam to, da se je vozil deželni poslanec iz Nemškega Gradca v Haloze opravljat doma ob nedeljah in praznikih službo božjo. Šteti ga je smeti med prve govornike le posvetne temveč tudi cerkvene. Slišati Božidara Raiča govoriti je bil vsakomu pravi užitek. Umel je razlagati tako zdušeno in prepričevalno, da je na hip pridobil poslušalce. Božidar Raič se je bavil, kakor smo povedali, jako mnogo še bogoslovec in kapelan v Slivnici s slovenščino in bil zaradi svojih znanostij na glasu, zato so ga pozvali na mariborsko gimnazijo leta 1853, za učitelja. Tukaj je bil mož na svojem mestu. Trudil se je pošteno, da je vnel mladino za materinščino. Ker je inož-poštenjak skrbel, da pridobi slovenskemu jeziku v šoli pravice, ki mu gredo, bil je nekaterim ljudem trn v peti, in ko je še uvidel, da kolegi njegovi niso istih mislij nego on, odpovedal se je službi učitelja in bil dne 1. oktobra leta 1860. imenovan kapelanom pri Sv. Barbari. Žal je bilo blagemu možu zapustiti mladino v šoli, a vender je storil to rajši, nego bi polovičarski vzgajal drage mu sinove Slave. Da pa odškoduje vsaj nekoliko in vcepi ljubezen do domovine svojcem, vabil je vedno mladino k sebi. In res, v počitkih je bil njega dom pravo zbirališče ukaželjnemu dijaštvn. Gostoljubnost njegova je slula čez meje Štajerske in Kranjske in vsakdo, bodisi učenjak ali preprost človek, ustavljal se je rad pod njega streho ter vedno bil veselo in postrežco vzprejet po gospodarji. Sloveč je bil Baič kot izboren jezikoslovec in pisatelj ter spisal mnogo razprav. Dopisoval je veliko v časopise, učeDjaške sestavke pa tudi politiške. Nedostajalo bi nam prostora, ko bi hoteli navesti obširneje književno njegovo delovanje, ker zastopan je skoraj v vseh strokah na zgodovinskem, leposlovnem in jezikoslovnem polji v toliki meri, kakor le malokdo. Posebno zaslužen je Božidar Raic boritelj za narodne pravice in bu-ditelj naroda. Na taborih je bil slaven govornik in marsikateri poslušalec, ki je prej omahoval, bil je potem odločen, ko je čul njega besede. Ljudstvo, poznajoče njegove vrline, volilo ga je vedno v vse zastope in on je opravljal vestno častni p6sel. Ni mu bilo za čast, delal je le, ker mu je bilo za korist naroda. Leta 1884. šel je poslanec v državni zbor. Branil se je sicer, čuteč, da je prestar, ali naposled se je udal naroda volji, četudi je vedel, da bode to njega smrt. Društva menda ni bilo slovenskega, da bi mu Božidar Raic ne bil član ali podpornik. Podpiral pa je tudi dijaštvo tako izdatno, kakor malokdo. Po .vse mesece so živeli pri njem bolehni mladeniči in on jim je poleg hrane in stanovanja vzdrževal še zdravnika in kupoval zdravila. Tudi faranom in sploh vsakomu je rad pomagal, bodisi s svetom ali denarjem, in tako blagodejno vplival na vse strani. Ko se je raznesla dne 6. junija leta 1886. žalostna novica, da je umrl mož-velikan naš Božidar Raič, žalovala je ne le Ljubljana, temveč, ta vest je pretresala vso slovensko zemljo. Malo se nam poraja takih mož, kakor je bil Božidar Raič, tako nesebičnih, oduševljenih zanj in vse za narod žrtvujočih. Pokazalo pa je tudi ljudstvo slovensko, kako ve ceniti svoje izvoljence, svoje zastopnike. Pogreb njegov je bil velikansk, kakeršnih ni videla mnogo stolnica naša. To je prav na kratko omenjeno življenje in delovanje moža, kateri bode gotovo vedno ostal v hvaležnem spominu nam in potomcem našim. v Janez Subie. jj§5Šj£lovenci tožimo in si očitamo, da smo maloštevilen reven narod. Srce mora boleti človeka, čuvši toliko poniževanje samega sebe. Res, da nismo še obloženi z zlatom in srebrom, aH imamo neusahljivih' duševnih virov, kateri so gotovo tolike vrednosti, kakor pridobljivo posvetno bogastvo. Mnogo naših mož je slulo ne le v Evropi, temveč tudi preko morja si jih je tujec uvrstil med svoje veljake. Malo, malo — seštel bi jih lahko na prste — osrečilo pa je tujcev domovino našo s svojim znanstvom. Vsakateri, ki ga je zaneslo med nas, pazil je, da kar najprej moči obogati sebe z našimi močmi in žulji ter se potem vrne tja. odkoder je prišel, ali če je ostal med nami, menil je, da mu je s privilegijami zagotovljeno gospodstvo nad nami. V število onih mož, ki so oslavili domovino našo tudi v inozemstvu, pripada po vsi pravici genijalni naš Janez Šubic. Porodil se je dne 26. oktobra leta 1850. v Poljanah nad Skofjo Loko. Oče mu je bil Štefan Šubic, mati pa Ana, porojena Kisovič. Vsa rodbina Subičeva ima poseben dar za slikarstvo in kiparstvo. Posebno pa se sta odlikovala Janez in Jurij. Oče, sam slikar, uvidel je v starejšem svojem sinu kmalu izreden talent risanja. Zato ga je že malega uril in ko je Janez končal šolanje v Ljubljani, začel je takoj pod na-vodom očetovim slikati in ga spremljal na razna cerkvena dela. Ko si je nadarjeni sinko prisvojil potrebne osnovne pojme o izvoljeni stroki, dal ga je oče k starosti slikarjev slovenskih, Ivanu Wolfu, pri katerem se je pripravljal za daljni svoj poklic. Od Wolfa je poslal oče Janeza v Benetke na ^akademijo delle belle arti", kjer se je učil in uril tri leta Tu je proučeval slavne mojstre in njih nesmrtne umotvore stare benečanske šole, zlasti čudesa Ticijanovega kista. V tretjem letu je dobil na akademiji diplomo za svoj s kredo risani karton „Rafajelova smrt". Iz Benetek je šel Šubic leta 1875. v Rim, kjer se je bavil dve leti. Ondu je izvršil tudi sliko Sv. Martina za Šmartno pod Šmarijno goro. Iz »večnega mesta" se je preselil na Dunaj, kjer se je uril v Makartovi šoli in sodeloval o cesarjevi petindvajsetletnici pri slavnostnem sprevodu, kateri je osnoval zgoraj omenjeni veščak v tajnostih očarnega kolorita. Pozneje je risal posnetke tega sprevoda za album, kateri je naročilo Dunajsko mesto ter izvršil samostojno skupino: „trgovstvo". Leta 1881. so poklicali bratje Čehi Janeza Šubica v Zlato Prago, da bi jim s spretnim svojim kistom pomagal okraševati veličastno "njih ^Narodno gledališče". Onduj je slikal jedno izmed treh plafondnih podob v velikem gledališkem fojerji, predočujočo: „ Propad". Na istem prostoru je izvršil dve luneti: „Otavatt in „Žalov". In izmed četirih velikih obrazov na stenah glavnega fojerja je izvršil Šubic potem dve sliki: „Život" in „Zgodovino". Razven tega se je udeležil del, katera so poklonili češki umetniki o poroki cesarjeviču Rudolfu in presvetli njega soprogi. V ta „album čeških umetnikov" je napravil akvarelno sliko, predstavljajočo mlado deklico, ki se pogovarja z Amorjem. Naslov tej sliki je: „Vpr ašanj e". Slika je zelo ugajala. Ko je bilo veliko delo v „Narodnem gledališči" zvršeno in se je bližal zaželeni dan slovesnega odkritja, nastane "pogubonosni požar, kateri je v kratkih urah uničil sad ogromnih žrtev in dolgoletnega truda. Užaljen po tem nemilem udarci, ostavil je Janez Subic Prago in se vrnil na svoj dom v Poljane. Doma je izdelal pet oltarnih slik za poljansko podružnico, romarsko cerkev Sv. Volbenka, stoječo na prisojnem holmu ob cesti med Škofjo Loko in Poljanami. V tem so bratje Cehi nabrali zopet novih doneskov za obnovljenje na rodnega podjetja svojega ter leta 1883. znova poklicali v Prago našega umetnika, da popravi slike, katere je poškodoval požar. Popravil je vse slike in naslikal še tri nove podobe: „Zlati vek", »Propad" in „Lumir". Te Šubičeve slike, ki so izvršene z mojstersko tehniko, ugajale so vsem poznavateljem umetnosti. Po tem njegovem uspehu je naročil mestni zbor praški Janezu Subicu, da okrasi z velespretnim kistom svojim fasado nove mestne vodarne. Tu je naslikal razne podobe iz časa švedske vojske. Iz Prage se je preselil naš umetnik zopet na Dunaj, kjer je slikal za privatna naročila. Med drugim je izvršil podobo: »Prodajalka ovočja", katera je bila občudovana in jo je kupil znan dunajski bankir. Kar zve, da mu je zbolel oče Štefan. Verni sin je hitel takoj zopet v svoj rojstveni kraj, kjer je ostal ves čas očetove bolezni do njegove smrti. V tem času je naslikal podobo Sv. Notburge za podružnico Bukov Vrh nad Poljanami in po očetu za-obljubljeno sliko Sv. Antona Padovanskega, katero je podaril kapucinskemu samostanu v Škofji Loki. Po očetovi smrti se je napotil Janez Subic na Nemško in sicer v Kaiser-lautern v Renski Palaciji, kjer se mu je na tamkajšnjem umetnem obrtnem muzeji ponudila profesura. Slikal je tudi tu dve dekorativni sliki, predstavljajoči: »Moč" in »Izobilje" in okrasil muzejsko palačo v vestibulu in v ložiji in strop velike dvorane z raznimi slikami, zajetimi iz svetovne zgodovine in razvitka vsega človeštva. A glej! Zopet je pokončal neusmiljeni ogenj delo. rojaka našega Tu se . je našega umetnika polotil neki fatalizem, češ, da ga pogubonosni ogenj zasleduje na poti njegovega delovanja. No, kakor v »Narodnem gledališči" češkem, dobil je Janez Subic tudi med Nemci zadoščenje. Takoj po omenjenem požara ga je počastila bavarska vlada, da obnovi vse dekorativne slike. V Kaiserlauternu je izdelal tudi veliko dekorativno sliko za vestibulski plafond novega deželnega muzeja kranjskega Slika, predstavljajoča Karnijolijo, zavetnico znanosti in umetnosti slovenske, izvršena je z neutrujeno marljivostjo in z občudovanja vredno tehniko, res pravo mojstersko delo. Neumorno delo in nekoliko tudi notranji nemir oslabila sta že itak ne prav zdravo telo našega umetnika. Jel je bolehati in dne 25. aprila leta 1889. smo dobili tožno vest, da je Janez Subic v Kaiserslauternu umrl. Bil je šele v 39. letu dobe svoje. Proslavil je s svojimi deli domovino in koliko bi bil še storil in deloval na umetniškem polji, da ga ni nam vzela tako zgodnja smrt, ' Kako je bil Janez Šubic priljubljen in spoštovan celo med Nemci, dokaz so nam mnoga pisma ravnatelja umetniškega muzeja v Kaiserslauternu, kat.era so priobčena v „Slov. Narodu". Med nami pa ga gotovo vsakdo, ki ga je poznal, hrani v najblažjem spominu. Ivan Dolinar. ^pjl^ako lahko služi vsakdo po svojih močeh milemu narodu in kako za-služen je posebno oni, kateri se trudi, da obudi blagi čut za domovino v slojih, ki se trudijo v potu svojega obraza za vsakdanji kruh, kaže nam vzorni Ivan Dolinar. Ta mož se je porodil dne 26. avgusta leta 1840. v Škofji Loki hiš. štev. 83 iz očeta Gašperja in matere Marije, porojene Vilfanove. Učil se je najprej doma, potem v Ljubljani na osnovni šoli. Šel je pozneje k Štefanu Šubicu učit se slikarstva. Leta 1859. stopi v vojake in gre dobrovoljno na vojno v Italijo, kjer se je prav hrabro boril ter bil odlikovan s srebrno svetinjo. V vojski je bil ranjen, ujet in odveden v Pariz. Nekoliko časa je živel kot vojak v južni Dalmaciji, od koder je hodil v prostih urah v Črno goro. Vojak se je bavil tudi s cerkvenim slikarstvom in slikal župniku Martinoviču iz Pohorja. Leta 1865. prišel je Ivan Dolinar v Trst, a moral oditi leta 1866. zopet na vojno, kamor je bil klican. Vrnivši se iz vojne se je ustanovil stalno v Trstu in se poročil s Katarino Jerebovo. Dolinarjevo delovanje za narod se je začelo leta 1866. z rojansko čitalnico, kateri je bil delaven odbornik in nekoliko časa tudi predsednik. Trudil se je vzbuditi v ljudstvu zanimanje za to društvo; trudil se, z zabavami privezati občinstvo na čitalnico ter mu na ta način vcepiti v srce ljubezen in spoštovanje do naroda in samega sebe. Leta 1875. osnoval je Dolinar s pomočjo nekaterih rodoljubov v Trstu politiško društvo „Edinostu. To društvo ie imelo namen, boriti se za koristi in pravice slovenskega naroda. Da bi rodoljubno delo imelo več uspeha, izproži Dolinar misel, ustanoviti list, ki bi se med ljudstvom širil in je dramil za sveto narodno stvar. Miroval ni, predno ni izvršil svoje plemenite ideje. Leta 1876. pričela je „Edinosta izhajati, katero je Dolinar urejal sp ičetka pa do konca 1879. leta. V „Edinostia izpregovori Dolinar o potrebi domačega delavskega društva, v katerem bi bili slovenski delavci sami svoji gospodje, ne pa kakor do sedaj sluge tujcem. To društvo se je resnično tudi kmalu potem z vrlo podporo vplivnih rodoljubov tržaških ustanovilo, in Dolinar mu je bil prvi predsednik, pozneje tajnik in naposled uradnik. Mlado delavsko društvo je napravilo dne 31. januvarija leta 1880. veliko veselico v gledališči „Fenice". To je bila prva velika javna narodna slavnost v Trstu, pomembna pa je bila tudi zaradi prve slovenske igre v tržaškem gledališči. Nepopisen je bil vtisek, ki ga je napravila ta zabava na narod; na- vdušila je ljudstvo za društvo, osrčila je tudi preprostega delavca, vzbudila mu zaupanje v samega sebe in nadejo na dober uspeh narodne stvari. Lahe pa je osupnila, zakaj niso si mislili, kaj Slovenci premorejo. Veliko zaslugo je imel za slavnost naš Dolinar. Dolinarja nemirni duh ni nikdar počival; mož je vedno kaj snoval. Leta 1882. jel je navduševati za „Sokola" in dne 23. julija je imel „Sokol" že svoj prvi občni zbor, na katerem je bil Dolinar izbran odbornikom. V svojem narodujaštvu je bil Dolinar idejalen, vnet in časih še pre-podjeten. Pričel je izdajati šaljivi list „Jurij s pušo", kateri pa ni vzpeval. Založil je tudi nekaj knjig, ki se takisto niso dobro razpečavale. O volitvah ni bilo vplivnejšega agitatorja od njega; bil je po vsem Primorskem znan in spoštovan, povsod je imel razpeto svojo mrežo, povsod somišljenike in osebne prijatelje, ki so ga ob volitvah podpirali. Narod je rad poslušal njega svete; znal si ga je pa tudi pridobiti, kakor malokateri. Govoreč z ljudstvom, vedel je zadeti pravo struno, njega besede so sezale ljudem v srce ter jih uverjale. Mnogo volilnih zmag v raznih krajih imamo zahvaliti Dolinarjevi agitaciji in požrtvovalnosti. Težko ga bode kdo namestil v tem ozira. Ivan je bil dober, blag in postrežen; kogar je videl v zadregi, pomagal mu je rad, če si je moral tudi sam pritrgati; bil je udan in veren prijatelj, pošten in vzoren rodoljub. Dne 6. junija leta 1886. nehalo je biti njega blago srce, smrt ga je nanagloma zadela na pošti, kamor je šel po novine. Ta nemila vest je narodnjake zelo osupnila. Njega pogreb, katerega se je udeležilo več tisoč ljudij iz vseh stanov slovenske družbe v Trstu, prepričal je vsakega lahko, kako so ga tukaj vsi cenili Skoraj vsa narodna društva v mestu so položila krasne vence na krsto in deputacija „Sokola" je prišla v društveni opravi k pogrebu svojega ustanovitelja in odbornika. — Blag mu spomin! Razgled po svetu. Važni dogodki v avstrijski cesarski rodbini. Nadvojvoda Ivan, ki je že dolgo poprej kazal demokratsko svoje mišljenje, odložil je vse svoje naslove in časti ter vzprejel po svojem gradu ime Ivan Ortli. Nadvojvoda se sedaj bavi s trgovino. Sreča, spremlja ga povsod. Dne 24. oktobra 1889. leta poročil seje nadvojvoda Leopold Salvator To-skanski, porojen dne 15. oktobra 1863. I., z infantinjo Donno Blanko bourbonsko, hčerjo vojvode madridskega Dona Carlosa. Dne 15. julija 1890. bila je poroka nadvojvodice Margarete, porojene dne 6. julija 1870. s knezom Albertom Thurn Taxisom. Slovesna poroka je bila v Sv. Sigismunda kapeli v Budimpešti. Jako je pa razveselila vse avstrijske narode vest, da se je dne 31. julija poročila cesarjeva najmlajša hči Marija Valerija, porojena doe 22. aprila 1868. leta, z nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem, porojenim dne 21. avgusta 1866. leta. Po vseh deželah avstrijskih snovale so se razne ustanove v spomin tega veselega dogodka. Narodne slavnosti. Dne 4. avgusta 1889. leta je bila velika slavnost v Oelji. ^Slovensko pevsko društvo" je imelo ondu svoj peti občni zbor in je pri tej priliki bilo priredilo velik koncert. Zbralo se je bilo mnogo naroda iz vseh slovenskih krajev. Slavnost je pa bila tudi izredno lepa. Tako lepo petje se ne sliši pogostoma. Posebno so pa še ugajali mešani zbori, pri katerih je nastopilo nad 40 brdkih slovenskih pevk. Po oficijalnem delu je bila prosta zabava, pri kateri so se slišali mnogi navdušeni govori. Lahko je „Slovensko pevsko društvo" ponosno na to slavnost, ki je gotovo tudi mnogo pripomogla k razširjenju narodne zavesti na Slovenskem Štajerskem. Jako velikega pomena je bila dalje veselica dne 10. avgusta v Velikih Laščah, ko seje odkril spomenik pokojnemu slovenskemu pisatelju, pesniku in učenjaku Frančišku Levstiku, v njega rojstveni vasi v Retji pri Velikih Laščah se mu pa postavila spominska plošča. Zbrali so se Levstikovi častitelji iz vseh slovenskih krajev, posebno iz Ljubljane. Zastopana so bila razna slovenska društva. V slavnostnem govoru je g. Janko Krsnik izborno naslikal zasluge pokojnikove. Slavnost se je res lepo izvršila in slavnostni odbor je mogel biti ž njo popolnoma zadovoljen. Spomenik bode pa še zanamce spominjal velikega pokojnika zaslug in jih vzpodbujal, da ga posnemajo. Ljubljanski „Sokol" je dne 1. septembra priredil tudi izlet v Divačo, kjer se je sešel z raznimi primorskimi slovenskimi društvi. Pri tej veselici se je po- sebno jasno pokazalo, da vse Slovence prešinja jeden duh in da vsi teže po bra-tovskem združenji. Izletniki so ogledali tudi lepo Škocijansko podzemeljsko jamo. Dne 13. julija 1890. leta je bila jako važna slavnost na Vačah, kjer se je odkrila plošča nekdanjemu tržaškemu škofu, očetu slovenske proze Mateju Ravnikarju. Te slavnosti se je udeležilo mnogo naroda, posebno so pa slavnost poveličali šentlamberski pevci in Zagorski »Sokol", ki je imel ta dan prvi izlet. »Pisateljsko društvo", kije dalo vzidati ploščo, zastopal je g. dr. Jos. Vošnjak. Mašo je imel g. kanonik Karol Klun, propoved pa g. prof. Tomo Zupan, ki je izvrstno slikal pokojnega Ravnikarja človeka, duhovnika in pisatelja. G. deželni poslanec in notar Luka Svetecje pa v slavnostnem govoru narisal življenje in delovanje Ravnikarjevo. Iz govora njegovega naj posnamemo, da je slavljenec bil porojen na Vačah dne 20. septembra 1776, umrl je pa v Trstu dne 20. novembra 1845. leta. Takoj po dovršenih študijah so ga postavili za profesorja v semenišči in vodjo temu zavoda, pozneje je bil profesor na liceji, to je sedanji 7. in 8. šoli in nekaj časa celo ravnatelj tej šoli. Leta 1817. bil je imenovan za kanonika, leta 1827. poklical ga je cesar za pravega vladnega svetovalca k deželni vladi, leta 1836. je pa bil imenovan za škofa tržaškega. Pokojnik ni bil le slovenski pisatelj, temveč se je tud> pri vsaki priliki potezal za drago mu slovenščino. Po njega naporu se je ustanovila v Ljubljani slovenska stolica, kise je izročila mlademu duhovniku Frančišku Metelku. V oporoki je pokojnik volil vse svoje premoženje dobrodelnim zavodom. Vsa slavnost se je vršila dostojno in je bila popolnoma primerna spominu slavnega pokojnega vladike. Umrši slovanski slavni in zaslužni možje. Dne 27. julija 1889. leta uničila je smrt na Dunaji mlado življenje, odvzela nam Slovencem mladega umetnika Blaža Fischerja, virtuvoza prve vrste. Pokojnik je bil porojen dne 28. januvarija 1868. leta v vasi Plat v Ptujskem okraji iz siromaških roditeljev. Otroška leta je preživel na paši. Ko si je prihranil 1 gld. 20 kr., kupil si je revne gosli, katere mu je pa mati vzela, da ni časa tratil. Zaradi tega se je šel učit krojaštvu, bil potem pri očetih kapucinih v Celji in pozneje drugi cerkovnik v Mariboru. Ondu je pokojni knezoškof Ste-pischnegg zapazil njegovo nadarjenost in ga oddal kapelniku Peregrinu Mon-nichu, da ga je učil dve leti orgljanju. Blaž Fischer se je vežbal tudi na citrah. Putem je odšel na Dunaj, kjer je, dobivši malo ustanovo, študiral šest let. Za svoj specijalni instrument si je bil izbral kontrabas. Izuril se je tako, da smo ga smeli prištevati naj prvim umetnikom na tem godalu. Mnogo hvale je prejemal povsod, kjer je nastopil. Da je delj živel, bil bi gotovo jako proslavil sebe in tudi narod svoj. Dne 3. avgusta so položili bratje naši Hrvatje k poslednjemu počitku jako zaslužnega moža Ivana Kukuljeviča Sakcinskega. Pokojnik se je porodil dne 19. majnika 1816. leta v Varaždinu. Še zelo mlad jel je književno delovati. Gajeva ilirska ideja je bila prešinila tudi njega in vidimo ga že leta 1835. na književnem polji. Zložil je več pesmij in junaško dramo: „Juran in Sofija". Ker mu ni ugajala vojaška služba, odpovedal se ji je 1842. leta. Drugo leto ga pa že vidimo, v hrvaškem saboru, kjer zagovarja pravice hrvaške. Predlagal je, da se prizna hrvaščina namesto latinščine za notranji uradni jezik in s tem predlogom je tudi zmagal v saboru. Njegovi govori so bili tako ostri, da se niso smeli tiskati. Leta 1848. bil je Ivan Kukuljevič voljen v začasno vlado. Vedel je deputacijo več stotin mož k cesarju Ferdinandu. Ko je pozneje nastala reakcija, odtegnil se je Kukuljevič politiki in se bavil le s književnostjo. Delal je jako mnogo; posebne zasluge si je pridobil za zgodovino hrvaško. Leta 1861.—1866. bil je veliki župan zagrebški in rodoljubi so ga s tem odlikovali, da so ga izbrali za predsednika „Matici Hrvatski", kateremu zavodu je ostal zvest voditelj do smrti. Baš njemu se je zahvaliti, da se je tako lepo razvil ta zavod. Dne 2. februvarija je pa neizprosna smrt pobrala tudi starino slovenskih pisateljev Davorina Trstenjaka. Pokojnik je bil porojen dne 8. nov. 1817. leta v Kraljevcih pri Sv. Juriji na Ščavnici. Šolal se je najprej doma, potem pa v Radgoni in v Mariboru. Gimnazijo je dovršil v Nemškem Gradci, filozofijo je pohajal v Nemikem Gradci in Zagrebu. Bogoslovju se je učil v Nemškem Gradci, kjer je 1844. leta bil posvečen v mašnika. Služboval je kapelan v Slivnici, Ljutomeru in na Ptuji. Leta 1850. do 1861. bil je učitelj veronauka, slovenščine in zgodovine na gimnaziji v Mariboru, potem župnik v Št. Juriji ob južn. žel., na Ponikvi ip v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci. Odlikovan je bil z zlatim križem za zasluge. Ko je pokojnik začel delovati na literarnem polji, bil je še teman mrak po Slovenskem. Zavedne rodoljube bi bil lahko seštel na prste. Redki so bili tako, da je Davorin Trstenjak imel 40 ur hoda, predno je dospel do najbliž-njega slovenskega rodoljuba v Podčetrtek, kjer je bival dr. Štefan Kočevar. Trstenjak je jako mnogo delal na literarnem polji. Najprej je zaslulo ime njegovo po „Novicah", v katere je pisal starinoslovske, zgodovinske in bajeslovne sestavke. Pisal je tudi leposlovne spise, v slovenščini in nekatere tudi v hrvaščini. Leta 1872. je osnoval „Zoro", kateri je dodal „Vestnika, pozneje pa „Kres" v Celovci. Reči moramo, da je malo slovenskih pisateljev, katerih delovanje bi bilo toli obširno in vsestransko. Škoda le, ker mu ni bila prilika, da bi se bil naselil v kakem večjem mestu in imel več znanstvenih pomoekov na razpolaganje; potem bi delovanje njega bilo gotovo še plodo-vitejše. Ustanovitev dveh važnih denarnih zavodov. Naši nasprotniki so Slovence posebno zaradi tega lahko zatirali, ker so imeli skoro vse denarne zavode v rokah. Slovenski rodoljubi so kmalu spoznali, kako važni bi bili za slovenski narod domači denarni zavodi. Snovati so jeli posojilnice. Posebno marljivi so bili v tem ozira štajerski Slovenci. S temi pa še ni bilo pomagano, ker posojilnice imajo preozek delokrog. Treba je bilo še hranilnic. Slovenski okrajni zastopi na Spodnjem Štajerskem so osnovali prvi „Južno-štajersko posojilnico" v Celji, ki je začela poslovati leta 1889. julija meseca. Osnovi te hranilnice so se pa stavile velike ovire, zakaj narodni nasprotniki so napeli vse sile, da bi jo preprečili. Ko je bila že dovoljena, še niso mirovali. V štajerskem deželnem in v državnem zboru so vlado nadlegovali z interpelacijami zaradi dovolitve „Južnoštajerske hran;lnice". Baš hrup, ki so ga zagnali nasprotniki, kaže nam najbolje, kake važnosti je ta zavod. Dne 1. oktobra odprla se je pa mestna hranilnica v Ljubljani. Tudi osnovi tega zavoda se je stavilo mnogo ovir. Ta stvar se je vlekla celo več let. Mestni odbornik gosp. Hribar je že 1883. leta predlagal, da se osnuje mestna hranilnica, toda razni faktorji so znali osnovo tega prevažnega zavoda zavlačevati dolgih 6 let. Mestna hranilnica se pa tudi že lepo razvija in ljubljanski mestni zbor je lahko ponosen, da je osnoval ta zavod. _ Volitve*v deželne zbore. Leta 1889. in 1890. vršile so se volitve za deželne zbore. Na Kranjskem so se volitve ugodno izvršile: v deželni zbor je prišlo nekaj novih odločno narodnih poslancev, ki so pri nas bolj oživili politiško življenje. Na Goriškem pa Slovenci niso ničesar pridobili, ničesar izgubili. V deželnem zboru je tudi po volitvah jednako število Slovencev in Italijanov. V Istri imajo pa Slovani pri volitvah zaznamenovati znatnih vspehov. Zmagali so z jednajstimi svojimi kandidati in zaradi tega je prišel tudi jeden Slovan v deželni odbor. Na Češkem je bilo voljenih posebno v kmetskih občinah veliko število Mladočehov. Staročeška stranka je po teh volitvah in poznejših dogodkih silno oslabljena in že se misli, da razpade. V Galiciji so Rusini pridobili nekaj več mandatov, vender niso še v deželnem zboru zastopani primerno številu rusinskega prebivalstva. Na Tirolskem je pa konservativna stranka izgubila nekaj sedežev in nima zanesljive večine v deželnem zboru. Volitve na Moravskem, ki so se vršile 1890. leta, ali izvršile so se za Čehe neugodno. Čehi so izgubili dva mandata in liberalci imajo sedaj brez srednje stranke v deželnem zbora večino. V Sleziji so pa Slovani pridobili nekaj mandatov v kmetskih občinah in zaradi tega pride jeden Slovan v deželni odbor. Dosedaj so bili sami Nemci v gališkem deželnem odboru. Na Štajerskem nove volitve razmerja strank v deželnem zbora niso nič izpremenile. Dogodki na Češkem. Izid deželnozborskih volitev na češkem ni posebno ugajal nekaterim du najskim krogom. Mislili so, da je namestnik general baron Alfred Kraus pokazal premalo odločnosti proti mladočeškemu gibanju in zamenili so ga zatorej z grofom Frančiškom Thunom Hohensteinom. Novi namestnik je iz imenitne plemenitaške rodbine, toda Čehi niso posebno zadovoljni ž njim, ko le slabo češki govori. Razprave novega deželnega zbora so bile jako živahne. Mladočehi so izprožili misel, da se sklene adresa na vladarja, v kateri bi ga deželni zbor prosil, naj bi se dal kronati za kralja češkega in bi obnovil češke zgodovinske pravice. Debata o tem mladočeškem predlogu je bila jako burna in se je končala s tem, da se je, mladočeški predlog zavrgel, ker so Staročehi in zastopniki veleposestva mislili, da sedaj ni ugoden čas za odpošiljatev take adrese. Po burnih dogodkih v deželnem zbora je jela vlada premišljevati, kako bi napravila spravo med obema narodnostima na češkem, da spravi Nemce v deželni zbor. Ministerstvo se je nadejalo, da pridobi v Nemcih podporo proti mladočeškemu gibanju. Januvarija meseca so se sklicale češkonemške konference na Dunaji, da se posvetujejo o spravi. Doseglo se je res sporazumljenje. Treba je torej le še, da še deželni zbor pritrdi sklepom dunajskih konferenc. Dogovorili so se na Dunaji, da se deželni šolski svet in deželni kulturni svet razdelita v nemški in češki oddelek, da se osnujeta nemški in češki senat pri nadsodišči v Pragi, da se razdele okraji po narodnostih, uvedo narodne kurije s pravico ugovarjanja. Ker bi pa omenjene naredbe koristile pred vsem le Nemcem in bi utegnile privesti do razdelitve češkega kraljevstva, začelo se je med Čehi silno gibanje proti taki spravi. To gibanje tako narasta, da kaže, da se bodo Cehi, ki so se na Dunaji pogajali, morali umekniti poli-tiškemu življenju. Izpremembe med evropskimi vladarji. Dne 10 septembra je umrl monakovski knez Karol lil. v 70. letu. Vladanje oskromne državice je prevzel potem sin njegov, 411etni Albert Honorij Karol. Novi monakovski vladar si je že pridobil ime kot prirodoznanec. Od novega vladarja se je pričakovalo, da bode odpravil zloglasno igralnico, v kateri je marsikdo zaigral vse premoženje svoje; kakor se pa kaže, ne bode se ta nadeja vresničila. Igralnica donaša državici lepe dohodke, ki bi se dali težko nadomestiti. Dne 19. oktobra umrl je pa portugaljski kralj Ludovik I., dopolnivši šele 51. leto. Nasledoval mu je sin Karol I. V svoji nastopni proklamaciji je novi kralj posebno naglašal, da hoče izpolnjevati ustavo in varovati katoliško cerkev. Major Panica. Ko je poleti 1889. leta princ Koburški odpotoval v inozemstvo, prišel je v Sofijo ruski knez Dolgorukov. Takoj se je zbralo okrog njega več častnikov, ki so se mu ponudili, da so pripravljeni napraviti prevrat v korist Rusiji. Mislili so namreč, da je prišel po naročilu ruske vlade; dočim je res potoval le za zabavo. Vlada je videla v prihodu ruskega kneza že nevarnost in se je obrnila do nemškega generalnega konzula, ki je posredoval, da je ruski knez hitro ostavil Bolgarsko. Ruski knez, ki je bil le navadni potovalec, odšel je, ali ž njim niso odšli nasprotniki sedanje vlade. Ugibali so, kako bi odstranili kneza in za ta načrt pridobili majorja Panico, ki ni bil nikdar prav zadovoljen s Koburžanom in je želel, da se pokliče zopet nazaj Battenberžan. Vlada je zvedela po ovaduhih, da se nekaj pripravlja, in dne 7. februvarija so zaprli majorja Panico in nekatere njega pristaše. Dne 29. majnika je vojno sodišče Panico obsodilo na smrt, nekatere njegove pristaše pa na večletno ječo. Ker je major imel veliko zaslug za domovino, mislilo se je, da bode po-miloščen; to se je pričakovalo tembolj, ker njega krivda ni bila neovržno dokazana. Zato se je svet čudil, ko so došle iz Sofije koncem junija meseca brzojavne novice, da so Panico usmrtili. Knez je podpisal smrtno obsodbo že na ladji, potem se pa po Dunavu odpeljal v inozemstvo. Usmrčenje majorjevo je vzbudilo veliko nejevoljo v Bolgariji. Nekaj časa se je že dvojilo, če se knez vrne v Bolgarsko, pozneje so se pa razburjeni duhovi nekoliko polegli. Shodi vladarjev. Novi nemški cesar ima posebno veliko veselje do potovanja. Govori se, da mu zdravniki priporočajo potovanja, ker je neki močno nervozen. Dne 29. julija 1889. leta je odpotoval na Angleško, da obišče staro svojo mater, kraljico angleško. V Angliji so bile njemu na čast velike vojaške vaje in cesar je im.il priliko prepričati se, koliko je boljša angleška mornarica nego nemška. Čudil se je tudi veliki spretnosti angleških pomorščakov. Ta pohod je poravnal mnogo nasprotja med angleškim in nemškim dvorom, ki so bila nastala največ zaradi nesramnih napadov nemškega časopisja na soprogo pokojnega nemškega cesarja Friderika, katera je hči kraljice angleške. Nemški cesar je v Angliji razveljavil svoj ukaz, da njegova mati mora bivati le v Nemčiji. Soproga pokojnega cesarja Friderika se sedaj Nemčije nekako iz-ogiblje in biva največ v Angliji. Sredi avgusta meseca 1889. 1. je odpotoval cesar Frančišek Jožef v Berolin, da obišče novega vladarja nemškega Viljema II. Vzprejem avstrijskega cesarja v Berolinu je bil jako prijateljski, četudi so se bili na željo cesarja Frančiška Jožefa opustili vsi oficijalni pozdravi. Avstrijski cesar je obiskal pri tej priliki groba pokojnih nemških cesarjev Viljema I. in Friderika I. (v Potsdamu), kar se smatra za dokaz posebnega prijateljstva med habsburško in hohenzollersko dinastijo. Ta shod je bil zaradi tega posebno važen, ker sta cesarja spremljala v Berolin minister zunanjih stvarij grof Kalnoky in načelnik generalnega štaba baron Beck. V Berolinu so se vršila važna posvetovanja in tedaj, je bila obča misel, da je ta shod utrdil in razširil avstrijskonemško zvezo. V tej misli so nas utrjale napitnice obeh vladarjev pri velikem obedu, v katerih se je govorilo o vernosti zaveznikov in pobratimstvu njiju vojsk. Vračajoč se z Danskega je prišel car Aleksander III. dne II. avgusta v Berolin. Prebivalstvo je ruskega vladarja hladneje vzprejelo nego je bilo avstrijskega. Občevanje med nemškim cesarjem in ruskim carjem je bilo pa jako srčno. Pri obedu je cesar Viljem II. napivajoč izrekel željo, da bi se še dolgo ohranilo več nego stoletno prijateljstvo, katero bode on vedno gojil. Car se je zahvalil za te hvaležne besede, ne da bi bil kaj omenil prijateljstva z Nemčijo. Razne okoliščine tega shoda so kazale, da carju ni dosti ležeče na nemškem prijateljstvu, dočim se v Nemčiji močno trudijo ohraniti si rusko naklonjenost. Dne 17. oktobra je nastopil cesar Viljem II. potovanje svoje v jutrove dežele, da je bil prisoten pri poroki sestre svoje Sofije, ki se je v Atenah poročila s kraljevičem grškim Jurijem. Na poti tjakaj se je cesar sešel s kraljem italijanskim v Monzi. Iz Aten je cesar potoval v Carigrad, kjer se je sešel s turškim sultanom. V Carigradu so cesarja jako prijazno vzprejeli. Bile so nemškemu cesarju na čast velike vaje, pri katerih so seveda bili najboljši polki. Viljem II. se je jako laskavo izrazil o turški vojski. Vračajoč se z iztoka, obiskal, je Viljem II. zopet v Monzi italijanskega vladarja. V Inomostu je nemškega vladarja pozdravil cesar Frančišek Jožef, v Monakovem pa princ regent Luitpold. Ukaza cesarja Viljema II. in njiju posledice. Dne 4. februvarija 1890. leta je nemški cesar Viljem izdal dva ukaza državnemu kancelarju in trgovskemu ministru, naj se skliče konferenca evropskih držav v Berolin, da se posvetuje o varstvu delavcev. Zajedno je cesar takisto sklical dne 14. februvarija pruski državni svet, da se je posvetoval pod njega predsedstvom o zboljšanji stanja delavcov. Omenjena cesarska ukaza pa nista imela zaželenega vpliva na volitve v državni zbor, ki so se vršile dne 20. februvarija. Število socijalnih demokratov se pri novih volitvah ni pomanjšalo temveč potrojilo, izvoljenih je bilo 37 so-cijalistov. A tudi druge vladi nasprotne stranke so se pri volitvah le okrepčale. Kimovci so v državnem zboru izgubili večino. Mnogi so mislili, da se bode misel na konferenco opustila, ker so volitve pokazale, da delavci od cesarja ne pričakujejo zboljšanja svojega stanja. Cesar 7 Viljem pa ni popustil začetega dela. Konferenca se je sešla dne 15. marcija v Berolinu in je marsikaj koristnega sklenila, če se bode le izvelo v posamičnih državah. Kmalu se je zvedelo, da je cesar bil proti volji kancelarjevi ukazal sklicati konferenco. Knez Bismarck se ni strinjal s politiko cesarja Viljema. Ker so se volitve izvršile zanj neugodno, odpovedal se je dne 20. marcija svojemu mestu. Cesar je odpoved tudi vsprejel in podelil knezu naslov vojvode Lauen-burškega in generalnega polkovnika z naslovom generalnega vojnega maršala. Z Bismarckom je pa stopil iz državne službe tudi njega sin Herbert. Tako se je umeknil s pozorišča. mož, ki je dolgo časa vodil nemško zunanjo politiko in tudi mnogo vplival na usodo vse Evrope. Za združenje Nemčije ima baš on največ zaslug. Bismarcka je nasledoval general Caprivi, ki ima že 60. let. Po žilah novega kancelarja pa tudi teče slovenska kri. Njemu predniki so bivali na Slovenskem in se nazivali Kopriva, kateri naslov so poitalijančili v Caprivi. Novi kancelar se v glavnih načelih drži Bismarckove politike; odstop železnega kancelarja torej ni mnogo vplival na mednarodno politiko. Boulanger. Mnogo se je govorilo o generalu Boulangerji. Ko bi bil mož imel več odločnosti, bil bi morda res napravil prevrat na Francoskem; ker se je pa pokazal plašljivca, pozabil ga je narod že skoro popolnoma. Ko je vlada sklenila, da ga pozove pred sodišče, bežal je v Belgijo in je zaradi tega izgubil mnogo popularnosti. Že volitve v generalne svete julija meseca so pokazale, da njegova zvezda temni. Dasi je kandidiral v blizu sto okrajih, bil je voljen le v dvanajstih. Avgusta meseca ga je pa še obsodilo državno sodišče, zaradi nameravanega napada na državo in zaradi tega je izgubil volilno pravico. Vender pristaši njegovi še niso bili izgubili srčnosti, nadejali so se, da bode narod pri občnih volitvah ga vsekako volil v mnogih okrajih. Občne volitve so pa popolnoma uničile vse nadeje. Niti 40 njegovih pristašev ni bilo voljenih in mnogi so mu še potem takoj hrbet obrnili, ko so videli, da jih je premalo, da bi kaj opravili. Da je tako hitro bilo konec Boulangerjeve slave, krivo je tudi to, ker je obravnava pred sodiščem pokazala, da mož ni povsem pošten in da se je družil z malopridnimi ženskami. Ameriški kongres. Oktobra meseca 1889. 1. se je sešel v Washingtonu ameriški kongres, kateremu je predsedoval državni tajnik zunanjih stvarij v Združenih državah Blain. K temu kongresu so odposlale svoje zastopnike skoro vse ameriške države. Kongres se je posvetoval, kako bi se za zmeraj preprečile vojne med ameriškimi državami in kako bi se osnovala carinska zveza med vsemi ameriškimi državami. Sklenilo se je, da se vsi prepiri med raznimi ameriškimi državami izroče v razsojo posebnemu razsodišču, pa tudi mnogo druzih važnih stvarij se je sklenilo. Drug kongres je pa sklenil, da srednjeameriške republike sklenejo med seboj zvezo s posebnim skupnim predsednikom. Toda razni dogodki so preprečili, da se ti sklepi niso mogli izvršiti. Dne 15. nov. 1889. leta je buknil vstanek v Braziliji, vstaši so odstavili cesarja in proglasili republiko. Cesar se je odpeljal v Evropo, vodstvo državne uprave je pa prevzel general Fonseca. Nova vlada je konfiscirala vsa cesarjeva posestva. Četudi je že minilo precej časa, vender stvari v Braziliji še neso uravnane. Dne 24. junija 1890. leta je buknil vstanek v Sansalvadorji. Vstajniki so umorili predsednika republike Menendez. To je vzbudilo nerede v deželi in jo zamotalo v vojno s sosedno državo Guatamalo. Da se pri takih odnošajih omenjena zveza vresničiti ne da, umevno je lahko. Semnji na Kranjskem. V Ljubljani dne 8 vsakega meseca in v Novem mestu prvi ponedeljek vsakega meseca semenj za živino. Prosinca: Dne 2. v Rad.ihovi vasi in v Ribnici; dne 3. sv. Genovefe dan v Dolenjem Logatci; dne 6. v Kostelu pri Kočevji; ponedeljek po sv. Treh kraljih v Trnovem (na Notranjskem), v Žerovnici in na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. Treh kraljih v Metliki; dne 10. v Zalogu; dne 17. sv. Antona dan v Kotredeži, v Železnikih, na Unci, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu, ponedeljek po nedelji sladkega imena Jezusovega v Novi vasi (na Blokah); dne 20. sv. Sebastijana dan v Kamniku, na Dovjem in v Kočevji; dne 22. v Vrhpolji (pri Vipavi); tretji ponedeljek po sv. Treh kraljih v Ljubljani (ves teden); ponedeljek po sv. Pavlu na Vinici. Svečana: Dne 1. Šturiji; dne 3. sv. Blaža dan v Žužemperku, na Krškem, v Lukovici in na Hribu (pri Loškem potoku); dne 5. sv. Agate dan v Borovnici; torek po Sveč-nici v Metliki; četrtek po Svečnici v Šent-Jerneji (kostanjeviški okraj); dnž 9. v Gorenjem Boštajnu, v Grahovem, v Zagorji (za Savo) in v Mengši; četrtek pred pustom v Moravčah (litijski okraj); ponedeljek pred postno nedeljo v Višnji gori; pustni ponedeljek v Radohovi vasi in v Vipavi; dne 12. v Motniku; petek po pepelnici v Velikem Cirniku; dne 14. sv. Valentina dan v Dobu, na Dobrovi, v Šent-Lambertu, na Razdrtem in v Žerovnici; prvi ponedeljek v postu na Vrhniki in v Ratečah; kvaterni četrtek v Škocijanu; ponedeljek po kvaterni nedelji v Višnji gori; torek po kvaterni nedelji v Čmomlji; ponedeljek pred sv. Matijo v Velikih Lašičah; dne 24., v prestopnem letu dne 25. sv. Matije dan v Bučki v Moravčah (brdski okraj), v Žubni in v Cerknici; četrtek po sv. Matiji na Toplicah; dne 27. na Igu. Sušca : Prvi ponedeljek meseca na Unči; dne 3. v Preski (pri Medvodah); tretji ponedeljek v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; dne 7, v Zalogu; dne 9. na Brezovici; dne 10 na Raki, na Smuki (žnžemperški okraj); dne 11 v Senožečah; ponedeljek pred sv. Gregorijem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorijem v S6dražici; dne 12. sv. Grego-rija dan v Dernovem (krški okraj), v Črmošnicah, v Kotredeži, na Veswli gori (mokronoški okraj), v Radovljici, v Kamniku, v Turjaku in v Dolenjem Logatci; ponedeljek po sv. Gre-goriji v Šent-Vidu (pri Blokah) in v Premu; ponedeljek pred Tiho nedeljo v Litiji; (dne 14. v Šent-Vidu (pri Vipavi); soboto pred Tiho nedeljo v Mokronogu; ponedeljek pred Cvetno nedeljo v Polhovem gradci, v Zagorji (na Notranjskem), v Dovskem, v Rovtah (logaški okraj), v Zdenski vasi in v Kostanjevici; dne 17. v Mengši, v Žužemperku in v Loki; dne 18. na Krškem in v Starem trgu; dne 20. na Igu, v Moravčah (litijski okraj), v Kočevji in v Tržiči; prvi delavnik po sv. Jožefu v Dvoru; ponedeljek po sv. Jožefu v Mirni peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; petek pred Cvetno nedeljo v Bruniku, v Cerkljah in v Trojani; dne 26. v Lukovici in v Dolih (litijski okraj); Veliki teden : ponedeljek na Dobrovi, v Moravčah (brdski okraj), na Slapu (vipavski okraj) in v Višnji gori; torek v Črnomlji; sredo v Idriji; četrtek v Setičini; dne 31. v Rovišak (krški okraj); Velikonočni torek v Kranjski gori, v Češnicah, na Deberničah, na Vrhniki, v Lescah in v Vipavi. I^aleg-a. travna =Dne 2. na Hribu (pri Loškem potoku); sredo po Veliki noči v Sent-Vidu (pri Setičini) in v Žireh; soboto pred Belo nedeljo v Trebelnem in v Zagradci: ponedeljek po Beli nedelji v Podbukovji (setiški okraj), na Igu, v Ribnici, v Jagnenci, na Vačah in v Stunji; torek po Beli nedelji v Metliki in v Bušeči vasi; četrtek po Beli nedelji v Strugah pri Cirkvi (ribniški okraj); dne 11. v Senožečah; dne 15. na Skaručini in v Bo-rovnibi; dne 17. v Grahovem; ponedeljek po tretji nedelji po Veliki noči na Vrhu (idrijski okraj); četrti ponedeljek po Veliki noči na Vrbovci (kočevski okraj) in v Cerknici; dne 22. v Motniku; ponedeljek pred sv. Jurijem v Ratečah in v Leskovci (krški okraj); torek pred sv. Jurijem v Novem mestu; dne 24. sv. Jurija dan v [Loki, v Šent-Juriji (pri Izlakah), v Osivnici, v Planini, v Radovljici, v Črnem vrhu in v Žužemperku; ponedeljek po sv. Juriji v Bistrici (na Notranjskem) in na Gori (ribniški okraj); četrtek po sv. Juriji v Rakitni*), soboto po sv. Juriji v Šent-Volbenku; dne 25. sv. Marka dan v Bučki, na Grosupljem, v Ho-tavljah, v Kranji, v Mozelji in v Šent-Juriji (rateški okraj); dne 27. v Lukovici. . "Velikeg-a travna: Dne 1. v Železnikih, v Svibnji, v Tirni, v Planini (pri Črnomlji), na Travi (kočevski okraj) in v Bohinjski Bistrici; dne 2. v Gorenjem Boštanji, v Banji loki; soboto pred 3. meseca v Velikih Brusnicah; dne 3. pri Fari (Spodnja Idrija); prvi ponedeljek meseca v Ljubljani (ves teden : dne 4. sv. Florijana dan na Jesenicah (na Gorenjskem, v Srednji vasi (v Bohinji), v Poljanah, v Sorici, v Loži. v Kočevji, na Krškem, v Litiji m na Deberničah; peto soboto po Veliki noči v Nemški loki**) (kočevski okraj); dne 5 v Trojani; torek po sv. Florijanu v Šmariji; četrtek po sv. Florijanu na Toplicah; dne 8. v Za-vršah; ponedeljek pred Vnebohodom na Vrhniki in v Tržišči; dan po Vnebohodu v Žužemperku v Gorenjem Logatci (Cirkovska vas); ponedeljek po Vnebohodu v Vinici, v Postojiui in v Setičini; dne 11. v Senožečah; dne 12. sv. Pankraeija dan v Zagorji (za Savo), v Ko-pnvmku, v Veliki Loki (trebanjski okraj); četrtek pred sv. Janezom v Sodražici: dne 16. sv. Janeza dan v Lukovcu, v Idriji, v Rovišah (krški okraj), v Moravčah (brdski okraj), v Tržiči, v Kočevski Reki, v Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke); torek pred Binkoštmi v Moravčah (litijski okraj); sredo pred Binkoštmi vŽerovnici; četrtek pred Binkoštmi v Velikih Lašičah; torek po Binkoštih v Zagorji (na Notranjskem), v Radovljici, v Loki, v Metliki, v Bušeči vasi in v Radohovi vasi; četrtek po Binkoštih v Senožečah, v Velikem Cir-mku, v Hinjah in na Igu; kvaterni četrtek v Škocijanu; dne 20. v Mozelji; dne 22. v Šent-Lambertu; dne 25. sv. Vrbana dan v Trojani, na Mali gori, v Mengši, v Podvelbu, in v Svibnji ; ponedeljek pred sv. Rešnjim Telesom v Tržišči, na Vrhniki in Šent-Jerneji (kostanjeviški okraj); ponedeljek po kvaterni nedelji v Višnji gori; toivk po sv. Trojici na Vačah; torek po kvaterni nedelji v Črnomlji; ponedljek po sv. Rešnjem Telesu v Litiji; Četrtek po sv. Rešnjem Telesu v Dolih (litijski okraj); dne 31. v Mirni peči. Ež;neg'a c-sreta: Dne 2. v Zvirčah in Motmku; dne 7. na Hribu (pri Loškem potoku); dne 8. sv. Medarda dan v Rakitni; dne 9. sv. Primoža dan v Vrhpolji (pri Vipavi), v Kamniku, v Tirni in v Žužemperku; dne 11. v Senožečah; dne 13. sv. Antona dan v Starem trgu, v Polhovem gradci, v Bruniku, v Zdenski vasi, v Trebnjem in v Žireh; ponedeljek po sv. Antonu v Premu; dne 14. v Hotecieršici; dne 15. sv. Vida dan v Dobu, v Kočevji, v Sent Vidu (pri Setičini), v Šent Vidu (pri \ ipavi) in v Jagnenci; ponedeljek po sv. Vidu v Sent Vidu (pri Blokah); dne 18. v Zalogu; dne 19. v Rovišah; dne 21. sv. Alojzija dan v Moravčah (brdski okraj) in v Velikih Lašičah; dne 23. v Tržišči; ponedeljek pred kresom v Bučki; dne 24. na kresni dan v Mašlji (pri Črmošnicah) v Dernovem ;krški okraj), v Loki, v Bohinjski Bistrici, v Rovtah (logaški okraj), na Mirni, v Češnicah,"v Ribnici, v Višnji gori, v M;.tenji vasi in v Šent Jurij (rateški okraj); ponedeljek po Kresi v Dvoru; dne 27. v Strugah pri Cirkvi; dne 28. v Ratečah; dne 29. sv. Petra in Pavla dan v Osivnici; dne 30. v Zagorji (za Savo), na Mali gori in v Mozelji; ponedeljek po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani (ves teden) in v Trnovem (na No tranjskem ; torek'po sv. Petru in Pavlu v Črnomlji. II^Ealeg-a srpana: Dne. 2. Marijiniga obiskovanja dan v Trojani, v Srednji vasi in v Kočevski reki; dne 4. sv. Urha dan v Velikem Gabru, v Žireh in na Krškem; ponedeljek po sv. Urhu v Polšnjaku, na Slančjem vrhu in na Travi; četrtek po sv, Urhu v Žužemperku; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški Loki (kočevski okraj); dne 11. v Senožečah; dne 12. sv. Marjete dan v Trebnjem, v Planini in v Jagnenci; nedeljo po *) Ako je sv. Jurij v sredo, potem je semenj v Rakitni drugi četrtek po sv. Juriji. **) Ako je peta sobota po Vel. noči dne i. majnika, tedaj je semenj v Nemški loki šeato soboto po Vol. noči. sv. Molioru in Fortnnatu v Kropi; ponedeljek po sv. Marjeti v Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; dne 13. v Starem logu (kočevski okraj); dne 17. v Zdenski vasi; dne 20. v Ko-privniku; dnž 22. sv. Magdalene dan v Hinjah in na Jesenicah (na Dolenjskem); dne 23. v Banji loki; dne 25. sv. Jakopa dan v Loki, v Kočevji, na Vrhniki, v Veliki Loki (trebanjski okraj) in v Narinu (postSjinski okraj); ponedeljek po sv. Jakopu v Kostanjevici, v Lukovku, v Šmartnem (pri Litiji) in v Telčah; dne 26. sv. Ane dan v Višnji gori, v Leskovci pri podružnici sv. Ane (krški okraj), v Radovljici, na Bitnem (v Bohinji) in v Cerknici; dne 27. na Toplici in na Vrhu (idrijski okraj). . "VellUseg-a srpana: Dne 1. v Kranji; drugo soboto po sv. Jakopu v Sent-Volbenku; ponedeljek po 2. meseca v Ribnici; dne 5. sv. Ožbalta dan na Gori (ribniški okraj), v Krašnji, v Dolih (litijski okraj), na Vidmu (poleg Krke) in na Vrbovci (kočevski okraj); dne 10. sv. Lovrencija dan v Dvoru, v Rovtah (logaški okraj), v Dobu, na Igu, na Travi m v Šent-Lovrenci (na Temeniei), dne 11. v Senožečah; dne 14. v Leskovci (krški okraj) in v Šent-Vidu (pri Vipavi); četrtek pred Velikim Šmarijnom na Toplicah; dne 15. Velikega Šmarijna dan v Osivnici in v Fari (kočevski okraj); torek po Velikem Šmarijnu v Metliki; dne Iti. sv. Roka dan v Bistrici (mokronoški okraj), v Loži, na Vačah, v Hotavljah, v Smariji. v Trebnjem in v Cerkljah; dne 17. pri Fari (Spodnja Idrija) in v Zvirčah; dne 20. sv. Bernarda dan v Setičini; soboto pred sv. Jernejem v Mokronogu; dne 24. sv. Jerneja dan v Postojini, v Šent-Jerneji (kostanjeviški okraj), v Kočevji, v Loki, v Kamniku; poned-ljek po sv. Jerneji v Šent-Vidu pri Blokah); torek po sv. Jerneji v Novem mestu in v Moravčah (brdski okraj); dne 25. v Ambrusu in v Strugah pri Cirkvi; dne 29. na Dobrovi; soboto pred angeljsko nedeljo na Krškem. ZECizzio-vca: Dne 1. sv. Tilna dan v Ratečah, na Skaručini, v Višnji gori in v Šent Juriji (pri Izlakah); prvi ponedeljek meseca v Vipavi; ponedeljek po angeljski nedelji v Planini (pri Črnomlji); dne 4. v Preski (pri Medvodah); dne 7. v Zagradci; ponedeljek pred Malim Šmarijnom v Premu; soboto pred Malim Šmarijnom na Veseli gori (mokronoški okraj); dne '.». v Lukovici, v Črmošnicah, na Vrhu (idrijski okraj), v Bušeči vasi in v Velikih Lašičah, ponedeljek po Malem Šmarijnu v Ljubljani (ves teden), v Črnem Vrhu, v Sent Vidu (pri Setičini), na Vinici in na Hribu (pri Loškem potoku); dnž 11. v Senožečah, dne 14 v Žužemperku; soboto po 14. meseca v Velikih Brusnicah; dne 15. v Banji loki; ponedeljek po Križevem tednu v Gorenjem Boštanji; dne 17. v Šent Lambertu; kvaterni četrtek v Podvelbu in Škocijanu; ponedeljek po kvaterni nedelji v Senožečah in v Višnji gori; torek po kvaterni nedelji v Črnomlji; dne 21. v Kranji in v Ribnici; dne 27. v Podbukovji (set ški okraj) in v Borovnici; ponedeljek pred sv. Mihelom v Bučki; dne 29. sv. Mihela dan v Dernovem, na Dovjem, v Rovtah (logaški okraj), v Loki, na Grosupljem, v Mirni peči, v Mengši, v Novi vaši (na Blokah) in v Žavršah; ponedeljek po sv. Mihelu v Kostanjevici in v Litiji; torek po sv. Mihelu v Metliki. Vinotoka: Dne 4. sv. Frančiška dan v Tržiči, prvi ponedeljek meseca pri Fari (Spodnja Idrija); dne 7. na Jesenicah (na Gorenjskem); ponedeljek po Roženkranski nedelji v Gorenjem Logatci (Cirkovska vas), na Vidmu (poleg Krke) in v Šturiji; sredo po Roženkranski nedelji v Motniku, v Zagorji (na Notranjskem), v Zdenski vasi in_v Šturiji; četrtek po Roženkranski nedelji na Toplicah; drugi ponedeljek po sv. Mihelu v Sent-Vidu (pri Setičini); ponedeljek po sv. Frančišku v Vinici; dne 11. v Senožečah; četrtek pred sv. Terezijo v Sodražici; dne 15. sv. Terezije dan v Kamniku in v Idriji; ponedeljek pred Žegnansko nedeljo v Kranjski gori (4 dni); dne 16. v Kočevji; ponedeljek pred sv. Lukežem v Bistrici (mokronoški okraj); dne 18. sv. Lukeža dan v Postojini, na Krškem, v Lukovici, v Kranji, v Radohovi vasi, v Sikici in v Bohinjski Bistrici; torek po sv. Lukeži v Novem mestu, dne 19. v Trnovem (na Notranjskem), dne 21. sv. Uršule dan v Dovskem, v Cerkljah, v Lescah, v Jagnenci, v Žubni in v Žireh; ponedeljek po sv. Uršuli v Premu in pri sv. Križi; dne 24. sv. Rafaela dan v Dolenjem Logatci; ponedeljek pred sv. Simonom in Judo v Rakitni; dne 28. sv. Simona in Jude dan v Vipavi, v Loži, na Skaručini, v Poljanah, v Radovljici, v Žužemperku, v Mokronogu in v Češnicah; torek po sv. Simonu in Judi v Črnomlji; dne 30. v Zalogu. Xjistopad.a: Dne 2. v Zagorji (za Savo), na Jesenicah (na Dolenjskem , na Mirni in v Cerknici; ponedeljek po Vseh Svetnikih v Višnji gori; ponedeljek po Vernih duš dnevi v Šent-Jerneji (kostanjeviški okraj); dne 4. v Preski (pri Medvodah); dne fi. sv. Lenarta dan v Kropi, v Velikih Lašičah, v Mengši in na Vrhniki; p inedeljek pred sv. Martinom v Moravčah (litijski okraj); soboto pred sv. Martinom v Šent Vidu (pri Šetičini); dne 11. sv. Martina dan v Moravčah (brdski okraj), v Kranji, v Bučki, pri Fari (S.;odnja Idrija), na Igu, v Srednji vasi (v Bohinjii, na Razdrtem in v Deberničah; ponedeljek po sv. Martinu v Bistrici (na Notranjskem), v Šmartnem pri Litiji in v Ratečah; torek po sv. Martinu v Metliki; dne 13. v Bušeči vasi; ponedeljek po sv. Leopoldu (dnž 15.) v Ljubljani (ves teden:; dne 19. na Raki; dne 21. v Hotederšici; duš 22. na Slapu (vipavski okraj); dne 23. v Mojstrani in v Šent-Lovrenci (na Temenici); dne 25. sv. Katarine dan v Loki, Setičini in na Krškem; ponedeljek pred sv. Andrejem v Šent-Rupertu; dne 30. sv. Andreja dan v Gočah, v Kočevji, v Železnikih, v Planini, na Kalu (postojinski okraj), v Tržiči, na Vačah (dva dneva) in v Turjaku. (3-r-u.d.ri.a,: Dne 3. v Postojini in na Jesenicah (na Gorenjskem); prvi ponedeljek v adventu v Gorenjem Boštanji; prvi torek v adventu v Novem mestu; dne 4. sv. Barbare dan v Kamni gorici in v Kamniku; dne 5. v Idriji; ponedeljek pred sv. Miklavžem v Mar-tinji vasi (setiški okraj); dne 6. sv. Miklavža dan v Brezovici, 'v Bohinjski Bistrici, v Žužem-perku in v Borovnici; ponedeljek po sv. Miklavži v Litiji; torek po sv. Miklavži v Metliki; dne 9. v Mokronogu; dne 13. sv. Lucije dan v Gorenjem Logatci (Cirkovska vas), v Mengši, v Radovljici in v Ženušah; dne 14. v Mišjem dolu; kvaterni ponedeljek v Zagorji (na Notranjskem in v Kostanjevici; kvaterni četrtek v Škocijanu; ponedeljek po kvaterni nedelji v Višnji gori; torek po kvaterni nedelji v Črnomlji; dne 21. sv. Tonnža dan v Idriji in v Krašnji; dne 27. sv. Janeza dan v Ratečah in na '.'rhniki; dne 28. Nedolžnih otročičev dan v Dobn in v Mirni peči; dne 31. sv. Silvestra dan v Kočevji in v Zagorji (za Savo). Vesela oporoka Humoreska. fO^Vevajoč je sedel nekega dne čevljar Dreta v dve gube na stolei; delo mu je Wlfq šlo urno izpod rok. Šival in razbijal je po podplatih, da ga je bilo veselje '-^sfi- gledati, in le časih se je ozrl na ulice ter po mimogredočih ljudeh. Bilo je tako okolo četrte ure popoludne, ko je opazil svojega soseda na nasprotni strani, svečarja Lovreta, ki je naglo zapustil dom in hitel čez ulice. „Kaj mu je neki? ' dejal je zase Dreta in se še radovedneje ozrl za njim. „Njega starka je bolna, in ta ga ne bode dolgo mučila! Toda, ako se ne motim, namenjen je k meni!" Bled in zmeden stopi nato Lovre v sobico čevljarjevo, tako, da le- ta začuden vstane: „Kaj ti pa je, Lovre, da gledaš kakor grešnik, kateremu se je baš smrtna obsodba prečitala; naposled ti je morda Marjeta —." „Umrla!" oglasi se tožno Lovre. ,,Umrla, in ti si tako tožen? Hvali Boga, da te je rešil nje! Ali pa je tvoja bolest res tolika?" »Kar se tiče bolesti po moji, sedaj že pokojni Marjeti, potrpelo bi se še, toda — toda." „Na dan z besedo, saj sva sama!" ,Saj veš," nadaljuje za nekoliko trenutkov Lovre, „saj veš, da je najino imetje le imetje žene moje, in da sem se uprav zaradi tega ž njo poročil. Tolažila me je sicer vedno, odkar je začela bolehati, da po nje smrti pripade vse meni; sedaj pa je Marjeta mrtva, ali o oporoki ni duha ni sluha. Brez dvojbe bi moral gledati, kako bi smijoči se dediči, dasi so itak že imoviti, pograbili lepo dedščino, in meni bi ostala jedva hiša, ako bi šlo po sreči!" „Ali že ve kdo, da je umrla,"? vpraša čevljar ter se zamisli. „Ne! Nihče razven tebe! Kakor je umrla, tako še sedaj leži v postelji, v hiši nihče ne stanuje, zdravnik pa jo obiskuje samo zjutraj, in dejal je baš danes, da se ji še ni bati smrti. Pospravil sem sicer denar, kolikor ga je bilo, toda, žal da ni veliko." „Vem, vem," oglasi se čevljar. „Hiše, vrta in raznih dolžnih pisem tudi ne moreš odnesti — tvoja Marjeta je bila oprezna in treba si bode pomagati drugače!" „Da, toda kako? Moreš li mrtvo obuditi, da bi napravila oporoko in mene proglasila za dediča?" „Tega ne; in tudi da bi bilo mogoče, ne bi je hotel obuditi. Ali poslušaj me! Ti počakaš sedaj še kaki dve uri, da se stori noč; potem pojdeš po gospoda Peroviča in dve priči ter jim poveš, da je tvoja žena smrtno bolna in da želi napraviti oporoko; naročiš jim tudi, da se podvizajo." „Toda?" „Ne bodi kakor voda! Tačas spraviva pokojno ženo tvojo v varen kraj, jaz oblečeni nje obleko in ležem na posteljo. Gospodom pa bodem jaz odgovarjal na vprašanja tako dobro, kakor bi to storila tvoja Marjeta. Vse bode meni še v zabavo!" „To ne pojde; utegnili bi priti na sleparstvo in potem — „Seveda pojde; le meni prepusti skrb za to! Sedaj pojdi domov, v mraku pridem jaz k tebi." Z glavo majaje odide Lovre. Po odhodu Lovretovem se čevljar obrije in jedva se stemni, že gre k njemu na dom. Mrtva Marjeta je ležala v veliki, od stropa doli z bogatimi zagrinjali zakriti postelji. Lovro in čevljar jo odneseta kmalu iz postelje v varno zavetje in na nje mesto leže čevljar, zavivši si glavo z velikimi rutami Marjetinimi. Žalostno ga je bilo poslušati, ko je stokal in vzdihoval in celo Lovretu je bilo, kakor bi poslušal stokanje žene svoje. „Sedaj pa le brzo idi in skrbi, da kmalu privedeš dotične može, zakaj predolgo ne maram biti bolan", ukaže čevljar in Lovre odide. Za jedno uro je prišel gospod Perovič z Lovretom in dvema pričama. „Tu v postelji leži žena moja, ki vas je želela," dejal je Lovre ter nekoliko odgrne posteljno zagrinjalo; „Marjeta, gospodje so prišli!" Nerazumen stok in hrščanje se je culo s postelje. „Žena prosi, da bi je preveč ne mučili z vprašanji in tudi luč ji de slabo !" tolmači Lovro. „Verujem, verujem!" pritrjuje Perovič. „Saj je navadno tako; bodemo hitro gotovi. Zaveda se gotovo še?" „Seveda; saj se lehko prepričate; toda. podpisati ne bode mogla več!" „Ze dobro, vse jedno veljavno!" Ko se obični uvod dokonča in je Lovre namestu žene odgovarjal na potrebna vprašanja o starosti i. t. d., prosi ga gospod Perovič, da sobo zapusti, ker tako zahteva zakon. Nemirnega srca Lovre posluša na to pri vratih, kaj se bode v sobi govorilo, vender ni mogel razumeti ničesa; le sedaj pa sedaj se je culo nerazumno stokanje in gospoda Peroviča pritrjevanje: „Dobro! Prav tako!" Za dobro četrtinko ure je bila oporoka gotova in Perovič s pričama je zapustil sobo. „Bodi na vse pripravljen, Lovre; žena je slaba!" ogovoril je Perovič pred sobo stoječega Lovreta. „Najbrž ti umrje še nocoj! Z Bogom torej in ne žaluj preveč!" Lovretu se je odvalil kamen od srca, ko sta bila s čevljarjem zopet sama. nKako si vender narekoval oporoko?" vpraša radovedno Lovre. „Le potrpi, radovednež. V nekoliko dneh zveš vse!" miril ga je smeje čevljar in šel počivat. Drugo jutro se je po mestu raznesla novica, da je žena svečarja Lovreta ob jedni uri po polunoči mirno v Gospodu zaspala. Nihče se ni temu čudil in Perovič je celo dostavil, da je bil že predvečer prepričan, da ne bode noči preživela. Pogreb je bil sijajen in še čevljar Dreta je spremljal svoj original k večnemu pokoju. Tretji dan po pogrebu so poklicali Lovreta k sodišču, da mu objavijo poslednjo željo njega pokojne žene Marjete. V navzočnosti Lovreta odpečatijo oporoko in asesor čita: „Actum d. d. .... v I. v navzočnosti gospoda Peroviča, priče Poljanska in priče Brdavsa. Omenjene osebe so bile danes na željo gospoda I. I. v njega hišo poklicane, da zaslišijo poslednjo željo njega žene Marjete, tedaj še bolne, toda popolnoma zavedne. Zabeležimo nje izjavo naslednje: Jaz, Ana Marjeta, zakonska žena Lovreta I., svečarja tu v mestu, želim, da se imetje moje v slučaji smrti moje razdeli tako-le: 1. Poslopje z vrtom in z vso premičnino ostani last mojega moža Lovreta I. 2. Gotovina v denarjih in dolžnih pismih, katera znaša okoli dvajset tisoč goldinarjev, pripadi čevljarju Dreti, v zahvalo, ker me je čestokrat varoval osornosti mojega moža. Za resničnost navedene razločno izjavljene želje Ane Marjete, pričata pod-pisanca i. t. d." „Ima li Lovre I., kaj ugovarjati tej oporoki?" vprašali so potem Lovreta; toda Lovre, dasi od jeze zelen, prikimal je molče, zakaj vedel je, da bi bilo zanj še slabše, ko bi izdal sleparstvo. Po kratkem prepiru pa se je sporazumel tudi z „Pri zlatem državnem jabolku" J. Prtii-ja I. okraj, Singerstrasse št. 15 lekarna na Dunaji Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krog- Ijice imenovane, zaslužijo poslednje ime po vsej pravici, ker je zares jako mnogo bolezni), pri katerih so te krogljice pokazale svoj izvrstni upliv. Že več desetletij so te krogljice občno razširjene, mnogo zdravnikov jih je uže zapisalo in le malo je rodovin, v katerih bi nedostajalo male zaloge tega izvrstnega zdravila. Od teh krogljic velja. 1 škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri ne-frankiranem poštnem povzetji 1 gld. 10 kr. Kdor pa denar naprej pošlje, dobi franko po pošti: 1 zavitek škatijic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se ne more razpošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevati in na to paziti, da je na pokrovu vsake škatljice imenski počrt J. Pserhofer-ja, kakor tudi na pouku, in to z rudečimi črkami. za ozebline japS£ 40 kr., s frank, pošiljanjem 65 kr. Tpnntnoff onlr Proti kataru> hri~ lipUiCV oUi pavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 stekl. 50 kr. Amerišto mazilo zoper prolin 1 gld. 20 kr. Štopa proti potenju nog, S ljiei 50 kr., s frankiranim pošiljanjem 75 kr. Mazilo za odpravo gnše, krofa 1 flacon 40 kr., s frankiranim pošiljanjem 65 kr. Esencaživljenja,PfašMaplj. proti spridenemu želodcu, slabemu prebavljanju itd., itd. 1 stekl. 22 kr. Angleški čntaorni tialzam, 1 steklenica f>0 kr., 1 mala steklenica 12 kr. Fijalarska štnpa, Stenrtel-na, domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr , s frank, pošiljanjem 75 kr. Univerzalna počlščevalna sol od A. W. Bulrich-a Izvrstno domače sredstvo proti vsem posledicam spridenega prebavljanja. 1 zavoj 1 gld. Razven tu navedenih preparatov so še vse v avstrijskih časnikih napovedane tu- in inozemske farmacevtične specija-litete v zalogi, kar bi slučajno ne bilo, se hitro in najcenejše preskrbi. — Pošiljatve po poŠti se najhitrejše izvrše, ako se denar prej pošlje; večje naročbe se pošiljajo tudj proti poštnemu povzetju. proti kašlja-nju itd., 1 steklenica 35 kr., s frankiranim pošiljanjem GO kr. Tannocliinin-pofflafla, rseiJ- fer-ja, najboljše sredstvo za rast las. 1 škatlja 2 gld. Univerzalno mazilo fesi"1'0' Ako se denar poprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), so poštni troški znatno nižji, nego pri pošiljatvah s povzetjem. IV'—T_*—T—-T—'—»_w_w_w_T—T—"'—'*—'*_w_»_v._w_"_"_»T1 a s I Fi; i « I J. ANDELra^ novoiznajdeni 1 i L umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. — Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri J. ANDEL-u pri ,,črnem psu" 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, v Pragi. v Ljubljani pri ALBIN-U SLIČAR-JI, trgovci na DunajskeJ cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so nazuanjone po plakatih. J k Za bolne in zdrave, ki jih boli glava, prsi, pluča, želodec, jetra, obisti, ki trpe na protinu in živcih, za kašljajoče in bripave otroke, dojenčke, rekonvalescente, za žene pred in po otročji postelji, za slabe, malokrvne in blede ljudi i. t. d. je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnkozcy-jeva z dobrim okusom in lepo dišavo. Zavitek z 1/i kg. velja 30 kr. Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ji, lekarnar v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trn-k6czy, V. okraj, Hundsthurmerstrasse 113 : dr. Otto pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkyplatz 17; Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj. Josef-stadterstrasse 30; v Gradci (Štajersko) Vendelin pl. Trnkoczy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih i. t. d., prava le z zgorno. oblastveno zavarovano znamko. PrekupcA imajo obilen rabat. Ustanovljeno 1842 Brata Eier Ustanovljeno 1842 fabrikanta oljnatih hn, lakov in napisna slikarja pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo v Ljubljani za Frančiškansko cerkvijo v hiši I. Vilharja št. 4. Oljnate barve v ploščevinskih puščicah za prodajalce na drobno po 1 kilo in '/j kilo vsebine, najfinejše strte in po naj-nižjej ceni. (Občno priznanje.) Jantarjev tlak za tla v šestih barvenik tonih, najtrajnejša tvarina za tla, Špiritni podsnovni in svetli lah za tla, ki se v jednem dnevu lakirajo in zopet rabijo. Angleški laki za kočije Nobles & Hoare. Preparacijski, zračni, damar-Iak, lak za hišno orodje, železo in usnje, uii.vion (za pozlatovalce), terehin (sušilno sredstvo), dunajsko novomeško terpentinovo olje. Firuež le iz kranjskega olja, ki se ne sme zamenjati z na vadnim firnežem v trgovini. Kemične barve za posobne in dekoracijske slikarje, prstene barve za zidarje itd. Velika zaloga norimberških čopičev priznano najbolje vrste, kakor tudi vseh dragih, v to stroko spadajočih predmetov. Priporočava svoje pleskarstvo za stavbe in hišno orodje častiti duhovščini in p. n. občinstvu po mestih in na deželi najtoplejše, kajti lahko popolnem zadošča vsem zahtevam v tej stroki. Najina dosedanja dela so povsod občno priznavali, in se nikdo skušati ne more, kar se tiče solidnosti in okusa ter nizke cene dela. Posebno priporočava pleshanje hiš z oljnato barvo, kateremu se mora dati prednost pred vsakim apnenim barvilom, ker se dolgo drži in je le malo dražji. Hiše, ki se prav z dobro oljnato barvo in s pravo skrbnostjo napleska, od 20 do 30 let ni treba popravljati. Opozarjava tudi častito občinstvo na predmete iz najine delavnice, razstavljene v obrtni razstavi deželnega muzeja ,,RiidolIiuuina". I i Carl C. Hol^er na Dunajski cesti št. 12 priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in materi-jalnega blaga na debelo in drobno. — Priporoča tudi veliko zalogo špirita, žganja, ruma in vsakovrstnih likerov i. t. d. Naročila se točno izvršujejo. J. Giontiui ¥ Ljubljani priporoča vsem p. n. gg. okrajnim šolskim svetnikom, učiteljem, slav. uradom in pisarnam svojo "bogato zalogo uradnih in poštnih zavitnic (kovert) in r a x n o v r s t n e g a papirja za urade, pisarne in risanje po najnižji ceni Ceniki se pošiljajo na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. PESMI zložil JOS. CIMPERMAN. Str. 190. Cona nevezanim 90 kr., vezanim z zlato obrezo l gld. 70 kr., po pošti 5 kr. več. Jos. < iinpcriiiaiia pesmi so jako ugodno presojevali „Zvon", „Slov. Narod", -Dom in Svet", „Eilinost", ,,Laib. Zeitung" itd. in tudi popolnem zaslužijo to jako ugodno oceno, le citati je je treba in potem presojevati. Prodaja »narodnega papirja". — Čisti dobiček za Jarodni dom", 1 Židovske ulice LJUBLJANA Židovske ulice 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst MT r o k o v i c tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od drugega blaga. Tf-iiviTttrriorni r^K-tr^m^ (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, z raznimi ki-IVlIUllJlCIie O U veze rurgičnimi pripravami. Velika izbera polnili kovčgov in torbic, kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega ameriškega gumi-perila v vseh modnih oblikah, — najnovejše v cliittoii -zavratnikili in maiišetali. Telovniki, nogoviee, tudi normalno perilo po Jagrovem sistemu. Vse po naj ni^j ili cenah ! mnogih kmetijskih razstavah. — Pripoznanja ti a a ti > o M •r4 >—( "S O KWIZDE c. in kr. priv« restitucijski fluid - Voda za umivanje konj. - Za ojačetije pred delom in okrepčanje po večjili mukah, spahnenji, otrpnelosti kit in mišic i. t. d. Cena steklenici l gld« 40 kr. avstr. veli. K W IZDE Korneuburška živiuska rediliia štupa za konje, rogato živino in ovce: mnogoletna .skušnja je dokazala, da to zdravilo pri redni rabi iz vestno pomaga, kedar živina neče jesti, za zboljšanje in po-množenje obilice mleka, pri kravah. Cena mali škatlji S5 kr., veliki 70 kr. Kvvizde voda za oči pri živini. Stekl. 80 kr. j Kvvizde silna krma za konje in govejo ži- Kwizde rudeči blister, močno drgnenje. Lonček gld. 2.—. Kvvizde sivi blister. Lonček gld. 1.25. Kvvizde desinfekcijska štupa za hleve, i 2 kile 15 kr., 10 kil gld. 2.40. Kvvizde mazilo zoper bizgavke. Lonček gld. 1.—. Kvvizde olje zoper lišaje in garje za pse. Steklenica gld. 1 50. Kvvizde žolčna tinktura za konje. Steklenica gld. 1.50. Kvvizde gelatin, kapice za glistove pse Škatlji ca gld. 1-—. Kvvizde štupa za perutnino. Zavoj 50 kr. Kvvizde kit za kopita, umetni kopitni rog. Palčiča 80 kr. Kvvizde vaselina za konjska kopita proti krhkim in krušljiv, kopitom. Pušica gl. 125 Kvvizde štupa za kopitno strelo. Stekl. 70 kr. Kvvizde pasja zrna. Škatljica gld. 1-—. Kwizde štupa za parklje. Steklenica 70 kr. Kvvizde zrna proti koliki pri konjih in goveji živini. Pušica gld. 160 ; karton 60 kr. vino. V zabojckih po gld. 6'— in gld. 3'—., zavoj 30 kr. Kvvizde mazilo za movke pri konjih in goveji živini. Lonček gld. 1.—. Kvvizde olje za ušesne črve pri psih. Steklenica gld. 1-50. Kwizde fizik, zrna za konje, kedar jih zapira. Ploščevinasta puščica gld. 2 —. Kvvizde zrna za ovčjo grižo Zavoj 70 kr. Kvvizde sedlarsko milo. škatlja gld. 1*— Kvvizde štupa za pospeševanje reje pri prešičih. Zavoj gld. 1*26 in 63 kr. Kvvizde obvezna juta za živinozdravniske namene. Karton po 250 gramov 30 kr. Kvvizde umivalno milo proti kožnim boleznim domačih živalij, po 40 kr., 80 kr. in gld. 1-60. Kvvizde balzam za rane pri konjih in goveji živini. Steklenica gld. 1-25. Kvvizde zrna za glistave konje. Ploščevinasta puščica gld. 1-60, karton 60 kr. Kvvizde smrt za podgane (sredstvo za pokončanje podgan in mišij). Palčiča 50 kr. W* Pristna Is z g oren j o varstveno marko zaznamovana zdravila se dobe skoro po vseh lekarnah, in na. debelo v vseh večjih droguerijah, in prosimo p. n. občinstvo pri nakupovanji teh zdravil vedno Ktvizdove izdelke zahtevati. Glavna zaloga z vsakdanjo poštno posiljatvijo: Okrožna lekarna v Kor-neulmrgu pri Dunaji; lastnik: FRAN IVAN K1VIZDA, ces. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni, založnik živinozd ravni ških izdeUcov. O P« «H O P? O «t Z & o <1 KVVIZDE fluid zoper protin staro preverjene domače zdravilo. Cena steklenici avstrij. velj. gld. 1-—. Kieizde Alveolar-sobne kapljice. 1 stekl. 50 kr. I Kieizde salo iz kitovih jeter. 1 steklenica SO kr. Kvrizde cvet za lase. 1 steklenica 60 kr. j Kieizde listna salicilna voda. I stekl. 40 kr, Kieizde. obiti za kurja očesa. 1 ikatl. 35 kr. 1 Kieizde trpotcev sok. 1 steklenica 35 kr. Ktrizde tinktura za kurja očesa iti bradoaiee. Kieizde Alueolar-zotma pasta. 1 pušica 70 kr. 1 steklonica 35 kr. j Kieizde čebulna pomada. 1 lonček 80 kr. - Pristen samo, če ima gorenj« varstveno .znamko. - Slednji dan p razpošilja glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji Prana Ivana mm A. ZESCHKO v Ljubljani, Zaloga papirja na debelo delniške družbe za papirno in tiskovno obrt Leykam-Josefsthal. Izdelava papirnih vrečic. Zaloga pisnega in risalnega orodja. L)«blI*°* ANDR. DRUSKOViC »S.T'" Mestni trg 10 trg 10 trgovec z železnino priporoča v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolv.ice, vezi za zidov,je, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in Romancement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna, ©g-njišča, in njih posamezne dele. Pri s t a v 1) a 1», kjer ni blizo vode, neobhodno potrebne vodnjake za zabijanje v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in z majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železolita gornja stojala, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe, ventile in železna okova. 55 a. poljedeljstvo vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajene pluge in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe i. t. d. — Tudi se dobiva zmirom svež dovski mavec (Lengenfelder-Gyps) za gnojenje polja. — LEFANT v sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada, ima 60 sob z vso ugodnostjo, salon, jedilnico in kavarno. Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku, ekvipaže v hiši. Tu je jedino kopališče z Ljnbljunskiuii železnimi in šotnimi kopeli jednake Francovim kopelim, pod vodstvom gospoda vladnega svetnika prof. dr. Valente in parne, kropilue in kopeli v banjah, ^.ritoiia, G-nezde vdova, lastnica. Uzorci na zahtevanje zastonj. Zahvaljujoč se velečastitim ]>. n. naročnikom za dosednj ska-zano mi zaupanje, priporočani se v bodoče za napravo vseli v mojo stroko spadajočih predmetov po najnovejši iasoul; pripoznano solidno delo in nizke cene. Posebno sem obračal pozornost novi c. kr. državiiourndniški lini formi, ki se vedno solidno, točno in natanko po predpisih izdeluje, priskrbim tudi zraven spadajoče predmete, kakor: sabljo, paradni klobuk in kape po tovarniških cenah 1ta velečastite gospode duhovnike imam vedno na razpolaganje najboljša sukna, toskings, lasting; 1. t d za napravo državnih sukeiij, talarjev, burnusov i. t. d. Z velespoštovanjem 3T. Cassermajm, Šelenburgove ulice št. 4 Uzorci na zahtevanje zastonj. mmum jj^gl Uzorci na zahtevanje zastonj. ^MMUm trgovec Via S. ^Viitonio v Trstu ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega blaga za žensko obleko ter se vedno nahaja v veliki množini izborne kotonine, baržuna, platna in flanele v raznih barvah, svilnatih in volnenih robcev. Dobe se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreči more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. V obilni meri se dobe za gospe vsakatere preproge in lišpa za plese in ženitve in to vedno novo, moderno in nezaležano blago. Vsaka naročba na deželo (po obrazcih ali muštrih) se izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrste blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago je vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za naajrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže se dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove v razni širokosti. Za obilno naročbo se priporoči vsem p, n. domačinom, da ga pogostima z naročili počaste. Grlena bol, kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora, zapala ustijuh itd., mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem nadarenib Prendinijevih sladhišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi P. Prendini, lučbar i ljekarnik u Trstu. Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljud nocih. navadne jutarnje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja so paziti od varalicah, koji jo pouačinjajii. Zato treba uvjek zuhtjevati Prendinijeve slarikisc (Pastiglie Prendini) te gledati, da budo na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih Bladkišah ima utisniito na jediioj strani Pastiglie, na drugoj Prendini. — Ciena 30 nvč. kutijici zajedli« sa iiaputkoill. — Prodaju se u PrendinijevoJ IJekarni u Trstu (Far-macia Prendini in Trieste) i u glavnijili Ijekarnah svieta. Aequa Picrocatartica izvrstna čistilna tekočina, katera popolnoma nadomestuje ričinovo olje in draga čistilna sredstva, katera so zoperna in napravljajo mnogokrat bolečine v trebuhu. — Močno pomaga pri bolečinah zlsite žile in pri vseh po slabem prebavanji prouzročenih slabostih. — Cena 30 kr. steklenici. - Edina zaloga v Trstu v lekarni PRENDINI. - puišfea-r v Ljubljani, Kolodvorske ulice 4 priporoča čast. gospodom lovcem vsakovrstne puške, kakor tudi revolverje in različne lovske priprave, patrone in strelivo po najnižjih cenah Franjo Jenšek Izvršuje vsa v t« stroko sp« m\!. Henrik Kenda \f V \f •s f v y ». ^ v/ y Ljubljana Glavni trg št. 17. Bogata zaloga modercev, mufov, vseh posamenterij, raznovrstnega blaga in vseh . priklad za šivilje kot: čipk,baržuna, svile, trakov, gumbov i. t. d. V w v y V \if v \n •s * Albin C. Achtschln trgovina z železjem, za-log-a, d.in.a,m.ita v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 priporoča kmetijsko, kakor tudi rokodelsko orodje, štedilna ognjišča, peci in kovanje vsake vrste po najnižjih cenah. priporoča svež r žen vsakovrstno nasladno pekarijo in kruh na vago klg. po 14,16,22,24 kr, Dalje se priporoča gg. gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se na željo oli vsakej uri kruli na dom pošilja. M + -f + + + + + -f + + + + > + + i % r-r ■ % » % 1 IVAN SOMNITZ prej lE^IR. PETTATJEE urar c. in kr. priv. južne železnice - priporoča svojo veliko zalogo ur. - Poprave urno in dobro. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. A X + + ■f *- ■f ■f 4- M K „THE GRESHAM" zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: ! Filijala za Ogrsko: Dunaj, L, Giselastrasse Pešta, Franz-Josefsplatz št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne' 30. junija 1889 .......frank. 106,578.528'96 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1889 „ 19,328.518'86 Izplačitve zavarovalnin, rent, zakupnin itd. za obstanka društva (1848)..............................„ 219,930.701-87 V poslednjej dvanajstmeseSnej poslovalnej perijodi ulo- žilo se je pri društvu za....................„ 49,069.600'— novih ponudb, vsled Cesar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah .... „ 1.610,827.280"— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje, pri GtUIDO ZESCHKO-tu. Jalio znižane cene N £ O U * cs obee znana trgovina knjig, umetnin, muzikalij in papirja. Glavna zaloga m p n D1P1 Podružnica Semeniška ulica 12 ¥ uUlfltl Na Travniku 14 priporoča si. občinstvu svojo pomnoženo zalogo uradnega, listovnega, tiskarskega in zavojnega papirja. Največja zaloga uradnih, šolskih, risarskih in slikarskih potrebščin. Mnogobrojna zbirka masnih in molitvenih knjig, Trgovcem in prekupcem poseben odbitek." Točna postrežba r s L stavbeni in galanterijski klepar Dunajska cesta, Frdhlichova hiša se priporoča častitim p. n. naročnikom, da prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča stavbena dela v mestu in na deželi v vseh rabljivih kovinah, ravno tako za nova dela, kakor tudi poprave in povlake. Dela se hitro, točno in solidno izvrše po zmernih cenah in iz najboljše kovine, za kar se strogo jamči. Zaloga svetlega in lakova-nega, bišnega in kuhinjskega orodja, waterclossets najboljše konstrukcije, katere se tudi postavljajo. Izdelujejo se tudi črke za firmske table. Naročbe in poprave vsake vrste se hitro in ceno izvrše. »J Poslovodstvo I. kočevske hišne industrije v izdelovanji lesnega, galanterijskega blaga, košar in palic v Ljubljani Šelenburgove ulice štev. 4 v Sclileimer-icvi hiši priporoča svojo bogato zalogo šetalnih palic, komad x»o 10 kr. in več. Vsakovrstne košare so v zalogi po najnižjih cenah. Okviri za fotografije in podobe izdelujejo se vedno točno po meri iz najlepšega izrezljanega lesa; takisto so naši jako priljubljeni krožniki za kruh, sadje in vizitnice, naj-ukusnejše izdelani, vedno v zalogi ter vdolbemo nanje na željo poljubne reke v vseh jezikih ali znamenja (embleme), grbe, imenoznake (monograme) itd. Dalje priporočamo: tobačne pipe in cevke; smodčnjake in svaljčnake, pisiva, kasete, igrače, kadilne mize, kuklje (čeče) in otroške voze, gugalne konje itd. mmmmmmmmmmmm m m m "V 1. 1838 -v Trstu ustanovlieno c. kr. priv. zavarovalno d.rio.št"vo Riunione Adriatica di Sicurta katerega glavni zastop je pri trgovci in hišnem posestniku J. PERDAN-U v Ljubljani, na cesarja Jožefa trgu štev. 13 zavaruje po najcenejših premijah proti škodi po ognji in na človeško življenje v najrazličnejili primerljejili. Zaklad društva znaša nad osemnajst milijonov gld. a. v. fcj vk: Mte att: im: vtn mt: ^ m m m m m m Ufef >co JF\ n. Udano podpisani opozarjam si. občinstvo in preč. duhovščino na svojo na Kranjskem največjo zalogo elektrotehničnih proizvodov, katera omogočuje najzanesljivejšo vpeljavo hišnih telegrafov in telefonov v poljubni dolgosti. Vpeljava hišnih telegrafov priporočljiva je v »irli« hitrega poslovanja in v varstvo pred tatovi. Priporočam se tudi za napeljavo strelovodov na stolpih, dimnikih in poslopjih po najnovejšem zanesljivem načinu; popravljam pohabljene strelovode ter je preizkušam z 5,elcktrometroni." Priporočam slednjič tudi svojo dobro vrejeno ključar s ko delavnico v blagohotno uvaževanje. — Za trpežno in zanesljivo izvršitev jamčim. Z odličnim spoštovanjem Posamezni deli za nape- t^ IJavo strelovodov, hiSnlh "tele- Inr-ai W AWr-lM grafov In telefonov so na raz- IP^ej iS.. Artl_,lIN) poiago. <>»» „i*i„.. ključarski mojster, Ljubljana, Francovo nabrežje 13. 4 < J < -i -i H§ Ustanovljeno 1. 1850 Ustanovljeno 1 1850 VINCENCIJ HANSEL pohišni in stavbeni mizar v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 14 prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, posebno pri novih stavbah, kakor tudi pri popravah v mestu in po deželi. fr fr fr fr - knjigovez - Stt. Petra cesta, št. e, Xjj-u."bl jana, priporoča se za vezanje knjig, napenjanje zemljevidov in planov za izdelovanje platnic, galanterijskega in kartonažnega dela ter vsega, kar spada v njegovo obrt. Pri njem dobivajo se tudi broširane po 1 gld., vezane po 1 gld. 60 kr., po pošti B kr. več. avlja na način, ki ne napravlja nobenih bolečin ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja Hradeckega mostu v I. nadstropji. ».»agaffiaiaftftaaaaaeiaitai Julija Mullerja fotografieno-artistieiii zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8 priporoča svoj atelier za vsa v fotograflčno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte i. t. d. i. t. d. Momentne fotografije za otroke, povekšanja vsake vrste, po najnovejših skušnjah. Prejemlje vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. m Vi Tovarna kisa in vinska trgovina 0\ T- EAITTZ v Ljubljani Rimska cesta št. 12. n JSSM Andr. Boucon stolar Dunajska cesta 7, v Ljubljani Frohlihova hiša, II. dvorišče. Priporoča se p. n. občinstvu za vsa stolarska dela in poprave v mestu in na deželi najcenejše in najboljše. Tudi prevzame vsakovrstne stare stole v popravo. Marseillsko žolco, najhitrejše, najboljše In najpriprostejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina ima vedno A. Hartmann v Ljubljani, Pisarna: Hotel Evropa. Navod, kako se rabi, razpošilja se zastonj. Ljubljana, Kongresni trg št. 17, priporoča se p. n. občinstvu za napravo ortopedič-nega obutala vseh vrst po novem tehničnem stro-kovnem sistemu (z ozirom na anatomijo noge). ^ Naročila, tudi zunanja, izvršujejo se najhitrejše, solidno in elegantno. rm m. m Cebelno-voščene sveče M priporoča i PAVEL SEEMAN1 1 i m I v "Ljubljani. | 1 __________ ______________i -i -i 4 M -i Anton Krejči Ljubljana, v Zvezdi št. 8 priporoča svojo veliko zalogo najboljših klobukov, kožuho-vine in čepic. — Prevzame vse vrste zimske obleke čez poletje v shrambo po najnižji ceni. — Skupuje vse vrste kož divjačine ter jih najvišje plača. C odpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svoji kavarni: J) ea (( a ■v T7"ia. čLella Caserna, kateri ste urejeni po najnovejšem confortu in oskrbljeni z vsemi slovenskimi in obče s slovanskimi časniki. Na razpolago so tudi razni nemški, laški in francoski časniki. Postrežniki govore slovenski. Anton Sorli, Otvorjenje brivnice. 'IJšojam si naznanjati rodoljubnemu slavnemu občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem minulo leto 1889 otvoril nov eleganten lasnicarski-brivski-salon v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3 v gosp. M. Zetinovičevi hiši poleg knjigarne pl. Kleinmayerja & Bamberga. Tudi kup-čujem z lasmi in izdelujem lasuičarska dela po nizki ceni. Vedno si bodem prizadeval da svoje častite goste dobro postrežem ter jih popolnem zadovoljim. Ker me je slavno občinstvo doslej blagohotno podpiralo v mojem podjetji, priporočam se i nadalje uljudno, da me s svojim obiskom mnogoštevilno počasti. Zato smatram svojo dolžnost, voščiti čast. gostom najsrečnejše nova leto 1891. Slavnemu občinstvu se priporočam odličnim spoštovanjem Aleksander Gjud. Anton Trak trgovec na Rudečem trgu št. 5 (Piezza Ponterosso) uhod v ulici del Canale v Trstu priporoča se Slovencem, da ga blagovolijo mnogobrojno počastiti s svojim obiskovanjem. Ima bogato zalogo vsakovrstnih lončenih, lesenih, plehastih mr posod '•b po jako nizkih cenah, da se mu ni bati tekmovanja. jermenar in torlbar v Ljt.iblja.ni Marijin trg štev. 3 priporoča svojo bogato zalogo kovčkov, potnih torbic, konjskih oprav (angleških in navadnih), jahalnih potrebščin in o W I I M urar v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16 priporoča svojo zalogo zlatih, srebrnih, tulskih, jeklenih in ni-kljevih ur za gospode in gospe, kakor tudi vse vrste stenskih ur in ur z budilom po najnižjih cenah. Novosti v renaisance- in barok-urah, ki se slogu primerno izvrše, Poprave naglo in clo"bro. (pri železnem mostu) priporoča slavnemu občinstvu in častiti duhovščini vse vrste maisufaktiiriiega blaga, modnega in črnega suktui iz svoje velike zaloge in opozarja posebno gospodinje in neveste na svoje skladišče iz c. kr. platnenih tovarn Norberta Langer-ja in sinov na Češkem, izborno založeno z vsemi platnenimi izdelki od navadne do najfineje hišne oprave, za katerih pristnost in trdnost se garantujc. Postrežba je natančna in pazljiva, cene zelo zmerne. ->i Zunanja naročila izvršujejo se vestno in natančno z največjo hitrostjo. š*- ključa vnidarija Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, kakor tudi vodovodne instalacije in poprave, posebno štedilna ognjišča, križe, kakor tudi stavbene okove, kompletna dela za stavbe i. t. d. I I i i Zaloga piva v Ljubljani prve graške delniške pivovarne , poprej Fran Schreiner in sinovi v Gradci, združene pivovarne Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu, je sedaj pri M. Zioppitsch-i Kolodvorske ulice št. 24 pritlično na levej, ter se priporočajo priznano najboljše vrste piva iz imenovanih pivovarn. Na povpraševanja iz dežele se prav radovoljno odgovarja poštnine prosto. J, Sparovic zlatar v Ljubljani, Glavni trg 13 priporoča svojo z nova bogato vrejeno zalogo najrazličnejših zlatnin in srebrnin. Prevzema tudi naročila novih v njegovo stroko spadajočih del in popravil, koje izvršuje točno, hitro in po ceni. — Zlatnino, srebrnino, bisere in drage kamene kupuje po najvišjih cenah, — Blagovoljna naročila naj se pošiljajo v Ljubljano ali pa v Kranj, kjer ima svojo novo ustanovljeno podružnico. Zaloga ur ?! Hudholzer-ja vdove v- Ljubljani, Prešernov trg štev. 3, na voglu Židovskih ulic. priporoča zlate, srebrne, jeklene in nikljeve žepne ure, dalje ure na nihalo, stenske in kuhinjske ure, kakor tudi francozke in ameriške ure z budilom najboljše vrste na izbiro. Poprave točno, urno in ceno, | lekarna Mayr -•$§ pri „zlatem jelenu" pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani ig preskrbljena z dobrimi in svežimi zdravili, alopatičnimi, kakor tudi homeopatičnimi, priporoča slavnemu občinstvu svoja zdravila in specijalitete, domače in tuje, kakor tudi živinozdravniške preparate. I| Naročena zdravila se pošiljajo tudi hitro in po ceni s pošto, samo naprosi se natančni naslov. It fr fr fr fr fr fr i-i--X C. Icr. pri v. zavarovalnica Jssicurazioni Generali" (občno zavarovalno društvo) v Trstu. Ustanovljena. 1. 1831. Glavno zastopništvo v Ljubljani, Gradišče št. 4. Družbin zaklad za jamčenje ................gld. 40,758.238-42 Družba ,,Assicurazioni Generali" zavaruje v sledečih strokah : 1. na človeško življenje ; 2. proti požarom po cerkvenem posestvu, po graščinah in kmetijah, po hišah in gospodarskih poslopjih in njih vsebini, na blago vsake vrste, poljskih pridelkih, lesu in oglji, na prostem, kakor tudi proti škodi, provzroČeni po podiranji in izpraznenji, po blisku ali po raznešenji s plinom ali vsled razpoka parnih kotlov. Občinam, cerkvam, samostanom in pobožnim ustanovam dovoljuje ,,Assicurazioni Generali" 20 0/0 popustka od navadne premije ; 3. proti poškodovanju vsled prevažanja na blago in pridelke na ladiji in druga vozila med vožnjo na morji, na rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi pošiljatvami vred ; 4. proti škodi po ubitji na zrcala in steklo ; 5. proti škodam po toči na poljskih pridelkih za račuu ogerskega zavarovalnega društva za zavarovanje proti toči in pozavarovanje : 6. proti telesnim nezgodam za račun prve občne avstr. zavarovalne družbe na Dunaji. Zahvala in priporočilo, Prodajalnica s čevljarskim blagom v Cetinovičevi hiši na Kongresnem trgu št. 3. Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazovano zaupanje, prosim uljudno, da mi je še dalje ohranite, ter zagotovljam, da si bodem kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim naro-čevaleem in kupovalcem v vsakem oziru najreelnejše in kolikor moč po ceni. Z velespoštovanjem Ter^-iej Žitnils. Fff! V fotografičnem atelier-u (prej Lainer) v Ljubljani, na Dunajski cesti 7 se osebe fotografirajo v vsaki obliki do prirodne velikosti ter se slike najlepše in najelegantnejše po jako nizkih cenah brž ko mogoče izvrše. Takisto se tudi fotografirajo poslopja, vile I. t d. Poznejša naročila fotografij, katere je moj prednik Lainer že pred leti zgotovil, morem le jaz izvršiti, ker so vse take ploče sedaj v moji posesti. s Cesarsko kraljevo privilegirana zavarovalna družba zavarovalna družba za življenje 11 tj pokih, kakor tudi po gašenji, podiranji in praznenji prouzro-čeni na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, premičninah in pohišji vsake vrste, na zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodi po požaru in streli med žetvijo na poljskih in travniških pridelkih v skednjih in v stogih; c) proti škodi po toči na zemskih pridelkih; d) proti nevarnosti prevoza blaga po suhem in po morji. Generalni zastop v Gradci Pisarna: |, Albrechtgasse št, 3, II. nadstr. Poslopje štajarske hranilnice. Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani pri Josipu Perhauci, Še/enburgove ulice št. 3. avstrijski Phonix na Dunaji I. Riemergasse št. 2 v lastni hiši. Po računskem sklepu za leto 1889, objavljenem dne 28. junija 1890, znašajo uplačana delniška glavnica in druga sredstva za jamčevino pri obeh društvih, razven letnih premij in dohodkov na obresti v znesku gold. 11,200.000- nad 4 milijone gold. a v. j nad 10 milijonov golti. a. v. Družba zavaruje: a) Proti škodi po požaru ali streli, po parnih in plinovih raz- Za človeško življenje po vseh navadnih kombinacijah, kot: Zavarovanja za smrt, ki se izplačajo, brž ko zavarovanec umre, njegovim naslednikom ali ostala olajšila; zavarovanja za smrt in mešana zavarovanja z oproščenjem plačevanja premij in eventuvel-nim dovoljenjem dosmi-tnega dohodka v slučaji oslabljenja (In-validitat); zavarovanja za določen dogodek za preskrbljenje v starosti, otroško doto, kar se izplača, ko se doseže določena starost, zavarovancu samemu; zavarovanja za dosmrtni dohodek, pokojnino vdov in doneske za vzgojo — po najcenejših premijah in z jako ku-lantnimi pogoji, mej tem vzlasti neizpodbitnost polic. -i^ Ustanovljena leta 1775 „Pri Bučarji". g-<— (Viktor Scliiffer.) Ljubljana, Marijin trg št. 7 priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega in kramarskega blaga na debelo in drobno, kakor tudi vsake vrste žreblje, vse čevljarsko orodje in druge priprave, posebno dobre lesene klinčke za čevlje, kartače za volno, kresilne kamne, mesengaste in železne žice (drat) vsake debelosti, potem strune za gosli, kitare, glaso-vire, citre in klopčarje, vsake barve papir; šreteljne in motike, in vse baže semenov. Srečke za vsa žre"baxija. Zastopsto dunajske zavarovalne družbe katera zavaruje proti škodi požara, na življenje človeka i, t, d. Natančneja pojasnila se radovoljno dajo. Ustanovljeno 1837. C. KAM . trgovina pri knezu JILOŠI" 8 v Ljubljani. | Velika zaloga fine robe galante- (<£ rijskega-noriinberškega blaga in japanskili predmetov na izbiro; ženska ročna dela najukusnejše vrste z vsakojakimi pripravami za vezenje najrazličnejše baže. Orožje (puške in samokresi) z mu-nicijo zajamčeno, najboljši izdelki. Fine ta- in inozemske parfumerije in toaletno blago; pisalno, risalno, slikarsko, popotno, lovsko, pravo angleško ribarsko • in kadilno orodje. Predrte arlJe za vezne uzorce in ime-noznake (inonograme) vsake vrste. Velika izbira otroških igrač, Vsa naročila se najbolje in naj- ^ ceneje izvršujejo. mr '/•iV / 5/./» iv' c 4rr •\v Zahvala in priporočilo. .fiajudanejše podpisani si usojam zahvaljevati se slavnemu p. n. občinstvu za obisk jJNOjjA m (Hotel „Stadt WIEN") V LJUBLJANI. Ob enem dovoljujem si isto prositi še na-daljne naklonjenosti in se priporočam tudi p. n. tujcem za blagovoljni obisk. — Za dobra jedila in pristne pijače bode vedno skrbljeno. Z velespoštovanjem Henrik Hoselmayer, restavrater. Vodovodni instalacijslti zavod konsorcija Albin C, Ahčin, Felix Nolli, Jos, Mer priporoča se i nadalje vsem p. t hišnim posestnikom v Ljubljani za i »vršitev in tudi poprave vodovodnih inštalacij. Več od 200 že izgotovljenih instalacij so najbolje spričevalo za solidnost izvršenih del. Naše zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za izvedenje instalacijskih del naročili le spretne in skušene monteure, omogočujeje nam, zagotoviti našim p. 11 naročnikom najsolidnejo in naj cenej o izvršitev del. Naša pisarna, glavna zaloga in instalacijska delavnica je pri gospodu Albin C. Aličin-n v Gledaliških ulicah št. 8; poleg te smo osnovali pri gosp. Feliks Nolli-ji na Valvasorjevem trgu in pri gosp. Josip Stadler-ji v Čevljarskih ulicah uzorčni zalogi. . Naročila vsprejemajo se v vseh treh krajih, natančneja pojasnila se dajo radovoljno ter na zahtevanje izdeljujejo tudi proračuni stroškov. i- fc"'* + + + + A + + + J. <•)(» «)(» «)(» d)(i -V5) Tovarna pohištva iriiipiiiiiiiiiliiniTiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII I Iiju6ljana Turjaški trg št. 7 V ©«>.-s® iT Edina tapecirarska kupčija v Ljubljani. tapeciran in dekorater v Ljubljani, Šelenburgove ulice, štev. 4 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega ta-peciranega pohištva, kakor salonske garniture, spalni (livani in otomane za spalnice, staronemški (livani in stoli za jedilnice, navadni (livani (od 25 gld. nadalje), žimnice, modroci na peresih, (po 10 gld.), nadalje velika izber tapet, okenskih zagrin-jal, plaht in karniš, otročjih vozičkov po gld. 5'80, preprog za salone in posteljnih pedložk. Vsakovrstne dekorac je in »reoblačenjs sab s tapetami. Jamčim n dobro in lino blago, in delo inršeno le po pomočnikih. Ceniki s podobami na zahtevauje zaslon; in franfoo. ^^ Priznano najcenejša tvrdka. Knjige krojaštva. Način prikrojevalne umetnosti za samopouk in za podlago pri šolskem pouku z 10. velikimi tabelami in 50 izvirnimi vzorci, merilno tabelo in s slovarčkom za krojaško obrt; dobiti je vezano proti vpošiljatvi 4 gld. 20 kr. pod naslovom M. Kune, Ljubljana. Za isto ceno dobiti je tudi nemška knjiga „Die Zuschneidekunst", aHraiaaaasiHiaaarEiaHiHiaiHisiaa-aaHiHra » Cenilniki za c. kr. državne uradnike zastonj. I d o +J n (S N i; M |0 N h m.h o H O [" N h Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se svojim velecenjenim p. n. naročnikom za dosedaj skazano zaupanje, priporočam se i nadalje za na-rejanje vsega v mojo stroko spadajočega blaga po najnovejšem kroji; pripoznano solidno delo in nizke cene. Posebno pa sem največ skrbi posvetil novej c. kr. državnih uradnikov uniformi katera se vedno solidno, točno in natančno po predpisu z#o-tavlja; preskrbjjujem tudi k temu spadajoče stvari, kakor: sablje, parade-klobuke in čepice, po tovarniških cenah. Za velečastito duhovščino imam vedno najboljše sukno toskmgs, lartings i. t. d. v zalogi za zgotavljanje duhovskih sukenj, talarjev, burnusov i. t. d. Spoštovanjem F. Casermann, Selen burgo ve ulice št. 4. Vzorci Z Ščitit O Z stezi j _ <11 o H 0 h" 8 8 v "Ljubljani Gospodske ulice št ^ priporoča se p. n. gospodom pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vožne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade i. t. d., i. t. d. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije i. dr. V več, jako krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane pa je dobiti samo v „Narodni Tiskarni". Naročila se zvršujejo točno, lično in cen6.