LETO XXI. — Številka 48 ^stariovitelji: občinske konference Jesenice, Kranj, Radovljica, kofJa Loka in Tržič. - Izdaja časo-Jl5°o podjetje Gorenjski tisk Kranj, ^dakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sreda, 19. 6. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednikj Od I. januarja 1958 kot pol tedni k; Od I. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah L1 A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ljudski jezi je botrovala neobveščenost bii, ot ^ "— **an za^'te otroka v prometu. Vozniki, prosimo vas, upoštevajte gornji napis. Tudi foci, 8e bomo trudili, da bo nesreč čimmanj. — Foto: F. Perdan ^valitetn0° g'e<*a'c* na svetovnem prvenstvu v motocrossu v Tržiču udobneje spremljali to '°«v. p .priredltev, saj bo kmalu zgrajena nova tribuna, ki bo lahko sprejela več kot 300 gle-08€bnih a 8 tribune pa so ob ljubeljski progi uredili tudi parkirne prostore za več kot 4000 avtomobilov in avtobusov, (vig) — Foto: F. Perdan ,a8ovni <* v škofji Loki, ki Jo bodo odprli v petek. — Foto: F. Perdan Hnip okrog nasilne zrušitve črne gradnje v vasici Go-dešič pri škofji Loki se je že zdavnaj polegel. Dogodek, ki je spomladi leta 1966 pretirano razburkal duhove po Sloveniji, je bil kaj kmalu pozabljen. Zadevo pa je prevzelo v roke sodišče. Prvostopni organ je odločil, da pritožba zoper odločbe o ustavitvi gradnje iz dne 20. X. 1965, ki jo je vložil prizadeti graditelj, ni utemeljena, prav tako je zavrnil pritožbo tudi republiški sekretariat za gospodarstvo SRS. O tem so časopisi že poročali. Lastnik črne gradnje pa ni odnehal in se je obrnil še na tretjestopenjski organ, na Vrhovno sodišče Jugoslavije. Pri njem je graditelj vložil izredno pravno sredstvo po 20. členu zakona o upravnih sporih. Ta ukrep je utemeljen in seveda tudi uspešen, če pristojni organ spozna, da so bile z odločbo Vrhovnega sodišča SRS na kakršen koli način tožiteJju kratene samoupravne pravice aH kakšne druge temeljne pravice in svoboščine občana ali delovne organizacije, zapisane v ustavi. Vrhovno so dišče Jugpslavije je ugotovi io, da - i bilo pomanjkljivosti v p -.topku prvo in drugo stopen^ dh organov ter pred dnevi zavrnilo pritožbo. S tem je zadeva dokončno rešena. Ni naš namen znova pogrevati dogodkov izpred dveh let. Pravzaprav Je skoraj nerazumljivo, zakaj je zrušitev črne gradnje v Godlšiču doživela tolikšen odmev v Javnosti. Ukrep ni bil niti prvi — že poprej so neko nezakonito gradnjo porušili v Mariboru — niti nezakonit. Verjetno gre vso stvar pripisati neobveščenosti ljudi, javnosti. Urbanisti so namreč že pred leti spoznali nevzdrž-nost stanja, ki Je nastalo s stihijskim, nenačrtnlm postavljanjem zgradb. S tem je bil ogrožen celoten urbanistični koncept ureditve Slovenije. Prav strokovnjaki so bili pobudniki strožje zakonodaje, žal pa s tem niso dovolj seznanjali občanov. V čem je torej ves problem? Rebuliški zakon jasno določa, da je treba v Sloveniji kar se da omejiti gradnje zunaj strnjenih naselij — zaradi varčevanja in gospodarnosti pri napeljavi vodovodov, plina in elektrike ter zaradi varčevanja z rodovitno zemljo, ki se naglo krči. Vsaka hiša namreč uniči vsaj eno njivo ali travnik. Znano pa je, da je že tako majhna Slovenija vse križem posuta s stavbami, ki močno kvarijo pokrajino. Zemljišča zunaj naselij so seveda cenejša in ker do pred nekaj leti nI bilo odločnejših sankcij, je ta naravnost sililo ljudi, da so gradili na črno. Nizke kazni niso mogle nikogar odvrniti od začetih del. Posledice vsega tega so seveda hude. Kažejo se v iz« redni prostorski razdrobljenosti prebivalstva; skoraj polovica vseh Slovencev živi v naseljih do 500 ljudi; malone pol vseh registriranih krajev predstavljajo mala naselja i do 100 prebivalcev; urbanizi-ranost prebivalstva (to je strnjenost, bivanje v urbanistično urejenih mestih) j« zelo nizka — komaj 35 % — čeprav bi glede na doseženo višino narodnega dohodka morala znašati vsaj 45 %. Skrajni čas je torej že bil, da so odgovorni ljudje pričeli ukrepati, /al pa niso dovolj izčrpno, dovolj jasno o tem obvestili občanov. Tako se je ob prvih drastičnih primerita uveljavljanja zakonitosti javnost seveda čutila prizadeto, misleč, da gre zgolj za trmoglavost in zlobnost vodilnih ose »nosii v občini. S tega sta Ma le bila reakcija ljudi na do tedaj neobičajno ravnanje oblasti razumljiva. Prepričani pa smo, da bo vsak razsodni Slovenec, ki je a stvarjo dovolj seznanjen, spoznal, kako važno je vprašanje narodnega prostora, vprašanje smotrnega izkoriščanja slovenske zemlje, ki spričo svojih naravnih lepot zasluži vso pozornost. Zahteva po podrejanju ozkih, cesto škodljivih interesov posameznika širšim narodnim koristim, je potemtakem nujnost in obveznost nas vseh. I. Gtizelj V današnji številki: Na 2. strani Obresti in tožbe pijejo kri Na 4. strani Predstavljamo vam bodoči kranjski hotel Na 5. strani Na domu velikega ustvarjalca Konferenca sindikalne organizacije Železarne Obresti in tožbe pijejo kri Tehtna razprava ob resnem položaju Železarne — Ostra kritika zaradi visokih osebnih dohodkov nekaterih delavcev Prod kratkim je bila na Jesenicah delovna konferenca si.ndikalne organizacije Železarne. Na konferenci so razpravljali o tekočih problemih, ki zahtevajo vsestransko analizo in posebno pozornost sindikata. V razpravi je sodelovalo 22 članov kolektiva. Kot jc dejal Franc Kobontar, pred-sednik DS Železarne, od uspeha dela v Zolczarrri ni odvisno samo 7000 zaposlenih, temveč 15.000 občanov komune. Srečko Mlinaric, predsednik i/.vršnega odbora sindikalne organizacije Železarne, je v svojem poročilu med drugim dejal: »Od delavca s štiričlansko družino, ki stanuje v eni sobi v baraki, ne moremo pričakovati dobrih proizvodnih rezultatov. Ko smo sprejeli načrt o rekonstrukciji Železarne, smo se zavedali, da bo pomenila veliko pridobitev za občino in kolektiv. Zavedali smo se, da bo rekonstrukcija terjala ogromna finančna sredstva, toda nerazumljivo, je, zakaj nismo pri tako velikem vlaganju namenili vsaj nekaj sredstev za stanovanjsko gradnjo«. Mlinaric je naito delegatom konference posredovaJ podatke o stanovanjskem položaju članov kolektiva. Pri stanovanjski komisiji Železarne je 744 prošenj za stanovanja, od tega 5 iz leta 1958. Nekateri člani kolektiva torej čakajo na stanovanje že 11 let. Kar zadeva prehod na skrajšan delovni teden, je Mlimarič opozoriJ, da to vprašanje ni mogoče rešiti prek noči in da bo potrebno še veliko strokovnega dela, če želijo do 1970. leta uvesti 42-umi delovni teden. Srečko Mlinaric je še ome-niJ zdravstveno zaščito delavca, delovne pogoje, izobraževanje delavcev in aktivnost sindikata pri pripravah za združitev slovenskih železarn. Zdravko Pogačar je kritiziral zavod za socialno zavarovanje, ki je invalidom železarne ustavil odločbe za pokoj niino, tisti pa, ki so dobili odločbe, zelo neredno prejemajo pokojnino. Na ponovno odmero invalidnine že dalj časa čaka 127 delavcev železarne. Anton šalika je opozoril na resen položaj, ki se poraja ob vprašanju kreditov. Po njegovem mnenju republiški in zvezni krediti niso bili nikdar v preteklosti vir takšnega izkoriščanja, kot je to primer v današnji Jugoslaviji. »Ko smo leta 1960. sprejemali plan rekonstrukcije Železarne«, je dejal Sa-hka. »je bik) v ta namen camon jenih 38 milijard S din. Ni minilo leto dni, ko se je ta številka dvignila na 40 milijard. Ce bo šlo tako naprej, se bomo zadolžili še za prihodnjo generacijo«. Sailika je predlagal, naj sindikat ne molči ob takšnih pojavih, ki obremenjujejo kolektiv. Mirko Zupan je za primer povedal, da znašajo obresti na kredit za dobo 15 let 15 odstotkov, medtem ko Francija daje za črno metalurgijo kredite za dobo 25 let in s 3-odstotno obrestno mero. Zupan je glede amortizacije povedal, da je amortizacija namenjena za zamenjavo obstoječih osnovnih sredstev. V Železarni pa gredo vsa sredstva amortizacije za odplačevanje anuitet (dolgov). Stane Torkar je dejal, da se delavci upravičeno sprašujejo, kako je v naši družbi mogoče, da imajo nekateri osebne dohodke po 500.000 S din mesečno in od kod ne- katerim vir bogatenja. Jeseniški delavec pa težko živi in nekateri nimajo denarja niti za mleko in kruh. »Danes nam obresti in tožbe pijejo kri,« je dejal Torkar in nadaljeval, »nimamo denarja za zdravstveno jn socialno varstvo. Živimo v negotovosti. Zakone sprejemamo po hitrem postopku, dovolimo bogatenje, delavci pa sprašujejo, kakšno je stališče sindikata do takšnih pojavov v naši družbi.« Razprava na konferenci jc bila usmerjena k notranjim težavam, na odpravljanje vzrokov, ki povzročajo nihanje železarne, med delavci pa negotovost v jutrišnji dan. Kakšen bo naš jutri in kdaj bo obljubljeni »jutri«, ko pravimo, da bo življenje za vse in ne samo za izvoljence lepše. Delavci železarne želijo, da bi ta čas nastopil čimprej. J. Vidne Pred kongresom zveze mladine Slovenije Festival zavrl predvideno aktivnost Na seji občinskega komiteja mladine v Kranju so za novega sekretarja izvolili Zvonka Filipoviča Na petkovi seji občinskega komiteja zveze mladine v Kranju so člani komiteja v prvi točki dnevnega reda razpravljali o predkongresni aktivnosti mladih v kranjski občini. Čeprav so o kongresnih resolucijah pripravili v kranjski občini razprave oziroma posvete z mladimi v krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah, so ugotovili, da so bile povečini le-te slabe. Razen v tovarni Sava, kjer so mladi resno in temeljito razpravljali o osnutkih resolucij in naredili že okvirni delovni program za prihodnje, so na seji komiteja ugotovili, da v drugih organizacijah zveze mladine v občini tako po številu udeležencev kot po vsebini niso izpolnili pričakovanj, ("'lani komiteja so ugotovili, da so mlade v občini ravno med predkongresno aktivnostjo precej obremenile priprave (pa tudi sam potek) na festival bratstva in enotnosti. Vseeno pa so v Krivnju ravno v zadnjem času dobršen del zamujenega že nadoknadila. Razen tega pa bodo pred začetkom VIII. kongresa zveze mladine Slovenije (ta bo začel z delom v petek, 21. junija v Velenju) pripravili še dve posvetovanji z delegati za kongres in z nekaterimi mladinci. Tako se bo pet delegatov iz kranjske občine v četrtek dopoldne pogovarjalo še z mladi mi v tovarni Iskra, kjer jih bodo seznanili tudi z razpravami, ki jih bodo podali na kongresu. Razen tega pa se bodo delegati sestali tudi danes (sreda) in se dogovorili za delo in njihov prispevek na kongresu. Ze sedaj pa je dogovorjeno, da bodo delegati iz kranjske občine na VIII. kongresu zveze mladine Slovenije v Velenju razpravljali o statutih srednjih šol, o nekaterih izhodiščih političnega delovanja mladih v krajevnih skupnostih in o političnem organiziranju mladine v delovnih organizacijah. V drugi točki dn-.-vnega reda petkove seje občinskega komiteja zveze mladine v Kranju so člani zaradi študija razrešili dosedanjega sekretarja občinskega komiteja mladine Petra Ogrizka. Za novega sekretarja pa so na seji izvolili dosedanjega člana pJenuma občinskega komiteju mladine Zvonka Filipoviča. A. /al;.i Razširiti samoupravne pravice in dolžnosti študentov Na zadnji seji občinskega komiteja zveze mladine Krani so člani komiteja med drugim razpravljali tudi o sodelovali občinske organizacije zveze mladine s klubom kranjskih dentov. Po daljši razpravi o dosedanjem delu kluba in o P vicah ter dolžnostih kranjskih študentov so se člani kotni I zavzeli, da bi študentje morali v prihodnje imeti več tn nosti za delo v nekaterih samoupravnih organih v občini- r tako pa bi se njihova prisotnost in delo morala v prtho bolj kazati tudi na drugih področjih. Posebej so poudarilh morajo biti študentje v prihodnje bolj zastopaniv tistih o B nizacijah oziroma organih, za katerih delo je zainteresirana* odgovorna tudi širša družbena skupnost in za katerih te so študentje tudi neposredno prizadeti. Tako so na Prl ^ menili, da bi morali biti študentje zastopani v komisiji ta pendije, v nekaterih svetih občinske skupščine itd. V razpravi o delu kluba kranjskih študentov pa so komiteja ugotovili, da je bil dosedanji delovni program K precej preozek oziroma ni spodbujal, da bi študentje delali in se uveljavljali tudi na drugih področjih. Zato so niti, da bi bilo treba delovni program vsebinsko faz predvsem na področje družbenopolitične aktivnosti, i ^ program pa bi nedvomno terjal tudi večja materialna stva, ki bi se v prihodnje morala zagotoviti iz Pror občinske skupščine. ^ ckb GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOK*' TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji dne 14.8.1968 U» 14. 2.1969 SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN Prvi nagradi sta- DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKOPJ Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31. 1.1969 vez^ dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pn vsaki poslovni en vsak mesec nagrajena z lepo nagrado g0 za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vi v mesecu vsaj za 100.— N din j NAGRADE: 7t ročnih ur Darwil v vrednosti 14.000.— Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrfA,QI 5.100.—N din, ki se korir.tijo za nabavo gradbe1' materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti aH več. SREDA — 19. JUNIJA 1968 GLAS * 3 STRAN Martinj vrh povezan s Selško dolino Lep primer sodelovanja domačinov, krajevne skupnosti in Gozdnega gospodarstva Kranj V soboto Je predsednik »kupščme občine škofja Loka Zdravko Krvina ob nav-^čnosti predstavnikov Gozdnega gospodarstva Kranj, krajevne skupnosti Martinj in domačinov odprl novo cesto iz Selške doline na Martinj vrh, in sicer iz Za-,ega loga. 8600 metrov dolgo cesto so začeli graditi že leta 1960, |*0« pa so končali zadnji, najtežji odsek v dolžini 3300 jnetrov. Za gradnjo ceste je bi|o porabljenih 17,300.009 slar"ih din družbenih sred-*tcv. ki so jih prispevali gozdno gospodarstvo Kranj, kmetijska zadruga Martinj JT*1' Vodni sklad in občina, 0 milijonov pa so prispevali knietje v lesu in delu, kar Predstavlja 36 odstotkov vseh vloženih sredstev. Brez dobrega sodelovanja vseh zainteresiranih te ceste danes verjetno še ne bi bilo, pa tudi tako poceni ne bi bila zgrajena. Za kilometer ceste so porabili le 3,200.000 S din, medtem ko poprečno kilometer gozdne ceste v Sloveniji stane 11 milijonov S din. Gozdno gospodarstvo jc dalo na voljo stroje, izdelalo načrte, nadzorovalo pri delu in izdelalo nekatere težje objekte na cesti, medtem ko so domačini v organizaciji krajevne skupnosti opravili večino ročnih del. Pohvaliti je treba prav vse, saj so pokazali veliko razumevanje, posebno priznanje pa zoslu-žijo tovariši Demšar, Trdina in Benedičič, ki so v okviru krajevne skupnosti Martinj Nova trgovina v Mojstrani Zgrajena bo v petih mesecih t Trgovsko podjetje Dalika-Sa Jesenice je po sklepu anJe seje občinske skupšči-e odkupilo v Mojstrani brez ne8a natečaja zemljišče gradnjo samopostrežne ^ovine. SGP Sava "je že za-gradki. Ce bo šlo vse Selo P Predvidenem načrtu, bo v JJ™*" že oktobra ali no-yjflbra nova trgovina. Trgo-8lc 2iaajo poleg nove šol- ^r. T1°ris ZgradbC tr m2, prodajni prostor t govine pa 132 m^. V sestavu Ste!50 ve*ji bife s ku- Oten ' iima Poseben po-»lede na turistični pro-^v tem kraju. str SedanJa trgovina v Moj-kat^1' ^ JU tudi last DeU Veri.J^ bo •* naprej odprta, J°tino pa tQ kasneje I laJlzirana trgovina. nvesLioijs.ki stroški za no- vo 9j "Jsovimo milijonov Je ' znašajo okrog ■ S din, od tega ^C,a Iastni:h sredstev, Tr lca pa krediti. Podjetje Deliika-v jeseniški občini una ^ovalnic. Promcit šča, kar se vidi iz podatka, da so lani v I. tromesečju prodali blaga za 11,600.000 S din, v enakem letošnjem obdobju pa za 17,600.000 S din, torej za 6 milijonov več kot lani. Samoupravni organi Delikatese so spoznali, da imajo nove moderne samopostrežne trgovine večji promet. Za primer navajajo novo trgovino na Breznioi, ki ima od 80 do 100 odstotkov večji promet, kot je bil v stari poslovalnici. Zato bodo že jeseni začeli zidati novo poslovalnico na Tomšičevi cesti na Jesenicah. Nova trgovina na Tomšičevi cesti bo blizu gozdne uprave, stroški gradnje pa bodo znašali okrog 25 milijonov S din. V Delikatesi je 76 zaposlenih, od tega 12 vajencev. Poprečni osebni dohodki znaša-* jo 89.000 S din, vajenci pa imajo prvo leto 10.000, dingo leto 13.000 in tretje leto 16.000 S din. Letos so osebni dohodki za 10 odstotkov večji kiot lami. J. Vidic vrh vodili delo domačinov, prav tako pa tudi strokovni sodelavec Gozdnega gospodarstva Kranj ing. Ivan Kej-žar, ki je od samega začetka nadziral gradnjo in domačinom pomagal s strokovnimi nasveti. Razen te ceste, ki povezuje Martinj vrh z dolino, pa so v tem času v okoliških vaseh zgradili še 5800 metrov priključkov do posameznih domačij. Denar za izgiadnjo teh priključkov so prispevali prebivalci domačij sami. Novo cestno omrežje na Martinj vrh bo vsekakor bolje povezalo kmetije z dolino, hkrati pa bo omogočilo sodobnejši in cenejši prevoz lesa v dolino. V prihodnje bo potrebno izdelati samo še nekaj solidnih gozdnih vlek, ki bodo še znižale proizvodne stroške in pripomogle, da bo les prispel v dolino manj poškodovan. Z novo cesto pa se odpirajo tudi možnosti za turizem. S. Zupan Od petka dalje odprta nova blagovnica v Škofji Loki Nama, najemnik blagovnice, bo imela v drugem nadstropju tudi gostinske prostore V petek ob 10. uri bo v škofji Loki slavnostna otvo- ritev nove blagovnice, za vse obiskovalce pa jo bodo odprli ob 10,30. Celotni objekt, skupaj z zunanjo ureditvijo, je veljal 250 milijonov starih dinarjev. Investiralo ga jc Stanovanjsko podjetje v Škofji Loki s svcj'm! sredstvi in s krediti. Oprema, ki Jo J2 prispeval najemnik Nami Ljubljana, je veljala 50 milijonov starih dinarjev, izvajalec del pa je bil Tehnik iz škofje Loke. Nova blagovnica bo imela skupno 1234 kvadratnih metrov prodajnih prostorov, 487 pomožnih, 186 gostinskih in odprto teraso s 365 kvadratnimi metri. V pritličju bo kupcem na voljo razno drobno blago, galanterija, šolske potrebščine, igrače in podobno; v prvem nadstropju bo v prodaji pohištvo in dekorativno blago, radijski in televizijski sprejemniki, konfekcija, metrsko blago in preproge. V drugem nadstropju Jutri se bo v Ljubljani začelo posvetovanje Gospodarski odnosi Jugoslavije z deželami v razvoju V Ljubljani bo v četrtek in petek posvetovanje o gospodarskih odnosih Jugoslavije z deželami v razvoju, ki ga pripravlja Center za preučevanje sodelovanja z deželami v razvoju na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Na njem bodo sodelovali predstavniki okoli sij gospodarskih organizacij, zbornic, bank, državnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Omenjeno posvetovanje bo logično nadaljevanje lanskega simpozija »Jugoslavija in gospodarski razvoj dežel v razvoju« in lahko upamo, da bo skušalo dati konkretne predloge za izpopolnitev sistema in gospodarskih odnosov z deželami v razvoju. V prvem delu bo posvetovanje posvečeno analizi dosedanjega gospodarskega sodelovanja naše države z deželami v razvoju in predlogom za njegovo izboljšanje v prihodnje. Drugi del posvetovanja pa bo vseboval konkretne napotke za tržno analizo dežel v razvoju, njihove posebnosti in elemente ter primer tržne analize dežel v razvoju v sredozemskem področju. Na posvetovanju bo predaval tudi član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grli-čkov in izvršni sekretar Ekonomske komisije OZN za Evropo Janez Stanovnik. Po končanem posvetovanju bo posebna delovna skupina zbrala sklepe In jih posredovala pristojnim organom in komisijam CK ZKJ in zveznemu izvršnemu svetu. Kasneje pa bo omenjena skupina, skupaj s strokovnjaki iz posameznih področij, izdelala določnejše predloge za izboljšanje sodelovanja naše države z gospodarstvi dežel v razvoju, V. G. je urejen bife s teraso, tako da bodo gostinski prostori lahko sprejeli približno 250 ljudi. Kadar bo blagovnica zaprta, bo v gostinske prostore mogoče priti po posebnem stopnišču. Razen tega pa bo v drugem nadstropju tudi razstava kuhinjske opreme in gospodinjskih aparatov. Tudi za zunanjo ureditev blagovnica je poskrbljeno. Bazen z vodometom bo krasila plastir ka — kipa Agate in Juri i a, dveh oseb iz V i soške kronike, ki jo pravkar dokončuje akademski kipar Tone Lo-gonder. Nova blagovnica v ško?jl Loki je prvi večji objekt splošnega pomena, ki ga je financiralo Stanovanjsko podjetje in bo prav gotovo odigrala vidno vlogo v škofjeloški maloprodajni mieži. Poslovni prostori, s katerimi upravlja podjetje, se bodo po otvoritvi nove blagovnice povečali za 90 odstotkov. Še bolj pa se bodo povečali dohodki od najemnine, saj bo le-1 a za nov objekt trikrat večja kot znašajo vse najemnine dosedanjih poslovnih prostorov. Denar, vložen v novo blagovnico, se bo torej hitro vračal in bo najboljša osnova za nadaljnje obnavljanje poslovnih prostorov na škofjeloškem področju. S. Zupan Mesnica v Žirovnici? 2e lani smo pisali, da bo mesarsko podjetje Jesenice letošnjo pomlad začelo graditi novo mesnico v Žirovnici. Ker pa je zadnje čase o tej gradnji vse tiho, občani sprašujejo, kaj je z novo mesnico. Na to vprašanje sem na Jesenicah dobil naslednji odgovor: »Novo mesnico v Žirovnici bomo pričeli zidati sc ta mesec. Izvajalec del bo SGP Sava Jesenice. Celotna investicija bo stala okrog 19 milijonov S din. Mesnico bomo zidali na prostoru med samopostrežno trgovino Rožca in samopostrežno trgovino Delikatesa v Žirovnici.« J. V. INDIVIDUALNI GRADITELJI — NOVOST! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOSC ZA OPA2ENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 0.8 N DIN ZA m2 NA DAN. VSA NADALJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON STEV. 72-127. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED SREDA - 19. JUNIJA 1968 Predstavljamo vam bodoči kranjsld hotel Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj je kot najugodnejši ponudnik postalo izvajalec gradnje bodočega kranjskega hotela. Tako je pred kratkim porušilo del starih stavb in pripravilo zemljišče, kjer bo v prihodnje stal hotel. Predvideno je, da bo hoitel v bližnji bodoč-nositi postal del mestnega Icentra, posebno še, ko bo po predvidenem projektu nasproti hotela zgrajena blagovnica. Bodoči kranjski hotel, ki bo zgrajen že prihodnje leto, bo prvenstveno potovalni hotel boljše B kategorije s prehodnim prometom. Njegova rentabilnost, ki bo dosežena s 60-odstotno zasedenostjo, pa bo v dobršni meri odvisna od prizadevanj oziroma propagande, po drugi strani pa tudi zaradi zanimive lege. Možnosti, da bo hotel rentabilen pa so po predvidevanjih tudi zalo, ker bo hotel namenjen poslovnim in prehodnim gostom, ki se bodo naselili v njem ob koncu, tedna in organiziranim skupinam tujih turistov; seveda pa bodo nekatere hotelske prostore lahko s pridom uporabljali tudi Kranjčani. Da bi vam na kratko vsaj približno prikazali hotel, objavljamo tudi skico. Razen tega pa moramo povedati še to, da je investitor podjetje Avtopromet Gorenjska Kranj, Izvajalec ded pa Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj. Za gradnjo in opremo hotela je predvidenih 950 milijonov starih dinarjev. Projekt za hotel je na osnovi nadeča-ja naredil univ. prof. inž. ar h. Bdo Ravnikar iz Ljubljane, manager pa je Projektivno podjetje Kranj. A. Z. LEGENDA: y — Koroška cesta, x — predvidena nova cesta, g — gimnazija; a — dostop k hotelu za pešce, b — dostop k hotelu za avtomobile, c — peš pot vzdolž obronka, p — parkirni prostor za okrog 45 avtomobilov; h — hali s sedežnimi skupinam in recepcijo, o — goslansk del halla (aperitiv — bar ii slaščičarna), m — samopostrežna restavracija z okrof 100 sedeži, n — banketn; soba z mirnim salonom, z — kavarniška terasa, u — fri-ser, t — turistična agencija r — restavracijska teras* (okrog sto sedežev) z oknu dvesto sedeži pred reslavra eijo. OPOMBA: V treh nadstropjih nad gospodarskim, upravnim, restavracijskim in družabnim delom (ta det ima obliko strnjenega pravokutniku — skica) pa bodo hotelske sobe. Organizirane so v treh krakih s tenkimi prekinjenimi črtami. Pod temi kraki pa je parkirni prostor. Ob nastopu plesne in baletne šole iz Kranja Samostojen nastop baletk B* lepaki so že nekaj dni zbujali mimoidočim pozornost. Ma njih je bilo z velikimi črkami napisano: baletni večer, z tlaJU Pa, da prireja ta nas.op kranjska baletna šola. S k»)ttn» odlomki je baletna šola že večkrat pokazala rezultat, svojega dela skupno s glasbeno šolo na nastopih v d» »avskem domu. Da pa bi bila že sposobna izvesti -iovečerm Program, ne. tu je bil vsakdo nckotako skeptičen, še zlast , ker pred tem ni bilo dosti slišati o kakšni samostojni prireditvi. Toda dvom je bil odveč. B*lfct, ki smo ga v torek, M. junija, videli v dvorani Prešernovega gledališča, jc °4 tako dovršen, da bi ga br*-z sramu lahko postavili na kakršenkoli oder na Gorenj-"^fn. Ze najmlnjAL otroci J^ega letnika, staro d: * sedem let, so» navdušili *fkih stopetdeset glodalcev, likovala jih je zlasti enot-n°st. ki jo od tako majhnih °^r°k nihče ni pričakoval, ^roci so morali svoj pro-*am ponavljati, kar pa je •koliko motilo spričo dol-**Sa celotnega programa. ce so naj mlaj-* tako pre-*nt,Uli, smo bili nad izvaja-srednje in višje skupi-7* baletk kar začudeni. Ni-?{' si ni mislil, da imamo v r^nJu že kar dobre boletke, /T^ kateri mi so nekatere fy° talentirane. Koreografiji3 in pedagoginja Milica ^j" jim j« brez skrbi lahko r^Pala odgovornejše solistič-^vlogo v glaivn-em so pridale klasičen balet z ne- t(rimi izjemami (Kavalir-kjer smo videli nt kaj ^jemov modernejše krea- ti Celoten baletni večer je sestavljen tako, da je ^kdo prišel na svoj račun. V a- . dinamični in razumljivi oln' igri Delavnica lutk ^uživali slasti otroci. 2i- °o dogajanje na odru so ^""o Podkrepili lopi in iz-2 ni kostumi, ki so prišli do L>*"J^Ra izraza s primerni-0graSfv?Ht*ni»l efekti. Kore-veza 'Ja ^° bila P°~ na, brez globljih posegov. bil p|UUko t,,'-je razumljiv je 5^,ke«a. V izrazito kla-sk3t'1U 50 Prtffl d° iZ' *0 l ,'rnaJ° Za Seboj že dalj-kor^00 ^ianja, zato jim je ?^t0t;rarinJa tudi zaupala to v«đi7neiie d*''°- Rea 90 iz~ C|«2n Z **a*K,a^nJ'° mero gra- flt«d(°3ti in skLadno 1 gla*00-ttj^ "a enoletno delo a se- k°roografinjo lahko i«t>o< • da so plesalke dobro *«*\, " *> in amaterskim tega e smemo zameriti. V -i . k'11 b "letniea sta nasto-iz t*' ^J*^1 koreoe,:-afi-S £ LJubljano, ki sta sedaj r«dni baletni soli v Ljubljani. Po vsebini zelo domiselno in glo'bcko zamišljen ples ujetnice, kL doživi svojo svobodo, smo vsi v dvorani podcživljaii z obema plesalkama, ki sta nas presenetili prav v plesnem izrazu. Iti nas motila njuna mladost, saj je morda lc-ta vse izvajanje še bokj povzdignila. Naslednja točka Kavalirji z damo je s svojim ritmom celotni program nekoliko poživila, vendar so motili ne/.-u ženski gibi, ker so kavalirje plesale baletke (v šoli namreč nimajo moških plesalcev). Dama je sicer dobro odplesala svoj part, čeprav je bilo premalo čutiti gracioznosti, kar pa glede na njeno mladost tudi nismo mogli pričakovati. Zadnji dve točki z naslovom Trič-trač po glasbi J. Straussa in Zaključni valček po glasbi Charlesa Gou-noda iz opere Faust so bili lahkotnega značaja in prijetno odplesani v lepih kostumih, ki so še bolj pričarali pravo baletno vzdušje. Kot sta nam povedali simpatični napovedovalki, je vse plese naučila, dalje izdelala koreografijo, zamisel scen, pripravila kostume in jih celo šivala sama koreograf i-nja Milica Buh. Ni čudno, da jo je ob zaključku večera, potem ko so jo baletke pripeljale na oder, obkrožilo deset najmlajših baletk v črnih dresih in ji podarile šopke in dar.ia. večje kot so bile same. Prav ganljiv je bil ta prizor izraza ljubezni in zahvale požrtvovalni učiteljici. Prireditev si je oglodal mod številnimi gesti direktor zavoda Dolenjsko poletje iz Novega mesta, ki je že prej poznal delo tov. Buhove. Presen« či-n nad očarljivostjo izvajanja je povabil celotno skupino na gostovanje v Novo mesto. Ob koncu pa še to. Skoda bi bilo, če bi ostalo samo pri premieri, če nastop lahko tako imenujemo, kajti to ni bila običajna produkcija šole, temveč resnično pravi baletni večer. Ne bi bilo napak, ko bi si ogledale predstavo tudi šole. Baletke bi si to zaslužilo! Za prikazano izvajanje pa ji.m čestitamo z željo, da kmalu pripravijo nov umetniški večer. D. Stanjko Ob stoletnici rojstva Maksima Gorkega Na domu velikega ustvarjalca V ulici Kačalova 6 stoji enonadstropna hiša, zaradi ograje in zelenja na vrtu deloma skrita pred pogledi mL moidočih. Toda le redko kateri obiskovalec Moskve je ne obišče. Večje ali manjše skupine ljudi in posamezniki često napolnijo prostrane sobane v pritličju zgradbe. Dve značilni ruski starki, srkajoč čajt v predsobi pričakujeta goste. V mi kogar poprosita, da v odprto knjigo zapiše svoje ime, poklic in kraj, od koder prihaja. Ta hiša, kjer se je čas ie zdavnaj ustavil, je namreč preurejena v spominski muzej (iorkega. V tej stavbi je »znanilec« revolucije, katerega stoletnico rojstva v Sovjetski zvezi in vsem ostalem kulturnem svelu pravkar svečano praznujejo, preživel zadnja leta življenja. Zgradbo so spremenili v spominski muzej leta 1961. Vse v njej je ohranjeno taks. no kot je bito za časa književnikovega življenja. To je pravzaprav edina hiša v Moskvi, kjer je pisec živet nekaj dlje — od 14. maja 1931 pa vse do junija 1936, ko je umrl. Zgrajena je bita po načrtih slavnega arhitekta Sehtelja. za milijonarja Rja-bišinskega. Toda naključje je hotelo, da jc v njej zadnja leta svojega intenzivnega ustvarjanja preživel uinct nik, ki velja za simbol revolucije in proletariata. DELOVNI KABINET V prvem nadstropju poslopja je imel nekoč stanovanje književnikov sin, nadarjeni pisec in kritik Mak-shn Aleksejevič. Mož ie zapustil ta svet ie pred očetom — umrl je 37 let star zaradi vnetja pljuč. Živel je tu z ženo Nadeždo in ftčer-kama Darjo ter Marfo. Vsak dan je prihajal v pritličje k očetu in mu pomagal pri delu. Rad je tudi zdel v mali sobici skupaj z očetovim sekretarjem, pregledoval včasih rokopise in prevajal Gorkemu iz štirih tujih jezikov vse, kar bi očetu lahko koristilo. Ko stopi v delavni kabaret Gorkega, obiskovctlec dobi občutek, da se bo zdaj zdaj od nekod pojavil avtor Pesmi o sokolu, Makarja Cudre. Mojih univerz m drugih velikih, našim bralcem že zdavnat znanih del. Kajti vse v tem prostoru na poseben način še vedno odseva prisotnost velikega ustvarjalca. Na neobičajno veliki in prostrani mizi, izdelani po načrtu samega pisca, leži cel kup barvnih svinčnikov, ki jih je pred desetletji ošilil še sam Gorki. Brezbrižno odločna očala, nekakšne beležke, črnilnik — vse to navaja na našel, da je lastnik teh drobnarij le za trenutek zapusti! kabinet. čas, ki ga fe preživel v delovnem prostoru^ je bilo obdobje Gorkijevega najin-tenzivnej^ega ustvarjanja, /i to obširno mizo, ki so jo njegovi znanci v šali imenovali »delovna soba«, so bila napisana dela Jegcr Buličev in drugi, Dosti gajev in drugi. Tu je nadaljeval roman Življenje Klima Sa-mgina, tu je napisal drugo varianto drame Vase 2elje/nove. LJUBITELJ KNJIG Obiskovalec postane še po-tebnii pozoren na ogromno biblioteko Gorkega, postavljeno v prostoru, katerega zidovi so popolnoma prekri, ti s policami knjig. Ta zelo redka zbirka šteje okrog I0.')i,() zvezkov. Po številu knjig prekaša biblioteke mnogih ruskih piscev, zao* staja edino za tisto, ki jo je imel Tolstoj v Jasni Poljani. Na polici še danes stoji ena izmed prvih knjig, ki jo je kupil Gorki. To so Schopenliauerjevi Afori/.mi in maksime v treh zvezkih, na prvem pa je moč najti naslednji podpis: Pješkov, Samara, 1895. Gorki je ncna\adno ljubil knjige in zbired jih je že otl zgodnje mladosti. Toda hotel je knjigo približati tudi dru. Kim, zato jih je mnogo poklonil bibliotekam, pa truli posameznikom. Prm'ijo, da skoraj tri bilo ljubitelja literature, ki se po obiska hiše v ulici Kačalova ne bi vračal s knjtgo pod pazduho — da. rilom gostitelja. Gorkijevi priljubljeni ruski pisci so bili Puškin, Čehov, Tolstoj, Gogolj, Ljeskov, Bunjin in drugi. Posebno radost so mu pomenile knjige s posvetili avtorjev — od nekaterih takšnih se ni nikdar ločil. Povsod je, pravijo nosil s seboj zbirko pripovedk Antona čehova v devetih zvezkih, ki mu jo je poklonil avtor. V prvem zvezku je podpis, tako drag slavnemu književniku: »Dragemu prijatelju Alekseju Maksimovi- ču Pješkovu (Maksim Gor* ki) v spomin na življenje na Jalti 1901—1902 od Antona Čehova, 19. oktobra 1902, Jalta.« Gorki je imel navado pri branju knjige z rdečim ali modrim svinčnikom podčrtati tista mesta na njenih stra* neh, ki so ga posebno pri*t tegnila in pripravila ki razmišljanju. Obenem je na^ robove strani zapisoval svoja-zapažanja in pripombe.' Takšne opazke je najti vji okrog dva tisoč knjigah iz njegove zbirke in so brez dvoma pomembne za vsako-' gar, ki želi globlje proniknili v svet Gorkega, njegov ( ustvarjalni postopek, ki želi spoznati njegova nagnjenja in zanj zanimive stvari. JABOLKA IN VIŠNJE ' Okna prostrane jedilnici gledajo na vrt, kjer je pisatelj sam zasadil jablane in višnje ter gojil cvetje. V tej sobi je počival v krogu družin* in poslušal glasbo, a prav tako sprejemal tuje pisce kot so Shaw, Rollc.n-clo, Becher in drugi. 1 n je vodil tudi izredno žive debate o vprašanjih kulturnega razvoja in napredka književ* nosti. V času, ko se je pripravljal Prvi vsezvezni kongres sovjetskih piscev, so » jedilnici reševali mnoga pomembna vprašanja razvoja sovjetske kulture. Proti koncu sprehoda skozi spominski muzej Gorkega obiskovalec obstane v skromni pisateljevi spalnici, kjer omare in komode še vedno čuvajo njegove priljubljene svetlo plave rubaške, tradicionalne plašče in znane ši-rokokrajne klobuke. Dokler je bil živ, je tu često pozno v noč gorela luč. Tu je med drugim prebral tudi svojo zadnjo knjigo — Tarlcoveje-vega Napoleona, na katerega strani je po svoji navadi napisal poslednje zabeležke — čeprav z te oslabelo in povsem negotovo roko. Tanjug — I. G. itiitmHiNinniimnmtMmimiimMiiim^^ Septembra podelitev domicila jeseniško-bohinjskemu odredu Skupščini občin Radovljica in Jesenice bosta septembra podeliii domicil jeseniško-bohinjskemu odredu. Odbor borcev odreda, ki deluje pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice, je zbral že precej gradiva. Čeprav so prvotno nameravali letos izdati jubilejno brošuro s kratkim opisom zgodovine odreda in opisom najpomembnejših borb oziroma akcij, bo to zaradi počasnega zbiranja gradiva mogoče natisniti šel« drugo leto. Letos bodo izdah jubilejni bilten in ga podelili borcem. Odbor ponovno prosi borce jeseniško-bohinjskega odreda, da pošljejo svoje spomine in imena borcev, ki so bili v šesta vu odroda Do zdaj je /nanih okrog 600 imen borcev, ki so bili krajši ali daljši čas v odredu. J. V. Do večnega mesta in nazaj Italija je bila in je še vedno cilj številnih turistov z vsega sveta. Za prvomajske praznike sem se odločil obiskati Rim in druga mesta te slikovite dežele Nedelja, 28. aprila Odhod z Jesenic ob 7,30. V Zastavi 750, ki bo kmalu pre-dihal 80.000 km je še nekaj suhe hrane, 101 bencina posebej v rezervi, kreditno pismo AMZS, bencinski boni za Italijo, butanski kuhalnik in nekaj običajne opreme za družinski izlet. Vreme ni bilo najboljše in Od Trbiža dalje dežuje, vreme se ne izboljša ne v Fur-ianiji in ne v dolini Pada. Pod neko streho blizu Padove skuhamo kavo. Na avtostrado stopimo šele pri Ferrari. Tu dobiš listek, plačaš pri izhodu. Naše vozilo spada v drugo kategorijo. Do Bolog-ne se mi zdi da kar skočiš. Šele tu se začne cesta sonca. Toda najprej moramo na desni obiti mesto in peljemo se ob dveh vzporednih avto cestah. Vse to traja nekaj km in reka vozil se tu vzporedno premika v razne smeri. Prava avto cesta se začne za mestom in kmalu si sledijo predori in viadukti v divji gorski pokrajini. Skoraj v četrti prestavi pridrvim na vrh Apen i nov 750 m visoko nad morjem. Toda cesta sonca nas pozdravi z meglo in dežjem. V Toskano gre še hitreje navzdol. Na levi ostajajo Firence, na desni pa odcep proti Tirenskemu morju. Kmalu prevozim 500 km. Ura je 19. Počitek v deželi Chiantija je vabljiv. Pri Inci-si izstopim iz avto ceste. Taksa za 200 km je znašala 600 lir. Prenočimo pri Riccardi-ju, plaćamo 1000 lir na osebo, lepo urejena soba in še kopalnica zraven. Na koncu ( se še napijemo prvovrstnega Chiantija v njegovi gostilni Za 300 lir. Semkaj bomo še prišli. Ponedeljek, 29. aprila Peljemo se skozi rodovitno Val di Chiana, na obronkih neizmerno morje vinske trte, na gričih cerkvice in gradovi. Ustavim se le tu in tam na modernih parkirnih prostorih, kjer ob vsakem času do- XVIII. GORENJSKI SEJEM V KRANJU 2.—13. VIII. 1968 biš vse. Zelo lepo so urejene samopostrežne trgovine in restavracije Pavesi, ki si sledijo vsakih dvajset kilometrov. Narejene so v obliki mostu kar čez avto cesto in tako lahko »obeduješ«, medtem ko se pod teboj odvija živahen promet. Poleg obljudenih so tudi navadni parkirni prostori, vendar so le-ti bolj redki kot na nemških avto cestah, kjer si sledijo vsakih nekaj km. Če imaš s seboj še mizico in stolčke, je tako potovanje prijetno in razmeroma poceni. Ob straneh slikovite gorske pokrajine Umbrije, ki je revnejša kot Toskana, se zvrstijo slikovita gradovom podobna stara mesta Orvie-to, Orte. Večno mesto nas sprejme z živahnim prometom, bližamo se središču in prometni kaos je vedno hujši. V primeri z Londonom, Amsterdamom, Kobenhavnom in drugimi mesti na cesti ni nič manj vozil, toda bolj kot na prometna pravila se moraš zanesti nase. In tako se ti zdi, da ima na prehodu za pešce prednost voznik, pa vendar pride pešec varno čez. Blizu Piazza del Popolo sem se take vožnje naveličal in se odločil poiskati hotel. Našel sem ga za oglom prve ulice in se s hotelirjem pogodil, da bomo prenočili za 1500 lir od osebe, tudi ta cena se mi ni zdela pretirana. In soba je bila v redu in na voljo tudi kopalnica. Tudi tu smo bili kot skromni gostje deležni vse pozornosti. Italija je pač dežela turizma, od katere se bomo morali še precej naučiti. Spominjam se, kako je nekoč pred hotel Prisank v Kr. gori pripeljal poln avtobus iz Nizozemske in kako so se gostje pehali s kovčki do svojih sob. Razmere so se sicer tudi pri nas že precej spremenile, toda tako gladko pa le ne gre. Ker je dvodnevni obisk premalo za večno mesto, sem si sam po literaturi sestavil načrt ogleda. Po kosilu peš do Piazza di Spagna (španski trg). To je eden najbolj obiskanih trgov, ki je najlepši v maju. Takrat so stopnice od ceste do cerkve Trinita dei Monti pokrite s cvetjem in med njimi srečaš obiskovalce z vsega sveta. Naslednja točka v bližini je Fontana di Trevi, kjer legenda pravi da se znova vrneš v Rim, če vanjo vržeš novčič. Od tod gremo dalje mimo številnih cerkva (v Rimu jih je nad 400) do Piazza Venezia. Tu je z balkona beneške palače v zadnji vojni veliki fašistični diktator pozival svoje legije za osvajanje imperija. Korak dalje se povzpnemo na V:t- toriano, veličastni sodobni spomenik Italije, tu je grob neznanega junaka in nad njim spomenik Viktorja Emanuela II. Od tu, posebej če stojiš pod enim izmed obeh kvadrov, je veličastni pogled na Forum Romamum, Kapitol in Kolosej ter ves Rim. Tu blizu je začetek antičnega Rima, tu je mesto doseglo svoj vrh in hkrati zaton. Barbari so pustili kamenine in te so ostale kot živi spomenik do današnjih dni. Tu je Forum raznih cesarjev in Trajanov obelisk je še ravno tak kot v tistih časih, ko so njegove legije prišle iz Dacije in na kar nas še pri nas spominja plošča v Džer-dapu. Spomin antike je tesno povezan z vzponom renesanse in njenih predstavnikov Italije. To smo videli na Kapi-tolu, kjer je Michelangelo upodobil čudovite stopnice ali v cerkvi S. Pietro in Vin-ooli, kjer ponosno kraljuje Mojzes, ki je menda poleg Sikstinske kapele, La Pieta, njegovo največje plastično delo in menda evropske tovrstne umetnosti sploh. Vtisov na ta dan je toliko, da pri cerkvi Santa Maria Mag-giore omagamo na stopnicah in se še komaj privJe-čemo do postaje Termini. Torek, 30. aprila Dan mine v ogledu Vatikana. In tu je res kaj videti! Začeli smo z muzejem. Vstopina je 500 lir. Tu so papeži uredili in zbrali za človeštvo neprecenljive zaklade iz zgodovine in umetnosti. 2al je premalo časa nekaj ur in veličastne stvaritve gredo mimo obiskovalca le bežno. Pa vendar, ko pomisliš na leta ustvarjanja, da je na primer sodbo Miche-lagelo risal 7 let, strop 4 leta, potem komaj dojemaš vrednost. Korak dalje na podoben način občuduješ Rafaela in druge tvorce renesanse, slovitega slikarja komaj spoznaš med filozofi »atenske šole«, kjer so se pametni možje antike zbrali, da bi spregovorili o moči človeškega razuma. In tako strmiš dalje, od etruščanskega muzeja do cerkve Sv. Petra, ki je največja v krščanskem svetu. Mausoleo di Adrijano ali angelski grad je gotovo med najimenitnejšimi ostanki nek. danjih cesarjev. Tu so počivali cesarji od Hadrijana do Septimija Severa pozneje se spreminja v utrdbo jn legendo o angelu, ki je zatrl kugo. V obdobju inkvizicije jc med drugimi za njegovimi zidovi čakal svoje zadnje dni tudi sloviti naravoslovec Giorda-no Bruno. Danes je tu muzej neprecenljive vrednosti. Naposled nas pot prinese v kolosej — največji antični spomenik Rima. Ko stojim na vrhu mogočnih razvalin, komaj verjamem v tragične dni, ko so spodaj gladiatorji krvaveli za zabavo vladajočega razreda. Hkrati razmišljam o besedah pesnika Bede iz 8 stol. ki pravi: »Dokler bo stal kolosej, bo stal Rim Ko bo padel kolosej, bo padel Rim in s tem ves svet.« Sreda, 1. maja Vračamo se v Inciso v dolini Arna. Med potjo poizkušam zbrati tisočero vtisov. Pri tem ostajam pri zgodovini: Rim je svet zase; predstavlja razna obdobja, je do- movina umetnosti in kulturnih vezi naše civilizacije. To sem lahko srečal na vsakem koraku večnega mesta. Pot nazaj je ravno tako dolga, vendar prijetnejša. Vračamo se bogatejši g spoznanje, da smo videli sledove mesta, ki je eden izmed začetkov naše evropske z2°" dovine. Tu leži neprecenljiva vrednost večnega mesta Pr oblikovanju kulturne zgodovine človeštva. , .» In na koncu: naše tur's'!'fj ne agencije omogočajo °&c.q večnega mesta že za nekaj l tisočakov. Z lastnim prevoznim sredstvom pa si ga la ko ogledaš še ceneje. R. Kočevaf VELEBLAGOVNICA NaMa V LJUBLJANI obvešča da Via 21. junija ms ww ob 10.30 uri odprta S NOVA IN SODOBNO UREJENA BLAGOVNICA DM HM V ŠKOFJI LOKI PRI AVTOBUSNI POSTAJI Pod eno streho bo v treh etažah kupcem na izbiro vse, kar potrebujejo za osebno up°* rabo ter za potrebe v gospodinjstvu 0 konfekcija, metrsko blago, perilo, pletenine, oprema za dojenčke, volna, poza-menterija, £ usnjena galanterija, rokavice, nogavice, kozmetika, čistila, £ pohištvo, šivalni stroji, pletilni strojb preproge, dekorativno blago, zavese, 0 televizorji, radioaparati, gramofoni, niag' netofoni, tranzistorji, gramofonske plošče, 0 štedilniki, kuhalniki, pralni stroji, hladilniki, loščilci, sesalci, mikserji, posoda različna drobna električna galanterija, 0 šport in camp oprema Potrošniški kredit — tudi brez porokov Po nakupu se boste lahko osvežili in si odp0' čili v bifeju na prijetni terasi blagovnice* kjer vam bodo na voljo izbrane pijače in hladna jedila. priporoča in k nakupu va» KOLEKTIV BLAGOVNIC Za obisk se *e dni po svetu mm Ljudje Svetlejša luč med ZR Nemčijo in Jugoslavijo SAIGON, 14. junija — Sai-Km&ka vlada je odstavila dr-^ega ministra Ouang Da-na> ker se jc zavzemal za po--ovore z juino\ietnams.ko ^vobodiLno fronto. L0S ANGELES. 14. junija v tem ameriškem mestu *° določili posebno ekipo 22 pr,Paduikov policije, da bodo U*>»Wali okoliščine, v kale-? le bil ubit senator Ro- 1 Kennedy. 7^UBR0VN1K, 15. junja — 5j*°dnonemški zunanji mi-JJfer WiJlv Brandt, ki je bil .a uradn-m obisku v naši r**vi. jc odpotoval v Z.il) 1 BerUn. V skupnem sporo-j*i so objavili, da se je Wil- Brandt pogovarjal z naši-j.1 državniki o evropski po-I '*i in o možnostih za Sir-e Pečinam d no sodelovanje-J^ASHINGTON, 15. junija Ajneriško zunanje ministr- VeiV* sporočilo, da so ZDA, vlo m BritamJa in Francija viadt protcst Pri sovjetski ivv. • ker so vzhodnonemške v "vedle nove omejitve lin<>rn 2 Zahodnim Ber s|(jv^aiPA' ls- Junij« — Ceho- n° uk vlada ie tudi urad' .''nila cenzuro tiska, ki va L^5ala centralna upravo ^formacije. To upra-ratkem K°da' ra7PlIisa- Ska oni' A6- JuniJa — parJ-?PriT c,Ja Je ™*edla in bo^ inano univerzo Sor ^»trsj0 &k,cnu notranjega jfe/3 ho Univerza za 5% k. J dni- P« odhodu J^tanJH v nJeJ ^a«)4^Pa *° 8Det služila . *S*n studiJ- HN Cai6-iUnija ~ Ji di Sap,si so objavili ^ *AR MnarTH'rava predsed-SjegaNaser v začetku pri-^j°t4n,meseca obisikati S?5SS 2Ve*°. da bi se tam J? ^odu!tUaCiJl na Srcd- rfNGn,7J«»iJa- Tan-^^»ednik Julius lb v«adr "a povabilo kitaj- '^Jsko Prispel na ob sk nJ*1 dr;a."* Nierer« »o tret-N| :,'^ke), ki bo **^lav jsko' °dkar se JfcNTu urna reTok*cUa- H• 17- Junija — Na >at k0b:Sk - S.oveni,jo ?* funk,- Prispel« sku-'^'jsk., i,J"ai>v in članov %JaJ Ke8a odporniškega gi- Si?1?* - Na b?avo h« zkj Je v našo Pred dnevi se je na uradnem obisku v naši državi mudil zahodnonemški zunanji minister in podpredsednik vlade ZR Nemčije VV-lIv Brandt. Zahodnoncmškega zunanjega ministra sta med njegovim obiskom spremljala veleposlanik v Jugoslaviji Peter Bi,t;, ker nekaj jih Je, pa vežejo prav internacionalni elementi: mladostni polet, zavraćanje ustvarjene družbe in totalitarnih sistemov. Le v Franciji je studentov-ska moč dobila nesluten obseg. Velikanska tradicionalna Sorbona — prenatrpana, de-golistična kombinacija teh-nokratske kontrole nad mišljenjem — vse to Je igralo svojo vlogo. Značilno za Francijo pa je bilo, da so študenti In delavci vedeli, da ne gre samo za reforme. NI šlo za reformo na univerzi, šlo je za spremembo družbe v celoti — za oblast. Priprave za proslavo dneva borcev Na nedavnem sestanku predsednikov in tajnikov združenj borcev jeseniške občine so razpravljali o pripravah za letošnja praznovanja. Na sestanku so prisotne seznanili s pripravami, da bi Gorenjci dan borcev praznovali na Mežaklji. Celotno organizacijo naj bi prevzela turistična agencija Alpe-Adria, ki se poklicno ukvarja s tovrstno dejavnostjo, sodelovali pa nuj bi tudi občinski odbori ZZB NOV in ohčtnski sindikalni sveti vseh gorenjskih občin. Jeseničani se s predlogom omenjene turistične agencije strinjajo. V programu na Mežaklji bo sodelovala godba na pihala, folklorna skupina, pevski zbori, poleg govora in položitve vencev na spominska obelei-js Is NOV. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice jc predlagal Združenju borcev Kranjska gora« naj v sodelovanju s krajevno skupnostjo in socialistično zvezo organizira 4. julija srečanje borcev Zgornjesav-ske doline na Srednjem vrhu nad Martuljkom. Na sestanku so se načelno domenili, da bodo skupno s občinskim odborom ZZB NOV Radovljica 22. julija, za dan vstaje slovenskega naroda, organizirali večjo proslavo na Goreljku na PokljukL Proslava bi bila na krajni kjer je med vojno padla večina borcev tretjega baialje« n.i Prešernove brigade. J. VkM« GLAS * 8. STRAN GLAS * 9. STRAN Pomlajeval ne tablete Na švedskem so pred kratkim pričeli preizkušati zdravilo prokain. Zdravilo je bilo že prej znano kot sredstvo za pomirjanje. Zdravniki pa že dlje opažajo, da ima prokain tudi druge lastnosti. Na okoli tisoč prebivalcev bodo sedaj preizkusili sekundarno delovanje zdravila. Domnevajo namreč, da prokain zavira staranje. Nekaj prebivalcev, ki redno jemljejo prokain, ga ne morejo prehvaliti. Osem-desetletnd starci pravijo, da so po tem zdravilu vse starostne nadloge izginile, delajo lahko po več ur na dan in sploh se počutijo normalno. Nevaren poklic Z nevarnim poslom se ukvarja neki Šved iz Hage-torpa. Redi mačke in jih prodaja raznim ustanovam za medicinske poizkuse. Prav zaradi tega prejema dnevno po več grozilnih pisem ljubiteljev živali. Nekoč je srečal colo nekoga, ki se je z lovsko puško potikal okoli njegove hiše. Rejec mačk pa vsa grozilna pisma pošilja na policijo, sam pa se ukvarja z načrti, da bi, farmo še razširili. Rad bi gojil kar 5000 mačk naenkrat. Skromni cesar Arheologi so ugotovili, da je veliki rimski cesar Avgust preživel 40 let v palači, ki je imela samo tri prostore. Italijanski arheologi so izkopavali najdišče na Palatinu, na enem izmed sedmih rimskih gričev. Palača je stala prav na vrhu. Izkopavanja na Palatinu so trajala več kot deset let. Po enostavnih belih mozaičnih tleh in preprostih opekah se da sklepati, da je bila notranja oprema Avgustove rezidence skoraj spartanska. Zaselek Slamniki in njegovi prebivalci Na osojnih pobočjih zahodno od Bohinjske Bele je zaselek s štirimi hišami. Hiše stoje narazen tudi po pet in več minut. To so Slamniki. Namenil sem se, da obi-ščem to partizansko vas in si pobliže ogledam življenje teh ljudi. Tudi iz teh hiš odhaja mladina in si išče boljšega kosa kruha v dolini, navadno v industriji. Krenil sem po bližnji poti, po čistini Poljiške gmajne. Prek Križev je še sestop čez hudournik Belco. Pot je precej strma in razrita, da se ne da peljati niti z vprego. Se leta 1935 so po tej poti peljali bogato balo — tri ali štiri vozove. Takrat se je primožila na Slamnike k Blažu Poglajnova Minca iz Visel niče. Takoj čez Belco je posestvo Matevža Volfa ali po domače Blaža. Do hiše pa je že okoli deset minut hoda. Hiša in gospodarsko poslopje sta združeni v veliko eno-nadstropno stavbo, od katere je razgled po radovljiški kotlini. Marsikateri gorjanski prvoborce in drugi partizani se še spominjajo te domačije. Marsikateremu je bila Blaževa domačija med NOB drugi dom. O tem priča tudi spominska plošča, vzidana v pročelje hiše. Odkrili so jo leta 1959, v zahvalo gospodarju in družini za delo med NOB in za čas pred vojno. Domači so me povabili v hišo, sedel sem za mizo, pogrnjeno z belim prtom. Gospodar mi je nalil šilce »domačega«. Poprosil sem Matevža, naj mi pove, kakšno je bilo življenje v Slamnikih, kolikor se sam spominja. Matevž je pripovedoval: »Rojen sem bil 1903. leta v Slamnikih, tu, kjer sem sedaj gospodar. Po domače se reče pri Blažu. Pred vojno smo imeli pri hiši po sedem krav in konja ter po dva ali tri prašiče. Danes stoje v hlevu le tri krave in konj ter dva prašiča. Pet minut daleč od nase hiše se pravi prj Lazniku. Tam imajo že vseskozi po štiri krave in par prašičev. Malo više od nas, tudi kake deset minut hoje sta še dve domačiji. Pri Matičku so včasih imeli do dvanajst glav živine, danes pa le po tri ali štiri. Nekoč je stala tu še Galejeva domačija, pa je pogorelo. Obnavljal pa ni nihče, le zemljo je odkupil sosed Matiček. Tu je še Mhavova domačija, kjer goje po štiri goveda. Mhavovi žive čez poletje v Slamnikih, pozimi pa se preselijo niže v dolino, na Bohinjsko Belo, kjer imajo hišo. Spomladi pa se spet vrnejo v planinski raj. Matevž se še spominja tistih dni, ko je hodil v šolo na Bohinjsko Belo. Od doma je moral že ob pol šestih, ker je vsrko jutro nosil mleko na železniško postajo na Bohinjsko Belo. Od tam so ga pošiljali z vlakom v Gorico in Trst. To je bilo v letih 1910 do 1914. Spominja se tudi, da so kot otroci pasli krave po rovlih (po terminu 4. avgusta) in se je stari Laz-nik jezil, da mu bodo krave vso travo ponečedile, namesto, da bi bil vesel gnojila. Kot otreci so morali trdo delati na polju. Gorski svet namreč ni rodoviten, če se' ga skrbno ne obdeluje. Sadili so krompir, koruzo, repo, peso in korenje. Sejali so tudi žitarice. Posebno rž je dobro uspevala. Danes ne sadijo več toliko, sejejo pa skoraj nič. Njive so opuščene, dobro vidni pa so še razori. Tu dvakrat na leto kosijo. Drugi hriboviti svet kosijo le enkrat na leto, ostanek pa popase živina. Tudi živine je manj kot včasih. Mleka ne nosijo nikamor. Kar ga ne porabijo sami, ga predelajo v maslo in skuio, ki gre v dolini dobro v denar. Domačije v Slamnikih imajo vsaka zase precejšnje strnjene površine, razen tega pa jih obkrožajo še veliki rov t i-sen ožeti pešata ezn ih kmetov iz Bohinjske Bele, iz Polščice in celo iz Gorij in Podhoma. Živina, kar je ne dajo čez poletje na pašo v višje ležeče planine, se pase po gmajni in fratah okoli domačije, zvečer pa pride domov. Ko je po 4. avgustu seno v svi-slih, rovti pospravljeni, pa se živina pase po širnih parobkih Slamnikov. Slamniki nimajo vodovoda. Okoli domačij pa je na srečo dovolj čistih studencev. Živino napajajo v koritih pri studencih ali pa imajo za to tudi kapniee. Samo Blaž ima nad svojo hišo zajetje, od koder ima po ceveh speljano vodo v hišo in hlev. Tudi Bohinjska Bela je bila še pred leti brez skupnega vodovoda. Vodo so zajemali v hudourniku Belci in pa Suhi. — Slamniki prav tako nimajo še elektrike, niti ne vedo* če jim bo kdaj zasvetila. Posebno pozimi je zaradi tega težko, saj so za marsikaj prikrajšani. Ne morejo gledati ne televizije ne poslušati radia, razen transistorja seveda. Svetijo si z leščer-bami, kar je na Gorenjskem danes redkost. i (Se nadaljuje) i Jože Ambrožič , P. S. Pisec tega sestavka prosi vse starejše prebivalce iz okolice Gorij, ki bi mu lahko pomagali pri zbiranju podatkov za Gorjansko kroniko, naj pismeno ali ust-meno sporoče, da imajo kaj povedati, pa se bo oglasil pri njih. Gorenjski kraji in Hud Ie .............. Zaspana zverina Ameriški zoolog Shalter, ki preučuje leve v naravnem parku Serengeti v Tanzaniji, je nekaj zavali opremil s tranzistorskimi oddajniki. Tako je nekega leva opazoval z oddajnikom cele tri tedne. Po radijskih signalih je ugotovil, da lev poprečno prehodi samo okold sedem kilometrov na dan. Počiva pa okoli dvajset ur dnevno. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 40 L SAMOSPEV, 9 STRT, 13. ANAPURNA 14. ERAR, 15. TARENT, 16. TOKAVA, 18. TLA, 19. KANAFAS, 20. OLE, 22. OER, 23. ARA, 24. KOLAJNA, 27. KAL, 29. AVANTJ, 30. HANGAR, 33. PONT, 34. KVARTANA, 36. IRCI, 37. SEMPERIT . Je 5 glasr no. Osemnajsta poletju Ljudje, zatopU^Ky^je - tO , "eJe kakor navad- ■ J? kako zelo se prizadevajmo ali Pri -sHii0 letošnjem v Pesem, ki jo tako glasno povzuiB'— - -0 •,iv. patriotizma« do avstru g^jfi ^ er\*m 2 svoi;Jfdložniki č t« VI- 0 kal;;^ga cesarstva v de-jutri pisali vsi ^'ili^uilS? svc>jega kobari- ]A i y*'V rcnske kato" miSldose že za besedilo in svojega Je župniku seglo y \i'Vse to ^lg° ° Plemeniti cesarjevi pobudi za vS'V >Jo: D ° Pa se tako čudovito sklada z danasnj gvoj ^ dj mir> rjjo d služabnici W H v be<*d i/ii^'o^'ii'^ iw ne samo iz Misa USlišt prošnje v svoji današnji K**0 °\. V z srca- , p' rv^igo mučiti. marveč mu ,('WVi > d Dl kasljali, kakor ,. % kakor maša. Zato navadno ^oW va v * ^ i Sjam o skorajšnjem župnik se noij nj Vsi strmu0 jo jc In sveti Duh ga čeprav jo pridiga w koncu sedanje morije, ki jo je bog dopustil, kakor dopušča mnogim ljudem najhujše trpljenje, ne zato, ker bi jih ne ljubil, marveč zaradi grohot in zato, da bi jih opozoril nase, jih pr.pravil h kesu in k vrnitvi v božjo čredo in k svetemu miru, brez katerega ni sreče v človekovem srcu in človeški duši. »In ta mir je blizu! Božja milost je navd hnila presvetlega cesarja, da je pozabil na trmoglavo sovraštvo do sovražnikov, ki so itudi nam prizadejali toliko zla, gorja in uničenja, kakršnega sta doživela samo še brezbožni mesti Sodoma in Gomora, mesti brez •božjega strahu in umazanega neeistovanja. Bog nas je udaril s Sodomo in Gomoro, ne zato, ker bi bil neusmiljen in ker bi nas sovražil, marveč zato, da bi nas opozoril na kes in pokoro in na svojo pričujočnost. Tudi s svojo milostjo, s katero je navdihnil presvetlo cesarsko veličanstvo, našega milostnega vladarja cesarja Karla, opozarja nase in na brezboštvo, ki grozi svetu in ki tudi pri nas poganja svoje peklenske korenine. Zato je svetu potreben mir, potrebna je sprava med vojskujočimi se državami, da bodo sposobne zajeziti zlo in brezboštvo, ki trga ljudi od poslušnosti in vdanosti bogu in njegovi cerkvi ter ljudem, ki po božji milosti vladajo ljudem in skrbijo za njihovo varnost in blagor. Zato ostanimo zvesti božji in cesarjevi sinovi, vdani bogu in presvetlemu cesarju. Taka je božja volja,« pridiga župnik, kakor da je pozabil, da se je še pred nedavnim sam jezil na cesarja in bil pripravljen odpustiti prelom prisege, ki so jo prelomili nekateri njegovi fara-ni, pobegli v zeleni kader. Toda župnik ne misli na pobegle farane, ki se skrivajo pred oblastmi v gozdovih. Misli samo na mir, za katerega se prizadeva cesarsko veličanstvo in na cesarjevo zagotovilo, da bo Avstro-Ogr-sko spremenil v zvezo svobodnih držav in svobodnih narodov. »Ob pravem času nam je bog dal bogaboječe voditelje, ki skrbe za narodov blagor in njegovo svetlo prihodnost, kakršne nismo poznali in uživali ne mi, ne rodovi pred nami. Zato molimo, naj bog nakloni milost žlahtnim prizadevanjem presvetlega cesarsko-kraljevega veličanstva za mir, za blagor njegovih podložnikov, na vekov veke, amen.« Župnik je zadovoljen. Velike in pomembne besede je povedal čredi, ki mu jo je zaupal gospod. Prepričan je, da bedo zadovoljni z njegovo pridigo vsi, ki so jo slišali. Pozablja, da bi bil mir, za kakršnega si prizadeva cesar in ki bi ohranil cesarstvo kljub pre-tvoritvi v zvezno državo samostojnih in enakopravnih narodov, za svojce mnogih, ki so poslušali župnikov slavospev cesarju in ohranitvi bodeče zvezne Avstrije, poguba in smrt, čo bodo padli v roke cesarjevim orožnikom. Zato Uršičevi, predvsem mati in Rozika, ne odhajajo od maše pomirjeni. Le Marija ne čuti skrbi, ki razjedajo druge. Odkar se je vrnila z obiska od brata Jakoba in spoznala Mateja, je kakor prerojena. Zato se ne jezi nad župnikovo pridigo, od katere se je zapomnila le malo, saj že od trenutka, ko je župnik bral na prižnici evangelij in spregovoril: »Evangelij svetega Mateja od prve do devete vrste,« ni bila več v mislih v cerkvi, namreč pri Mateju, li roj- kakor so že cel mesec, odkar ga pozna. »Da, danes je natančno enointr.deset dni.« se spominja srečna, ker jo je v tem času Matej že trikrat obiskal. ZaL ji je samo, da ga danes ne bo in da bo prišel šele v soboto. Do sobote pa je še celih šest dni.., 2 Marija je srečna. Tudi Roziko počasi mineva nedeljska slaba volja zaradi cesarjevega prizadevanja za »mir«, ki ni bilo nič drugega kakor cesarjevo prizadevanje za ohranitev cesarstva zase in svojo dinastijo. Rozika je zadovoljna, ker mu antanta ne gre na limanice. marveč je odgovorila na njegov mirovni proglas z ofenzivo na solunski fronti. Srbske čete vračajo udarce Bolgarom in Avstrijcem. Tudi antantne jim pomagajo in avstrijsko časopisje ne more več zamol-čati, da je postala balkanska fronta za osrednje sile zopet trd oreh. Zaskrbljeni so predvsem Turki, saj doživljajo poraz za porazom tudi v »sveti deževli«, kakor pravijo ljudje Palestini kot dež siva in trpljenja Jezusa Kristusa. »Komaj nekaj dni Je minilo,« pravi Rozika domačim nasmehne: »Pa se je že pokazalo, zakaj bi cesar rad mir.* Rozika, kadar ni pri Slivčevi pod Krnom, bere vse ti ki so te dni napolnjeni z vdanostnimi izjavami poslancev J vanskega kluba cesarju, njegovim »prizadevanjem za mir« novo cesarstva v zvezno državo. Zahvaljujemo se njegovemu sko-kraljevemu veličanstvu, kakor da bo dal že jutr, »jugo skemu troimenemu narodu lastno demokratično državo«, k od cesarja zahtevali že lani, a ki je še vedno ni. Za tako državo (to je Rozika brala v Stefankinih časopi se že konec julija potegovali tudi slovenski socialisti na vse skem delavskem dnevu, na katerem so terjali »mir brez am kontribucij na podlagi samoodločbe narodov«, zahtevali od tako zunanjo politiko, da bi z njo ne ovirala, marveč pc zbližan je med narodi in državami, antantnimi in osrednji prenehanje in odpravo vojne, glavnega vzroka sedanjih te stisk, kar naj bi pripeljalo narode do zaželenega pravičnegii — Pravičen mir? — je takrat, ko je o tem brala, vprašal; Bi bil tak mir pravičen tudi do Andreja in Antona ter St drugih, ki so vojni pokazali hrbet s pobegom v zelem kader. — Bi, ko bi odpravili gosposko oblast, ki je zakrivila v< vse gorje, ki ga je ljudem vojna prinesla — je menila Stefi. Marsikaj je pisalo o tem »zaželenem pravičnem miru«, c tega miru, ki naj bi si postavil za cilj socialno in narodno < ditev, pa tudi o protestih proti »kurzu politike«, ki v zunan, liki ovira sklenitev miru, znotraj države pa omogeča z ni sleherno rešitev narodnih vprašanj države in njeno demokr; jo nasploh. Pisalo je, da bo »jugoslovansko delavstvo na energično proti sleherni politiki, ki bi hotela ohraniti na enega narodnega življa nad drugim« in bo > troimenega naroda v lastno demokratično drža jc sile«. »za zdruzile\ ivo zastavilo ado ega svo- Poglejmo v Beneško Slovenijo! m mm ■ nieli Z zvestimi bralci te Glasove strani smo v preteklih letih prepotovali dobršen kos domovine. Hcdili smo po Prešernovih stopinjah po Gorenjskem in Dolenjskem, šli smo na Koroško, v štajerski Gradec pa še v Kanalsko dolino — med Beneške Slovence pa nas doslej še ni pripeljala pot . . . Zdaj bomo to vendarle storili! Z ljubečimi očmi se hočemo ozreti na zapadno stran, kjer Ugaša večerna zarja . . . Ali ugaša z njo tudi naš tamkajšnji rod, ki le še v »starinski slovenščini hrepeni: »Slavija naša — kakuo si lijepa!« Ta zapis, jc odsev nedavne moje poti med rojake v Benečijo, hkrati pa bodi prijateljem, ki' tam. še niso bili, kažipot in povabilo. MOC POTOVANJ Le kdo. bi si kdaj mogel zamisliti, da utegne vprav vedno bolj razvijajoča se motorlzacija krepiti narodno zavest naših zamejskih rojakov! Kajti možnosti čestih in razmeroma lagodnih potovanj, odprte meje, jezikovna strpnost in kulturni medsebojni odnosi zares pogojujejo uipanje v lepše sožitje ljudi na obeh straneh meje. Dejstvo pa je tudi, da obiski rojakov, ki se vedejo dostojno in kulturno, posebno če so to večje skupine ekskurzistov, nudijo zamejskim Slovencem obilo moralne opore: spet slišijo slovensko govorico, gostje iz matične dežele jih imajo radi, se zanimajo zanje in za njihove težave. Sklepajo se prijateljstva, kopiči jo'se lepi spomini na obiske. Iznenada naši zamejski rojaki začutijo, da niso voč pozabljeni in sami •redi tujega morja, zavedo se, da jezikovno pripadajo kulturnem.u ljudstvu — pa čeprav jih ločijo meje od nas že toliko let: KanaLsko dolino od 1. 1918., Slovensko Benečijo pa že od 1. 186(3. . . Kako rahle so bile v tem času vezi med rojaki, je najlepše povedal Oton Zupančič v svoji pesmi, napisana 1. 1946: V jutranjo zarjo šla je moja pot. ko sem zaslišal pesem od nekod S strani zapadne, da sem se začudil: »Mar še lam za mejo naš poje rod?« — Sedaj, ko ml večerna zarja ugaša, s strani zapadne spel se mi oglaša otožno strastno: zemlja in morje poje slovensku pesem: »Tod gre meja naša!« 2e več kot dve desetletji sta minili odtlej, ko je rahločutni pesnik pred iztekom svojega življenja znova zaslišal slovensko pesem z naših daljnih jezikovnih mej.— Potem smo še enkrat prebrali Bevkovega Kaplana Ce-dermaca in dostikrat prisluhnili milj pesmi, ki jo pojo Beneški fantje ... To smo vedeli že od prej: da so Beneški Slovenci poslednja predstraža slovenstva na zapadu, žal, le mrtva straža ... Da so raztreseni po gorah in gričevju pod Kaninom in okrog Matajurja, da žive revno in brez domačih šol in da z žalostjo zro v bo-gatorodno furlansko ravan, ki že zdavnaj ne rodi več zanje — čeravno imena voda in krajev vse tja do Tilmen-ta, pa tudi stare listine, govore še dandanes, do kje vse je segel nekoč slovenski val. To je vse, kar smo vedeli. Sicer pa nam je bila Beneška Slovenija, vsaj povprečnim ljudem, le daljna, skoraj tuja deželica . .. Tjakaj pa nismo šli. Sto in sto izgovorov smo imeli. Zadovoljili smo se z maloduiž-jem, češ saj Beneških Slovencev ni več. Bilo je res hudo, njih obstoj je bil ogrožen že davno prej. L. 1871 je Poter Podreka (s pesniškim imenom »Beneški Domoljub«) v glasiLu goriških Slovencev »Soči« priobčil pretresljivo žalosti nko, v kateri se pogovarjata mati Slovenija in njena hčerka na Beneškem. V pesmi sprašuje mati svojo hčerko, zakaj joče, zakaj živi v tako žalostnih mislih. Tolaži jo, češ, saj si tudi ti moja hčerka, kot one ob Dravi, Savi in Soči. »Ah, mamica draga in mila! Okove in žulje poglej, ki nosim in bom jih nosila, v svojem domovju vselej. Jaz nisem ne v uradu,' ne v šoli, čeprav tu od vekov živim. Kot tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim ...« In na koncu pesmi skuša mati hčerko potolažiti, naj ne misli tako in naj ne obupa nad svojo prihodnostjo. Ce pride še taka sila — slovenskega naroda ne bo uničila. Danes pa že vemo, da je gorjanski rod Beneških Slovencev obstal in da noče umreti. Smemo celo reči, da danes slovenščine v teh zamejskih krajih uradno nihče več ne preganja. Sploh pa se odločimo za pot in sami poglejmo v Beneško Slovenijo! Morda ne bom rekel preveč, če trdim, da nas vprav te komunikacijske možnosti, SKRIVNOSTNI REZIJANI Tako, zdaj pa se podajmo na pot! Skozi Kanalsko dolino, ki smo jo že večkrat obiskali, bomo to pot kar hiteli — seveda pa bomo spotoma le pozdravili vrle Prešerne v Ukvah! Naš. današnji poti smo dali nov smoter: vsaj bežno si ogledati deželico, kjer žive Beneški Slovenci. Od Pontablja bomo potovali cb Beli na jug — ozki dolini pravijo Železni kanal (Canale del Ferro). pač po železnici, ki ves čas spremlja cesto in reko — do Re-siutte, po slovensko »Na Bje-li«. Tu so pravzaprav edina vrata, ki odpirajo sicer od vseh strani z visokimi gorami zaprto dolino — Rezijo. Ločeni od Kanalskih Slovencev pa tudi od drugih, sorodnih Beneških Slovencev, žive Rezijani neko samosvoje, arhaično življenje. Njihova deželica, po kateri teče bistra Rezijan;čica, je 21 km dolga in 120 km2 obsegajoča gorska dolina, na vzhodu zaprta z 2592 m visokim Kaninom; na zapadno, laško stran, pa odprta — toda še to prav na ozko! Deželica je revna, skoro polovico njene površine pokriva gozd in grmič je, trav- Vhod v dolino Rezije Na Bjeli (Resiutta); v ozadju vrh Kanina (2592 m) ki jih je prinesel čas, narodnostno naravnost obvezujejo h obiskom rojakov v zamejstvu. Seveda pa naša potovanja ne bi smela biti taka, kot so bila doslej: zgolj nakupovalnega značaja z obveznimi obiski veleblagovnic in raznih »ponterošov«. Naši izleti v zamejske kraje, kjor še domujejo Slovenci, bi morali biti vse drugačnega značaja, skratka: bolj kulturni. Zanimati se moramo tamkaj za vse, ne le za naravne lepote, pač pa tudi za jezik, šege in navade; za zgodovino in za sedanjost — biti pa vedno korektni, ljubeznivi, nevsiljivi in preprosti — na take rojake bodo naši zamejci ponosni in jih radi Imeli. Tiho, skoro neopazno, pa bo hkrati rasla tudi njihova zavest: kako lopo je biti Slovenec... , nikov in njivic je malo, skal in proda pa dosti preveč. Taka je Rezija, kot pravi njena pesem: Ko se ozreš navzgor — sama skala ino rob, ko pa pogledaš navzdoL — sama veda Ino prod . . . So pa zato Rezijani nekaj posebnega. Niso Slovenji, hočejo bili le Rozojanuvi — tako si sami pravijo. Imajo svojo posebno govorico, ki pa je prej začela zanimati tuje kot naše jezikoslovce. Morda vprav v tem tiči malo trmasta ideja Rezijanov, da so nekaj drugega, nekaj posebnega — ne taki kot o.stali Beneški Slovenci. Petrograjskj vseučil ški profesor Baudouin do Courtenav je v letih 1872 in 1873 dalj časa bival med Rezijani. Kot neslovencu se mu je zdela rezijanščina le malo sorodna os talim beneakoslovensklm narečjem. Zmotno je trdil,-da je rezijanščina poseben jezik, ki ni podoben niti nobenemu drugomu slovanskemu jeziku. Po njegovem mnenju je nastal iz nekega prvotnega nearijskega jezika in iz nekega do sedaj še neznanega slovanskega narečja,' No in tako je nastala bajka, da so Rezijani, ker sami sebi pravijo »Rozojanuvi« nekaki potomci Rusov »Rosja-nov« — češ, naselili so se med nje izgubljeni vojaki generala Suvorova, ki je tod čez hitel v vojno preti Napoleonu. Pa še nekaj besedic imajo Rezijani, k| res spominjajo na ruščino npr. vot (glej)! In tudi to je res, da se po zunanjem Rezijani ločijo od svojih slovenskih sosedov: so bolj temne polti, črnih las in temnih oči. So bistroumni, štedljivi in večni popotniki. Domača deželica daje premalo kruha, zato ga hodijo iskat v svet. Toda vedno se vračajo: Ko pride čas »šmarne miše« — t. j. 15. avgusta — tedaj so vsi dema in zaplešejo svoj starinski ples »rezt-janko«, žene in dekleta Si oblečejo svojo staro nošo —' pri kateri pa črna barva prevladuje . .. Rezijanov je danes Še kakih 4600. Naseljeni so v več vaseh, raztresenih po vsej dolini; največja, kjer je sedež občine in fare, jc Ravan-ca (Prato di Resia). Druga pomembnejša naselja so: Bila (S. Giorgio), Njiva (Gni-va), Osejani (Oseaico) ul Stolbica (Stolvizza). Slovencu iz matične dežele je govorico Rezijanov precej težko razumeti. Samoglasnike izgovarjajo bolj zamolklo in potegnjeno: npr. repi pravijo (roepa«, ajdi »ojda« in podobno. Med seboj »rU-munijo« (govore) jezik, ki Je že zdavnaj sprejel tudi mnogo laških in furlanskih besed. Toda če se sprva ne bomo z govorico prav ujeli, srca se bodo gotovo razumela. Vkljub zmotnim trditvam • posebnem poreklu Rezijanov, smo vendarle vsi Slovenci. Le da so rojaki tu ostali še v neki starinski jezikovni dobi. Ker niso nikoli imeli slovenskega šolskega pouka, se tudi njihov jezik ni mogel razvijati in se približati slovenskomu knjižnemu j^21* ku. Toga pa vrli Rezijani niso sami krivi — in prav zato bo Rezija ostala vedno ljuba hčerka materi Sloveniji. Prihodnji/' bomo obisk*" še terske, čedadske, nad!*** in starogorske BeneSke vence. ORTOM1II ZOB** VBIK3 Ta in prihodnji zapis bosta tc-lmrčila poiovanje v ®cn°l ! ško S.oven jo, ki ga bo KW i kulturnih de'avcav iz Kranj* organ zi.al 28. in 29. t. m. *"* podobno, kot jo bilo jesen*** po Prešernovih stopnjah j** , Koroško — informacije dobe j interesenti v turistični P°~ slovalnicl Creina Kranj, I roška cesta št. 4. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Demografska kriza Evropa je sicer imela vse do nedavno možnost izseljevanja v druge dežele, predvsem nenaseljene. Indijci, Afričani, Kitajci pa pravzaprav nimajo nobene možnosti izseliti se v kako nenaseljeno deželo. Znanstveniki pravijo, da grozi lakota človeštvu že v sedemdesetih letih tega stoletja, če bo število ljudi na "svetu raslo z nezmanjšano naglico. Lakota bi zavladala predvsem v Indiji, Pakistanu in centralni Kitajski. Cez nekaj let pa bi podobna katastrofa doletela še Brazilijo, Turčijo, Združeno arabsko republiko, Iran, Indonezijo in še nekatere druge dežele. Tako bi okoli leta 1980 zavladala lakota v predelih Azije, Afrike in Latinske Amerike, če ne bomo mogli zaustaviti eksplozijo prebivalstva v najbolj naseljenih Predelih sveta. Treba je namreč vedeti, da v zadnjih letih prebivalstvo narašča za dva odstotka na leto, medtem ko se proizvodnja hrane veča počasneje — le za en odstotek na leto. To pomeni, da na leto zmanjka hrane -" pri tem so mišljene najnujnejše količine — za letni Prirastek 35 milijonov ljudi. Kaj bi bilo torej potrebno storiti, da ne bi prišlo do lakote, ki grozi človeštvu? Prvi korak bi bil, da bi vcepili idejo planiranja družine vsem ženam, ki rojevajo nezaželene otroke. Znanstveniki menijo, da okoli 150 milijonov žena (pri tem ni šteta centralna Kitajska) rodi vsako leto ^»5 milijona otrok, ki niso bili »planirani«. Jez med Populacijo žena, ki lahko planirajo družino in tistimi, ■J tega ne morejo, pa je velik. Vse te otroke starši niso želeli, niti jim ne morejo dati dovolj hrane, obleke niti jih ne morejo pošiljati v šole. To velja za *0 odstotkov vseh rojenih otrok na leto (brez centralne Kitajske). Vse človeštvo bi imelo samo korist, če bi lahko tem ženam svetovali, kako preprečiti rojstva teh otrok. Da pa bi ideja planiranja družine postala sprejemljiva, pa je potrebno troje: družine morajo same vedeti, da lahko planirajo rojstva; metoda planiranja mora biti zanesljiva in preprosta; in tretjič — morali M imeti tako administracijo in pa zdravstveno službo, ki bi lahko z metodami planiranja seznanila družine. Zelja po planiranju družine ne predstavlja nobenega problema. Raziskave v Tunisu, Turčiji, na Koreji in drugod kažejo, da je okoli 70 odstotkov poročenih Žena v nezadostno razvitih deželah pripravljeno, da 0rr|ejijo število članov svojih družin. To pomeni, da mnogj starši žele nuditi otrokom vse, kar potrebujejo. Pomanjkanje hrane, prenaseljenost in neplanirana r°jstva pa jim to preprečujejo. Današnje metode za kontrolo rojstev — to so Predvsem obročki, ki se vstavijo v maternico, in pa °ralne tablete so daleč boljše kot pa metode, ki so jih "Porabljali do sedaj. Nove raziskave na področju kontracepcije pa kažejo, da bodo ta sredstva dostopna Vsem, tudi tistim ženam, ki bi zaradi primitivnosti ne m°gle uporabljati sedanjih kontracepcijskih sredstev. tem so mišljene injekcije z dolgotrajnim delovanjem, zrnca, ki se vstavljajo pod kožo in podobno. Demografi pa pravijo, da je problem organizacija P zdravstvena služba v teh deželah, kjer bi bilo posebno seznaniti prebivalstvo z možnostmi planiranja družine. Problem prenaseljenosti človeštva bi sc zmanjšal ali £elo izginil, če bi lahko vsaka dežela, v kateri se prebivalstvo množi nekontrolirano, z zgoraj naštetimi "krepi zmanjšala svoj letni prirastek prebivalstva za Jtesetinko odstotka. V desetih letih bi se tako zmanjšalo število novorojenih v svetu za en odstotek. Da je to Mogoče, so dokazale ZDA in Japonska. Neugodna starostna struktura v Jugoslaviji Vzporedno z zmanjšanjem letnega prirastka pa bi °° morala vsaka dežela potruditi, da bi letno proiz-edia VMj n cnak odstotek več hrane. 2e v pitih bi bila proizvodnja hrane in naraščanje prebi- £ alstva v ravnotežju. V desetih letih pa se svetu ne ■ Dl bilo več treba bati lakote (Se nadaljuje) n B ""■■■■»■■tiiiiHaBaiBcaiiiiBBDCsuasBBasucai Statistika pravi, da smo Jugoslovani v poprečju vedno starejši. To ne pomeni, da živimo dalj časa zaradi boljših življenjskih pogojev. Pač pa je stvar drugačna. Številke namreč govore, da nataliteta pada. Ne samo zato, ker manj umiramo, pač pa zato, ker je tudi rojstev manj. Število novorojenih Jugoslovanov je v nekaterih krajih tako majhno, da je že vznemirljivo. Nataliteta je najmanjša v Vojvodini in Sloveniji, to je prav na področjih, kjer so materialne možnosti za otroke največje. Nasprotno pa je mnogo več rojstev v Metohiji in Makedoniji, čeprav so tam materialne možnosti družine pod jugoslovanskim poprečjem. Strokovnjaki pravijo, da je nastala neugodna starostna struktura, da je namreč vse več starejših ljudi — zaradi kontrole rojstev v družinah. Starši danes vedo, da bo živelo prav toliko otrok, kolikor jih bodo rodili. Ne tako, Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam v Škof ji Loki Med prvimi na Gorenjskem Prejšnji teden je bil v Skofji Loki ustanovni občni zbor drušiva za pomoč duševno prizadetim osebam. Poleg staršev so bili na zboru še predstavniki temeljno izobraževalne skupnosti, predstavniki škofjeloških osnovnih šol, družbenopolitičnih organizacij in drugi. O nalogah na novo ustanovljenega društva je spregovorila predsednica slovenskega društva za pomoč duševno prizadetim osebam Ada Krivic. Predsednica je pohvalila iniciativni odbor, ki e to društvo ustanovil prvi na Gorenjskem. Društvo naj bi imelo poseben pomen pri urejevanju materialnega stanja posebnih osnovnih šol. Te šole naj bi postale bolj politehnične in manj verbulistične kot so sedaj. Prav tako si bi moralo društvo z vsemi drugimi institucijami prizadevati, da bi zaposlili vse, ki bodo končali posebno osnovno šolo. Letos bo končalo šolanje v Skofji Loki 58 otrok. Med nalogami društva naj bi bilo tudi vplivanje na javno mnenje, ki na žalost ni naklonjeno prizadetim otrokom. Duševno prizadeti otroci so potrebni pomoči in ne zaničevanja in posmehovanja. Starši in zdravniki pa bi morali takoj sporočiti otrokovo stanje, da bi ga še pravočasno vključili v šolo za usposabljanje. Vsekakor pa bi na novo ustanovljeno društvo uspešno delalo le, če bo imelo tesno povezavo s starši prizadetih otrok. Na koncu morda še to, da je v Sloveniji sedaj že 19 društev za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. S. Jesenovec kot je bilo pred tridesetimi, štiridesetimi leti, ko je bilo treba imeti veliko otrok, ker jih je veliko tudi umrlo. Med drugimi razlogi je tudi vpliv industrializacije. Mladi ljudje pogosto migrirajo v industrijska mesta, kjer pa ni tako lahko in hitro priti do stanovanja. Zato se poroke le še redko sklepajo pred dvajsetim letom. Mladi ljudje si hočejo pred rojstvom prvega otroka pridobiti določene dobrine kot simbol nekega standarda. Prav tako je smrtnost Jugoslovana majhna. Smrtnost otrok je precej nizka, vendar še vedno — razen Slovenije — zaostaja za najbolj razvitimi evropskimi državami. Tako je v Jugoslaviji na tisoč rojenih otrok umrlo lani 62 dojenčkov. Številke pa so večje na Kosmotu, v Bosni in Hercegovini, Makodoniji ter v Slavoniji. Razlike v starostni strukturi bodo po mnenju strokovnjakov sčasoma še izrazitejše. S tem v zvezi pa bodo najbrž tudi problemi z zaposlovanjem mladih ljudi. Na drugi strani pa bo že sedaj veliko število upokojencev še večje. Tako je število mlade delovne sile, ki išče delo, danes dvakrat večje kot pa v letih 1953 do 1961. Številka je visoka zaradi velikega števila kmalu po vojni rojenih otrok. Strokovnjaki pa pravijo, da pa bo takrat, ko se bo ublažil ta demografski pritisk, naglo poskočilo število ljudi, ki bodo dosegli pogoje za upokojitev. Cez kakšnih deset let bo namreč nataliteta še manjša. (Po Tanjugu — L. M. )IIMIIlllll>t!llllIlllllJllllllt^JIIttllIllllllIlltttlltlll.....tlllElllllllIltlllJIIIlItltlKIllIfltflfllttffllIlBlIlllltM »tUllIllillll1■iltlllltltlll[lti:ttlttllllllIt Iti 11ttllJllJ PISMA BRALCEV Slabo poslovanje ali...? Leta 1965 je meni in tov. Skomavcu iz Lancovega takratni uslužbenec KZ Jelovica iz Radovljice Vinko Borce ponudil v najem košnjo na parceli blizu najinih hiš. Na tem zemljišču stoji kozolec, ki ga je leta 1966 kupil Jože Lukan iz Spodnje Lip-nice. Ker mu ni kazalo, da bi ga prestavil na svoj svet, ga je rajši prodal Jožetu Rozmanu iz Lancovega. Ta je spomladi leta 1967 s sladkimi besedami pregovoril Metoda Rakovca, ki je prevzel Bercetovo mesto, ko je ta odšel v pokoj, da mu odstopiva nekaj travnika, da bo lahko uporabljal kozolec. Njegovi želji sva ustregla. Tri leta sva s Skomavcem skrbela za travnik, ga gnojila s pepelom in umetnim gnojem. Lani v jeseni pa sva dobila odpoved. Takoj po novem letu sva vložila pritožbo in čakala na odgovor d a meseca. Ponovno sva pisala zadrugi in prosila za oJgovor. Priložila t>va tudi pismo in znamko. Toda nič. Tudi osebno sva večkrat zahtevala rešitev, vendar so nama vedno odgovorili, bomo že uredili. Potem pa sva nekega dne zagledala Rozmana, ki je postavljal mejnike. Torej on je postal naenkrat novi najemnik. Mislim, da je takšno poslovanje zadruge vredno graje. Ali s Skomavcem res nisva vredna niti toliko, da bi nama odgovorili na najino prošnjo? Ali je odločitev v posameznih stvareh res odvisna samo od enc>;a uslužbenca zadruge? Kaj pa delavski svet in direktor? Upam, da bom vsaj od njiju dobil odgovor. Anton Ažman Lam-ovo 38 Pripis: Uredništvo je 7. junija pismo poslalo KZ Jelovica in jo prosilo za odgovor, vendar ga do danes nismo prejeli. Uiedništvo Ples v domu TVD Partizan v Trzicu Poleg različnih akcij na idejnopolitičnem in kulturnem področju je občinska konferenca ZMS Tržič že doslej pripravila voč uspelih zabavno-glasbenih prireditev. V okviru te dejavnosti bo v soboto, 22. junija, organizirala mladinski poletni ples v domu TVD Partizan v Tržiču z začetkom ob 19. uri. Na njem bo tokrat prvič nastopil vokalno-instrumentalni ansambel Quiekies (hitri) iz Stražišva pri Kranju. Cena vstopnic bo 4 nove dinarje. Organizatorji pravijo, da so se za tako nizko vstopnino odločili zato, da omogočijo čimvečjomu krogu mladine lepo razvedrilo. D. S. Pri ilegalnem prehodu državne meje sa avanturisti šele na tretjem mestu V /rudni i h dneh smo lahko večkrat brali v dnevnih časopisih, da so turški državljani poskušali ilegalno prestopiti mejo, ali pa nam takšne turiste vračajo Avstrijci. Ob takšnih novicah se poraja vprašanje, zakaj turški državljani, ki imajo potne liste, poskušajo ilegalno prestopiti mejo. Zahodne države, predvsem Avstrija in Zahodna Nemčija, zavračata Turke, ki nimajo delovne vize tiste organizacije v Avstriji ali Nemčiji, pri kateri se nameravajo zaposliti. Čeprav imajo Turki veljavne potne liste, jih že na rneji vračajo. Toda med temi potniki so tudi vztrajni ljudje, ki nato poskušajo ilegalno prestopiti mejo in nadaljevati pot proti Zahodni Evropi. Ce jim to ne uspe, je epilog takšnega potovanja srečanje s sodnikom za prekrške. O tem vprašanju sem se pogovarjal s sodnikom za prekrške jeseniške občine. Tovariš Bine Kobentar me je opozoril, da problem Turkov ni jugoslovanski problem, temveč odprto vprašanje odnosov med Turčijo na eni in Avstrijo ter Zahodno Nemčijo na drugi strani. Zato je nepravilen sklep tistih, ki menijo, da bi morala naša država to vprašanje rešiti po diplomatski poti. To bi bilo očitno vmešavanje v zadeve drugih držav. Jugoslavija ni poklicana, da rešuje vprašanje turško-avstri jskih in nemških odnosov. Kar zadeva Turke, se slednji zadržujejo na teritoriju naše države s potnimi listi in jih zato moramo obravnavati kot turiste oziroma potnike. Za prekršek pa odgovarjajo po zakonu prav tako kot Jugoslovani. Razlika je le v tem, da se tujci običajno kaznujejo le z denarno kaznijo, medtem ko se Jugoslovani /a ilegalni prehod prek meje kaznujejo navadno z zaporom Objavljanje sestavkov o ilegalnem prehodu meje turških državljanov nas lahko zavede na napačno mišljenje, da prek meje bežijo samo tujci. Toda podatki, s katerim razpolaga sodnik za prekrške jeseniške občine, nam ta problem osvetljuje v drugačni luči. Lani je namreč zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje odgovarjalo pred sodnikom za prekrške 268 naših državljanov, letos pa že 50. Res je, da je jeseniška občina na meji dveh držav, toda številka je kljub temu precej visoka. Ce analiziramo vzroke, zakaj naši ljudje bežijo prek meje, potem je na pr- | vem mestu socialni položaj beguncev. Na drugem mestu j je iskanje zaposlitve in šele na tretjem mestu avanturisti. Zanimivo je, da razen redkih primerov med begunci ni žensk. Za ilegalni prehod se največkrat odločijo mladoletniki brez ustreznih kvalifikacij in izobrazbe. So pa med njimi tudi takšni, ki. so pravkar odložili vojaško suknjo. Kako nizka je izobrazba večine beguncev, vidimo po tem„ da nekateri pil begu uporabljajo karte Evrope ali pa avtomobilske karte Jugoslavije? Jasno je„ da je na takšni karti nemogoče točno določiti kraj prehoda meje. Običajno imajo begunci napačni; predstave o življenju v tuj ini. Skoraj vsi menijo, da bi tudi brez zvez / SMACj v tujini lahko dobili takoj službo. Kako varijIvo je takšno mišljenje pove primer, da so se naši delavci, ki so ilegalno prestopili mejo, vrnili peš skozi karavanški predor, ker v tujini niso zaslužili niti denarja za vlak, oziroma niso dobili službe, lakota pa jih je prisilila na mučno potovanje nazaj v domoducm stolpu v Kranju, ki je ena u.me.d Šestih tovrst-združenih ustanov v mestu. Nastopili so palčki, zbor reci-*aiorjev, solisti, baletke da je bilo kaj. Najbolj pa so bat starši in drugi gledalci navdušeni ob izvajanju folklorne sku-"'He z narodnimi nošami. Kakih 14 parov jih je bilo in ob gorenjskem po kranjskem . . .« so uspešno izvedli nekaj ock in celo »kovtre so šivali«. Vsem 23 »maturantom« so po-gonili slikanice in pismeno pohvalo v spomin na prvo, čeprav te mulo šolo. T-ovarišice so zalem pripovedovale o težavah te ustanove. ? Najbolj popustljivih predpisih bi smeli imeti v teh prosto-V" največ HO otrok. Toda pod pritiskom sile in potreb P«/o 123. Najmanj 90 pa so jih morali v zadnjem času od-OMt/i in jiii prepustiti staršem, da se pač znajdejo kakor Orejo. Menijo, da je otroško varstvo trenutno najbolj zapo-avljeno v tem delu mesta in težko čakajo na gradnjo novega *rtc«- K. M. Označevanje krav v planinah Rdeča črta in zelen križ ~ Pred kratkim je bil v Radovljici sestanek predstavnikov °zdnega ^5^^-5(1,3 Bled, kmetijskih zadrug Bled in Bonske Srednje vasi in občinske sktipičine. Na sestanku so f^zPravljali o pogojih paše v planinah. Znano je, da se govedo n konji večkrat pasejo zunaj planinskih pašnikov. Niso redki 'meri, da žival zaide na tiste gozdne površine, ki so zasade s sadikami smrek in drugega gozdnega drevja. Delavci gaadnega gospodarstva Bled letno od marca do "niJa Pogo/dijo okrog 100 ha površin. Na teh površinah letno Trdijo 300.000 mladih gozdnih sadik. Kmetje trdijo, da krave telice ne objeda jo zasajenih smrečic in da tovrstno škodo jctV/r°čaJo konji in divjad. Gozdarji pa so na podlagi dolgo-turi-'k "čutenj in opazovanj prišli do drugačnega prepričanja: a' krave objeda jo vršičke mladih smrek, rii ljJ*epub,i^' zakon o gozdovih določa, da paša v gozdovih Tno °V°^cna Za gozdarstvo pristojni upravni organ lahko izjeme 2 10 začasno do poteka določenega roka dovoli pašo, če s tem ne povzroča ;cč,ja škoda na zemljišču, gozdnemu niadju ali drevju. tCr>&lioda pa je včasih precejšnja. Gozdarji so zato lani ncka-«o Povr^mt>. ki so jih pogoz.dili, ogradili. Stroški ograje pa lja|°na,Sl Mro-koni pogozditve. O teh problemih so razprav-^ tudi na sestanku v Radovljici. Gozdarji so povedali, kje lv*Qa lahko in kje ne sme pasti. Ca]aP° Stanku '*lankii so se sporazumeli, da bo govedo na Belski pjan n' °2načeno z zeleno črto, govedo na Rcčiški in Grajski 6^ .ni Pa z zelenim križem, govedo v Kranjski dolini z rdečo njen- Bovedo ©a Repečnikovem rovi u z rdečim križem. Orne-?naki morajo biti označeni z oljnato barvo. Ž*n- iti Lrn an° 'c' da paša v planinah povzroča trenje med gozdarji ri0v 0ra^niki pašnikov. Zadnja leta jc zaradi tega več obča-S°vai jalo pred sodnikom za pn. krške. Pašni odbori bo N ^o?4a".. Da hod o morali večkrat pogledati, kje je čreda. ^Huk" .prav|j°' da se krave brez nadzora pasejo po celi £vr0pj 1 ln da si kaj takšnega ne privošči nobena država v Pastirjem naročiti, kje smejo in kje ne smejo pasti, Sča h°do pastirji in pašni odbori spoštovali sprejeta stafi-^'ajiin; pc' 1,0 tudi manj jeze in vroče krvi. In lepše bo v ^iIXi Jn dolini. - j.Vidic Premalo denarja za tržiško šolstvo Občinska skupščina v Tržiču je na svoji zadnji seji obravnavala tudi informacijo o financiranju šolstva v letu 1968 in o delu temeljne izobraževalne skupnosti Tržič. Tržiška izobraževalna skupnost je letos uspela sprejeti merila le za financiranje dejavnosti osnovnih šol, medtem ko za druge vzgojno-učne zavode (delavska univerza, glasbena šola in v/gojno-varstvene ustanove) ni mogla sprejeti ustreznih meril in se omenjene ustanove financirajo z dotacijo iz občinskega proračuna. Letos je tržiška izobraževalna skupnost začela načrtno financirati tudi dejavnost, ki sicer po zakonu ni obvezna, je pa v občim pomemben činitelj. Tako so ustanovljene male šole, oddelki dnevnega varstva in krožki. Letos ima temeljna izobraževalna skupnost v Tržiča za 10,4 odstotka več sredstev, vendar ji kljub temu ne bo uspelo dosledno uresničiti sprejetih meril, ki predvidevajo, da naj bi imeli pro svetni delavci naslednje osebne dohodke: učitelj 950 N din, predmetni učitelj 1100 N din in profesor 1250 N din. Čeprav za izobraževati je in vzgojo v tržiški občini letos primanjkuje sredstev, je temeljna izobraževalna skupnost s tem, da je začasno porabita sredstva otroškega varstva, uredila sistem financiranja v okviru rca'nih možnosti. Zaradi prem j'mih sredstev pa ugotavljajo v Tržiču še nat'edn'e ps-man jkljivosti: izobraževan;« skupnost je sprejela merila le za financiranje osnovnih šol in z njimi tudi sklenila pogodbe, medtem ko za druge zavode ni bilo mogoče izdelati pogodb. Nadalje bi izobraževalna skupnost morala zagotoviti osnovnim šolani najmanj 15 odstotkov sredstev za materialne izdatke. Tri odstotke vseh s.cd stev, namenjenih za osebne dohodke, bi morala izobraževalna skupnost zadržati in nameniti za nagrajevanje kvalitete, vendar teh »\red-s!ev izobraževalna skupnost nima. V. G. Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 19. junija — ob 16. uri lutkovna preds-u.va HUDOBNI GRAŠCAK gostovanje na Golniku Klub kulturnih delavcev Kranj priredi v petek, 21. junija, ob 19. uri v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja, Titov trg 4/1, literarni večer poezije Pavla Lužana — Vabljeni- Po letni skupščini ObZTK Tržič Splošna telesna vzgoja premalo množična Na nedavni letni skupščini občinske zveze za telesno kulturo v Tržiču so pregledali in ocenili dosedanje delo te šporlnc organizacije. Kakšno je bilo delo tržiške občinske zveze za telesno kulturo in kje je bila najbolj aktivna? Iz poročila lahko razberemo, da je tržiška občinska zveza za telesno kulturo v zadnjem letu skrbela za pravilnejši odnos družbe do telesne vzgoje in športa, utrjevala dobre odnose z osnovnimi šolami, skrbela za popularizacijo telesne kullu-re in športa s tekmovanji in nastopi ter finančno vodila alpsko smučarsko šolo v Tržiču. Omenili smo samo nekaj akt vnosli. saj bi podrobnu naštevanje dejavnosti trži.-kc občinske zve/" /a telesno kultura vzelo preve prostora. Katere športne organizacije pa so v tržiški občini? V občin ko zvezo je včlanjenih enajst društev, in sicer: telovadno društvo Tartizan Tržič z devetimi sekcij imi (smučarsko, rokometno, ;;p!oš-n;i telesna vzgeja in orodna telovadba, sa no, košarkar« ■ i-ko in h Partizan Križ eijami, TV© 1 nogometni ki ska družina Kostja Trt:*, st-fe plaval miznote-). TVD • mi sek i Kovor. ič. strel Artton- kegljaškj klub Ljubelj iz Tržiča, taborniki Odred Severne meje, planinski društvi iz Tržiča in Križ, športna komisija AMD Tržič in šolsko športno društvo osnovne šole heroja Grajzcr-ja iz Tržiča. Kot so ugotovili na letni skupščini občinske zveze za telesno kulturo v Tržiču, je sestav društev iti klubov zadovoljiv, saj so nekatere panoge dokaj množične. To velja zlasti za smučanje, sankanje m <.'..i Precej članov pa vključujejo tudi strelci in kegljari. ki poleg tekmovalnega kadra skrbe tudi za rekreacijo starejših članov. Na drugi strani pa z mno žičnostjo v tržiški občini niso zadovoljni predvsem tam, kjer bi pravzaprav morala biti največja — pri splošni teli sn; v:.goji. Na letni skupščini so poudarili, da se tega dejstva zavedajo in da bodo v prihodnje napeli \ s> sile, da bi sedanje stanje p t i-vili. Čeprav taborni!. m smučarski klub vsako šarita krog svojih članov, pa je t« še vedno premalo. Za širšo množičnost bi goior o lahko več naredila društva Partizan, vendar jim za ta namen primanjkuje strukovnih kadrov. Res pa je, da so v sa-ko leto za ta namen sred ;iva pri občim ki zvezi z.a telesno kulturo zagotovljena, vuaar v Tržiču ne morejo dobrti niti enega kandid.it a. k, in se bil pripravljen strokovna izpopolnjevati in delati na tem področju. Na letni skupščini so med drugim tudi ugotovili, da jc treba vzroke za takšno nezanimanje iskati tudi v dejstvu, da strokovni kadn na tem področju niso ali pa so zelo nizko nagrajeni za svoje delo V. G. IIDIIIMUUMUni LESCE — Piloti am.-.terji Alpskega letalskega cent: a v Lescah pridno vadijo. Piloti motornih letal imajo letos nekaj nad 70 ur letenja, jadralci pa okoli 100. Po načrtu bi jih sicer morali imeti nekoliko več. Do zaostanka jc prišlo, ker revizijske delavnice niso popravile in pregledale letala tipa Vaja. — B. B. JESENICE — V novi servisni delavnici stanovanjskega podjetja na Jesenicah so začeli delati 1. oktobra lani. Sprva so bili zaposleni le trije delavci, kasneje pa so razpisali nie.-.ta še za kleparje in vodne instalaterje Precej del so opravili v povezavi z drugimi podjetji. Prav sedaj nameravajo zaposliti še krovce in zidarje. — B. B. GLAS * 14 STRAN MALI OGLASI SREDA — 19. JUNIJA 1958 Prodam Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1904. Jože Terčon, Kranj, C. kokr-škega odreda 10 2955 Prodam ŠKODO MB, letnik 1967. Trelc Slavko, Partizanska pot 3, Radovljica 3174 Prodam ZASTAVO 750 v zelo dobrem stanju. Golob Jože, St. Žagarja 23, Kranj 3175 Prodam MOPED kolibri. Pretnar, Podbrezje 87, Duplje 3176 Kuhinjsko OPRAVO — kompletno ali posamezno — tridelna kredenca, komoda, miza. stoli — zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Som, Ravne 21, Tržič 3177 Ugodno prodam nov PLE-TILNI STROJ turnix. Dol.ši-na Majda, Sk. Loka, Mestni trg 8 3178 Takoj prodam zelo poceni dve lutzovo PECI in bakren KOTEL — 100 1. Koblar Viktor, Tomšičeva 2, Jesenice 3179 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO iz češ-njevega lesa in s posteljnimi VLOŽKI. Kranj, Ljubljanska 20 3180 Prodam OBRAČALNIK ali zamenjam za goved. Brdo 1, Podnart 3181 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ bagat. Ogled dopoldan. Aljančič Mija, Mlakarjeva 20, Kranj 3182 Prodam AJDO in OVES. Logonder, Pevno 3, Skofja Loka 3183 Prodam KRAVO simontal-ko, 9 mesecev brejo. Zerov-nik Ivan, Va.sc 18, Medvode 3184 Prodam ročni VOZIČEK — DERCA, Kranj, Jezerska cesta 87 3185 Prodam dobro ohranjen MOPED in registriran. Naslov v oglasnem odd. 3070 Prodani FIAT 750, letnik 1961 za 6000 N din. Naslov v ©glasnem odd, 3167 Prodam DRVA in GRAB-LJE na kolesih. Naslov v oglasnem oddelku 3186 Prodam motorno KOSILNICO rapid in MOPED kolibri. Breg 6, Tržač 3187 Prodam IIIS O z vrtom v Ribnem pri Bledu. Ogled vsak dan pri Poljanec Angirli, Rifono 8, Bled 3188 Prodam skoraj dograjeno visoko pritlično HISO na Pivki, pri Naklem, Naslov v oglasnem oddelku 3189 >*••••*•••< ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM KADAR POTUJETE NA POČITNICE, SE SPOMNITE TUDI NA VAS PRILJUBLJENI ČASOPIS GLAS. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE POČITNIŠKI NASLOV Z GLASOM NA POČITNICE GLAS, VAŠ SPREMLJEVALEC NA POČITNICAH. PRAVOČASNO NAM SPOROČITE VAŠ POČITNIŠKI NASLOV w J Prodam stavbeno PARCELO, 2 km od Kranja. Naslov v ogalsnem odd. 3190 Prodam ELEKTROMOTOR 0,65 kW, Šenčur 13 3191 Prodam NSU primo, 150 ccm. Polajner, Čevljarska 2, Tržič 3192 Predam skoraj nov ŠOTOR za 4 osebe s kuhinjo. Marin-čič, UI. ml. brigad 4, Kranj 3193 Ugodno prodam dobro ohranjeno SNOPOVEZALKO — pogon na kardan. Naslov v oglasnem oddelku 3194 Prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje v središču mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3195 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Šifkovič, Kranj, Koroška c. 16/1 3196 Prodam TELEVIZOR znamke diplomat — Niš z antenami, I. in II. program. Naslov v oglasnem oddelku 3197 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO (špičak). Rov-te 5, Podnart 3207 Poceni prodam MREŽO za ograjo. Naslov v oglasnem oddelku 3208 KUPIM Kupim staro JOBU motorno žago. Zaželeni so rezervni deli. Kej žar Tine, Davča, Sorica 3206 L JE, tračne, po zelo ugodni ceni. ERBEZNIK, Ljubljana, C. dolomitskega oddreda 137 3154 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3200 Prosimo, da izgubljenega PSA volčjaka (črnega) vrnete proti nagradi. Smlednišfca 14, Cirče-Kranj 3201 Iščem sobo v Kranju. Informacije v mlekarni Cirče (električar) 3202 Iščem kvalificiranega ali polkvalificiranega PLESKARSKEGA POMOČNIKA. Naslov v oglasnem oddelku 3203 Našel sem staro moško KOLO brez znamke. Kranj, Tekstilna 8 3204 Ušel je PAPAGAJCEK modre barve. Sliši na ime BUČKO. Prosimo, da ga proti nagradi vrnete na naslov; Pečnik, Kranj, Tomšičeva 22 3205 Začasno ZAPOSLIM ŽENSKO V PLASTIKI. Petek, Lesce 3209 PS za slikoploskarsko stroko Kranj razglaša mesto TAJNICE-RACUNOVODJE s srednješolsko izobrazbo in prakso s polovično zaposlitvijo za dol cčen čas. Ostalo Istem pošteno in pridno DEKLE, ki bi šla v Nemčijo kot gospodinjska pomoćnica, k boljši slovensko-nom.ško govoreči družini. Ponudbe poslati pod »Dobro plačilo« 3198 Za pomoč na kmetiji nudim dekletu ali fantu hrano in stanovanje. BcnedLk Franc, Jesetova 30, Kranj-Stražišče 3199 Izdelujem nove kombinirane TRAKTORSKE GRAB- Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Zahvala Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ivanke Subic iz Strahinja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji psti, ji darovali cveije in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, duhovnikoma dr. Francu Rozmanu in Janezu Filipiču za spremstvo, pevskemu zboru iz Noklega ter Janezu Moharju za ganljive besede ob odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo društvenim organizacijam iz Na-klega, ZB, ZWI ter društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala! ; alujoči: sin Ivo, hčerka Justl z družino, ;' ~ CHLa, Marija i-.Jlfilra z Jožem Strahinj, 16. junija 1968 *l£fiiiiifiiirtiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiitffi(fiftrnoff111^ I Kovinar Jesenice | RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO f ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV g I traktor FERGUSON I Eš F-65, komplet z dvema prikolicama, 5 brezhiben, leto proizvodnje 1965. §f Licitacija bo L 7,1968 v prostorih podjetja na Jese- I = nicah, Sp. Plavž 6 a in sicer za družbeni sektor ob g H 8.00, za zasebni sektor pa ob 10. uri. H Ogled jc možen vsak dan od 6.—14. ure. fltllllBllllllIftllfllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllltfIllffllllflllllfllltlllllffIfIIIIIIIIfllllllHllf>f i,fllH>1 RAZVEDRILA ZANIMIVOSTI ZA VSAKOGAR Prva Žagar in ekipa KK Kranj Na zadnji dirki je spet zmagal Rogovec Andolšek prod Žagarjem in Golijem (K ran j). Kranjski kolesarj i so bili ob prvo mes+o zaradi okvar na popolnoma izrabljenih kolesih. Po potih dirkah je postal gorenjski prvak za koles arje-turi ste in dobitnik pokala Slavko Žagar (Kranj) pred Andolškom (Rog) in Korcnčičem (Kranj) Ekipno je prvi koles* klub Kranj pred Rogo*"' ^ Vsekakor lep uspeh *»^ de Kranjčane, ki leto« *^ nadarjenosti zaradi P^*1^ bodo kanja denarja ne L^\. sodelovali na kolesarski" ^ kah, če eden iznied J\ j< skih kolektivov, kate*\ ^ klub poprosil za potn**' bo pomagal. ^ FotoĆ^ Zaključek sezone v zimskem bazenu Trije rekordi kranjskih plavalk Ob zaključku zimske sezone jc plavalni klub Triglav Organiziral javni plavalni miting, na katerem pa so zlasti mlade plavalke dosegle zelo dobre rezultate. Lidija Svarc je na 200 m prsno popravila njen mladinski zimski rekord Jugoslavije za 2 desetinki 6ekunde. V isti disciplini pa je talentirana Judita Man-deljc dosegla izvrsten čas 3:03,R, kar daje upati, da bodo imeli Kranjčani v letni 6ezoni še eno kvalitetno plavalko v tej disciplini. Mlajši Pionirki Boni Pajtnar in Erika Križaj pa sta v disciplini 100 m prsno plavali bolje od republiškega zimskega rekorda. V moški konkurenci je do-•egcl najboljši čas veteran ^a^o Košnik v disciplini 400 m cravl. Drugi plavalci 80 dosegu le poprečne izide, k«r so v zadnjem času manj trenirali zaradi Šolskih obveznosti. Kljub temu pa je veliko pionirjev popravilo več osobnih in klubskih rekordov. REZULTATI: moški — 400 metrov cravl: 1. Košnik 4:40,0, 2. Brezec 5:22,5; 200 m prsno — 1. Zupane 2:56,2, 2. Grošelj 3:03,6; 100 m cravl: 1. Klemenčič 1:03.0, 2. Bal-derman 1:03,0: 200 m hrbtno: 1. Podvcrščck 2:39,6, 2. Sti-bclj 2:59,2; 100 m delfin: 1. A. Slavec 1:09,0, 2. T. Slavec 1:21,2; ženske: 200 m cravl: 1. Virnik 2:38,8, 2. MihcliČ 2:42.4; 100 m cravl: 1. Jančar 1:15.8; 200 m prsno: 1. Svarc 2:54,8, 2. Mandeljc 3:03,8; 200 m hrbtno: 1. Pečjak 2:43,8, 2. Porenta 2:57,0; 100 m delfin: 1. Smul 1:30,8; 100 m prsno: 1. Pajtnar 1:31,9, 2. Križaj 1:32,0; pionirji — 100 m prsno: 1. Tronkar 1:32,0, 2. Sta-riha 1:44,0; 50 m delfin; 1. Cermelj 48,1, 2. fimid 49,6; 50 m cravl: 1. Kašman 35,4, 2. Cilenšek 42,1: 100 m hrbtno: 1. Svarc 1:28,1, 2. Svegelj 1:29,2. P. 1)1 i)IC Šport v kratkem • NOGOMET — Rezultati zadnjega kola v republiških ligah: Mura : Triglav 3:2 (1:1), Slovan : Kamnik 1:5 (0:2). • ROKOMET — Tudi ro kometaši so v nedeljo odigrali zadnje kolo. Rezultati gorenjskih predstavnikov: Tržič : Rudar 17:9 (9:5), ženske: Brežice : Kranj 11:12 (4:6), Slovan : Selca 14:14 (5:5), Storžič : Branik 5:0 w. o. • KOŠARKA — V zadnjem spomladanskem kolu so bili v republiških ligah doseženi naslednji rezultati — moški: Jesenice : Trnovo 66:59 ( 33:29), Nanos : Kroj 57:55 (24:19), ženske: Jesenice : Trnovo 70:36 (28:15), Triglav : Ilirija 12:65 (3:23). Tekma Jezica : Kroj je bila preložena. • ODBOJKA — Tudi od-bojkarji so končali spomladanski del prvenstva. Rezultati: moški: Jesenice : Ljubljana 0:3, Triglav : Izola 0:3, ženske: Jesenice : Celje 1:3, Mah bor : Kamnik 3:0. Uspeh - najboljša nagrada Pogovor s trenerjem kamniških nogometašev Brankom Roksaničem Nogometaši Kamnika so ob koncu prvenstva, ki se je končalo minulo nedeljo, zasedli v slovenski conski nogometni ligi solidno osmo mesto. V Jesenskem delu prvenstva so zbrali le »kromno Število točk, v nadaljevanju prvenstva spomladi pa je »Ho njihovo nastopanje bolj uspešno. *Ce bi jeseni Igrali tako kot aH tretje mesto na lestvici,« 80 »pomladi, bi se lahko naši nam je prod dnevi dejal ob 'ttalci potegovali za četrto koncu prvenstva trener kam- fcrar|VetOVno P™6"8^0 v motocrossu, ki bo 30. junija v Tržiču, novo avtomatsko startno napravo. — Foto: F. Perdan niških nogometašev tovariš Branko Roksanč, nekdanji standardni igralec Borova, Scgeste in nazadnje Beograda. 9 Kako ste zadovoljni z vašim moštvom? »Kamnik treniram šele nekaj mesecev in sem se kljub temu v novem okolju hitro znašel. Priznati moram, da sem dobil že takoj v začetku dober vtis. Prve prvenstvene tekme pa so pokazale, da bo treba v moštvu marsikaj spremeniti. Vcepiti sem Jim moral več morale in zaupanja v celoten kolektiv, da se je boril vseh devetdeset minut Igre. Vse to Je rodilo uspeh, za katerega menim, da je najlepša in najboljša nagrada za naše delo. V moštvu zahtevam predvsem disciplino in lahko rečem, da to vpliva zelo pozitivno In moram tudi temu pripisati del uspeha.« O Kakšno razumevanje nudi ObZTK Kamnik nogometu? »Občinska zveza za telesno kulturo nam je letos dala 20 tisoč N dinarjev, kar pa bo premalo do konca leta — zlasti še, ker nameravamo že v jeseni startati v tej ligi za prvo mesto. 7.a dosego te gu cilja pa bi bilo poleg intenzivnega, marljivega treninga vseh nogometašev potrebno tudi najmanj 35.030 novih dinarjev. Upam, da si bomo z uspehi pridobili še več prijateljev in simpatlzer-jev, ki bodo s tem precej pripomogli k živahnejšemu športnemu življenju v Kamniku.« A. Sitar Naš komentar Uspešen konec sezone Zadnjo nedeljo so nogometaši in rukometaši ter ro-kometašice v vseh ligah dali piko na i. Z nedeljskim zadnjim kolom v republiških ligah so zaključili sezono 1967/68. Uspeh gorenjskih predstavnikov v posameznih ligah je v splošnem zelo dober. Kranjski Triglav je zasedel peto mesto. Ce bi jeseni kranjski nogometaši tako solidno nabirali točke kot so jih spomladi, potem bi prav gotovo zavzeli najmanj tretje mesto. Kamnik se jc z boljšimi izidi v spomladanskem delu prvenstva pod novim tehničnim vodstvom rešil izpada. Kamničani so zasedli osmo mesto, kar v glavnem ustreza kvaliteti moštva. Edini zastopnik Gorenjske v moški republiški rokometni ligi Partizan iz Tržiča Jc pristal na zelo solidnem šestem mestu, kar jc nadvse realna uvrstitev. Bolje so vedno zaigrali doma, kjer so v glavnem pobrali ves Izkupiček ter si s tem nabrali dovolj točk za uvrstitev v zlati sredini. V ženski republiški ligi smo imeli v tej sezoni kar 111 predstavnike med desetimi sodelujočimi ekipami; v novi tekmovalni dobi pa bomo imeli le dva. Storžič z Golnika se je moral zaradi skromne bere točk posloviti od družbe najboljših v Sloveniji. Pohvaliti pa je treba ekipo Partizana iz Sclc, ki je osvojila odlično drugo mesto. Uspeh te mlade perspektivne ekipe iz Selške doline pa je nedvomno rezultat resnega in intenzivnega dela skozi vse leto. Kranjska ženska ekipa je po treh zaporednih zmagah v zadnjih kolih zbrala toliko točk, da je ob koncu prvenstva pristala na šestem mestu, čeprav bi glede na kvaliteto posameznih igralk in ob bolj rednem treningu zavzela lahko precej višje mesto. V conski ljubljanski rokometni ligi Kranj ni uspel, poleg tega pa ni uspel tudi formirati solidno mlado ekipo. Pričakovali smo namreč, da bodo po izpadu iz republiške lige le zamenjali nekaj odsluženih rokometašev, vendar tega več kot koristnega koraka za renesanso kranjskega rokometa niso napravili. Ekipi Dupelj in Križ sta zavzeli v poprečju boljšo uvrstitev kot smo pričakovali ob začetku prvenstva. Sezona je zdaj za nami. Nogometaši in rokometaši so položili obračun za minulo tekmovulno dobo. Nekateri gredo na počitek zadovoljni, drugi pa se bodo morali v prihodnje bolje potruditi za boljše uvrstitve, kot so jo dosegli v pravkar zaključeni sezoni. Po nekajte-denskem odmoru bo treba namreč spet resno zagrabiti za delo — za novo tekmovalno sezono, ki se bo začela • • • • ■ že v drugi polovici avgusta. j. Javornik : t I——+———————————f Preddvor novi član I. gorenjske lige S tekmo Podbrezje : Kropa (6:0) je bilo zaključeno tekmovanje tudi v drugi gorenjski nogometni ligi. Sest moštev se je pomerilo med sabo trikrat. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Preddvora, ki so si s tem pridobili pravico nastopati v novi sezoni v prvi gorenjski ligi. Preddvor ni doživel niti enega poraza in prednost osmih točk dovolj zgovorno pove o kvaliteti tega moštva. V začetku prvenstva je bilo pričakovati, da bo glavni kandidat za prvo mesto Borac iz Kranja, vendar je spomladi precej popustil. Delni vzrok tega je nedvomno j odhod nekaterih najboljših nogometašev v kranjski Triglav. Po kvaliteti so bile povsem enakovredne ekipe iz Podbrezij in Predoselj, medtem ko so Trboje z eno zmago povsem zasluženo na zadnjem mestu. LESTVICA: Preddvor 15 13 2 0 53:15 28 Borac 15 9 2 4 47:34 20 Podbrezje 15 7 1 7 44:37 15 Kropa 15 5 3 7 26:44 13 Predoslje 15 5 2 8 39:41 12 Trboje 15 1 0 14 17:55 2 P. Didič Mladinci Triglava novi prvaki Mladi nogometaši Triglava so osvojili letošnje mladinsko prvenstvo Gorenjske v nogometu. Štiri ekipe so se v enotni gorenjski ligi pomerile med sabo po trikrat. Kranjski Triglav je zasluzeno osvojil prvo mesto, saj je zmagal kar osemkrat v devetih srečanjih. Drugo mesto Jesenic predstavlja najbolj razveseljivo presenečenje prvenstva. Po razformiranju prve ekipe r.a Jesenicah je vodstvo kluba posvetilo vso pozornost LESTVIC*.: Triglav Jesenice Kranj L0Č..11 pa sta bili ekipi Kranja in Ločana. 9 8 0 1 22: 3 16 9 7 0 2 29:12 14 9 2 0 7 13:33 4 9 1 0 8 9:25 2 P. Didlč SREDA - 19. JUNIJA 196» ^iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiinijf fiiiiiiiififxiiifiiiiiiiiiiiiiiiiBeiiiiiiiiiiiiuiy£ Vlamljali so mladoletniki Prepovedane igre Uslužbenci postaje milice v skofji Loki so po dveh || 3 mesecih iskanja našli tatove, ki so med 6. in 8. aprilom s E letos vlomili v barako SGP Tehnik v Lipici in odnesli S 3 (po oceni podjetja) 5 kilogramov razstreliva, 10 metrov j| £ vžigalne vrvice in 4 vžigalne kapice. E V barako so vlomili trije mladoletniki, stari od 15 šili do 18 let. To so V. S., M. D. in J. R. iz Starega dvora 3 E pri Skofji Loki. Preiskovalci so v skrivališču našli še S I 2,3 kilograma razstreliva. Pri K. L pa so našli še 20 me- E E* trov vrvice in 42 vžigalnih kapic. E B E Pri vsej tej stvari pa je morda zanimivo tudi to, da t= E miner oziroma delovodja SGP Tehnik v Lipici ni točno j| S vedel, koliko materiala je v baraki. Razen tega pa je E E hil material tako malomarno shranjen, da je še sreča, E č= da se ni pripetilo kaj hujšega. = Mlada trojka pa nima na vesti samo te nevarne g I tatvine. Ugotovili so, da je bila to njihova šesta tatvina. E S. Jesenovec ■ IflllllllllllllllllBIttlllllllllliaflllllltfIClIlIllIIlllIlfIlllllillllfIIICIIitti;El!:illlllI£IIlfII1II1II1U11I Nesreče zadnjih dni Od petka, 14. junija, se je na gorenjskih cestah pripetilo petnajst prometnih nesreč, od tega je bilo sodom lažjega značaja. Pn tem so bile tri osebe težje ranjene, štiri pa laže. V petek, 14. junija dopoldne, sta v Ješetovj ulici v Kranju trčila tovornjak KR 41-37, voznik Ivan Pačarek in osebni avtomobil KR 94-12, ki ga je vozil Evgen Kiro-nja. Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak v ovinku vozil po levi strani ceste, z nasprotne smeri pa je z neprimerno hitrostjo pripeljal osebni avtomobil. Pri trčenju je bil Evgen Kironja lažje ranjen. Na vozilih je za 2000 N din Škode. ,Nismo bili toliko pijani, da ne bi vedeli.kaj delamo4 Pretekli teden se je pred občinskim sodnikom za pre. krške v Radovljici zagovarjalo pet mladincev, starih od 17 do 22 let, zaradi huligan-skega vedenja na Bledu. Zadnjo soboto v aprilu je bil v dvorani GG Bled maturantski ples. Okrog druge ure po polnoči so maturantje zaključili ples, in plesalci so se razšli. Le pet jeseniških mladincev je ubralo nena. vadno pot. Ponočevanje so nameravali nadaljevati v hotelu Jelovica, kjer pa jim vratar zaradi vinjenosti ni dovolil vstopa. »Na plesu sem pil alkoholno pijačo do takšne mere, da sem bil pijan, vendar ne toliko> da ne bi vedel, kaj delam,« je izjavil sodniku eden izmed obtožencev. Od hotela Jelovica so se mladinci napotili proti železniški postaji Bled, kjer naj bi počakali prvi jutranji vlak, ki odpelje proti Jesenicam. Spotoma proti postaji so pri trgovini Borovo potrgali s stene zelen bršlin. Nato so na cesti razmetali kupe smeti in listja. Nepridipravom pa še ni bilo dovolj razposajenosti. Pod gradom so porušili kamnito škarpo in kamne položili na cesto. Ob vili Zlatorog so potrgali Z ograje late in jih zmetali na vrt. Pred hangarjem re-gatnega centra v Zaki so z dreves potrgali napisne table »Restavracija« in »Regat-ni center« ter jih zmetali v jezero. Ker so do odhoda vlaka imeli še dovolj časa, so se Če udari strela... Potniki v avtobusu kranjskega Avtoprometa niso niti vedeli, kaj se je zgodilo, ko se je prejšnji petek močno zasvetilo v avtobusu. Peljali so iz Kranja proti Ljubljani, vendar je avtobus moral obstati že sredi Gaštejskega klanca. Prejšnji petek je bilo vreme oblačno, nič ni kazalo, da bo nevihta. Ura je bila okoli devete zvečer. Ko se je zabli-skalo, so avtobusu takoj odpovedale vse luči. Šofer je zapeljal na rob ceste in ustavil. Potniki so morali prestopiti na drug avtobus, saj ta ni bil sposoben za vožnjo. Kasneje so v delavnici ugotovili, da je zgorela vsa električna napeljava, žarnice, instrumenti, radio, ojačevalec in akumulator. Škode je za okoli 10.000 N din. Le redko se zgodi, da strela trešči v vozeče vozilo. Avtobus KR 101-18 je imel svojevrstno smolo. Sprevodnik je povedal, da ni bilo med potniki nobene panike. Sicer pa za potnike v avtomobilih udarec strele ni nevaren. ■■«■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■«(■■■■■■■■■1 Pojasnilo k nesreči z dne 8. junija 12. junija smo pisali o nesreči v Veštru pri Skofji Loki. Pri srečanju s tovornjakom se je avtobus poln potnikov prevrnil pod cesto. Bralec Franc Rant iz Bukovice 28, Selca nad škof jo Loko, pa nas je opozoril, da ]e bilo v nesreči več potnikov ranjenih in torej ne drži, da se v nesreči nihče ni ranil. Kot navaja tov. Rant, je moral iskati zdravniško pomoč Ignac Tavčar; iz ljubljanske bolnišnice se še ni vrn 1. Ivanka Krajnik pa si je zlomila roko. Praske in udarec je dobilo tudi več po'n k>v. Urednišl vo vkrcali v čoln. Zaradi vinjenosti nočnih potnikov je čoln zanihal in potonil. Štirje so še pravočasno skočili na kop. no, eden pa je padel v jezero in se pošteno okopal. O tej nočni avanturi bo pet jeseniških mladincev razmišljalo deset dni v zaporu. To pa še ni vse. Oškodovana podjetja zahtevajo povrnitev povzročene škode. Uprava veslaškega centra Bled zahteva 47.800 S din, restavracija regatnega centra 51,200 S din in krajevna skupnost 83.416 S din. Sodnik za prekrške je oškodovance napotil na pot pravde in bodo zato mladinci še enkrat stopili pred sodnika. Naj zapis o httliganskem ponašanju na Bledu končam Z njihovimi besedami: »Nismo bili toliko pijani, da ne bi vedelit kaj delamo?« j. Vidic Istega dne je na cesti četrtega reda Cerklje-šanturš-ka gora osebni avtomobil LJ 244-44, voznik Franc Cevka v ovinku zadel voznika mopeda Andreja Jeriča. Osebni avtomobil je v ovinku peljal preveč po levi strani ceste. Mo-pedist si je v nesreči zlomil nogo. V soboto nekaj po polnoči je na cesti četrtega reda Dov-je-Podkoren zaneslo v most osebni avtomobil KR 138-77, ki ga je vozil Franc Ahčan. Nesreča se je pripetila zaradi neprimerne hitrosti in naglega zaviranja. Voznik in še dva sopotnika so bili ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 4000 N din. Na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori je v soboto zgodaj zjutraj zaspal med vožnjo voznik osebnega avtomobila KR 142-81 Boštjan Kavalar. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal s ceste in se zaletel v drvarnico. Voznik je bil pri tem ranjen, škode je za okoli 15.000 N din. Na Cesti 1. maja na Jesenicah je v soboto zvečer osebni avto NM 63-37, voznik Jože Sulc, zbil sedemletnega Aleksandra Cigana, ki je nenadoma pritekel pred avtomobil. Otrok je bil pri tem težje ranjen. V Adergasu pri Cerkljah sla v ponedeljek nekaj pred eno uro popoldne trčila mopeda, ki sta ju vozila Ivan Krivec in Jane/. Koglar. Voznika sta vozila po sredini ceste, Pri trčenju se je Ivan Krivec lažje ranil, na vozilih pa je za okoli 400 N din škode. L. M. Kino Jesenice RADIO 19. junija Jugoslovan, film ZLATA PRACA 20. junija amer. barvni Cfl film GOLI IN MRTVI 21. junija franc. barvni film EN ČLOVEK IN ENA ŽENA Jesenice PLAVŽ 19. junija amer. barvni C3 film GOLI IN MRTVI 20. junija indijski film PRIJATELJSTVO 21. junija indijski film PRIJATELJSTVO Dovjc-Mojstrana 20. junija špan. barv. film IZGUBLJENA ŽENA Kranjska gora 20. junija Jugoslovan, film ZLATA PRACA Skofja Loka SORA 19. junija Jugoslovan, film PREBUJANJE PODGAN 20. junija amer. barv. film SIIANE ob 18. in 20. uri 21. amer. barv. film.mmm 21. junija amer. barv. film SHANE ob 18. in 20. uri 22. junija špan. barv. film JASTREB IZ ČASTILE 0 18. in 20. uri Kranj CENTER 19. junija amer. barv. film BONNIE IN CLYDE ob 1°-» 18. in 20. uri 20. junija amer. barv. film BONNIE IN CLYDE ob l°-> 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 19. junija amer. barvni VV film VESELA DEKLETA OO 16. in 18. uri, angl. b^rv. film SKRIVNOST BELE NUNE oP 20. uri 20. junija amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob "M 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 19. junija franc. romuna*. barv. CS film NESMRTNI BOJEVNIKI ob 20. uri Kamnik DOM 19. junija amer. barv. r MAČEK DETEKTIV ob ■ meti prometni miličniki, ko je bil za minuto ali dve ustavljen Pr