94. štev. V Ljubljani, petek 22. aprila 1921. Poštnina plačana v gotovini. jy Velja v Ljubljani in po pošti: ieto , K 360- - 4161 leta . . , „ iso - četrt leta . . „ 90— 2n mcscc . . „ 30 — 2,a inozemstvo: celo leto pol leta. Četrt leta w mcscc K 480--„ 240-„ 120-„ 40'- Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje> četrtletno. , 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sler 1 mm visok ter 55 mm ilrok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popnst. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/I. •telefon stev. ^Co. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. " ... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopist naj se irankirajo. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — ......... Ustavno delo. Zemljoradniki in SKS za ustavo. — Kupčija z južnosrbskimi muslimani sklenjena? Beograd, 21. aprila. Minister za socialno politiko dr. Kukovec bo v konstituanti odgovoril na interpelacijo komunističnih poslancev o ob-?nani. Ministrski predsednik Pašič bo odgovoril na vprašanje in interpelacijo o dogodkih v Istri in Trstu. Beograd, 21. aprila. Klub muslimanskih poslancev iz južne Srbije jo izvolil za predsednika gospoda Meh-meda Alija. Klub bo, kakor zemljo-radniški, načeloma glasoval za ustavo. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Sejo konstituante otvori predsednik dr. Ribar ob 9.40 uri. Po dovršenih formalnostih se preide k dnevnemu re-. du. K besedi se oglasi komunist dr. Sima Markavič, ki stavi na predsednika ustavotvorne skupščine dr. Ri-bara vprašanje glede njegovega včerajšnjega postopanja napram nekemu časnikarju ter zahteva, da predsednik to zadevo pojasni. Dr. Ribar pojasni na to vprašanje svoj včerajšnji prepir s časnikarjem Koma-dinieem. urednikom »Sela«, katerega je pustil včeraj vreči iz konsti- tuante. Zatem se preide k dnevnemu redu. Besedo dobi Risto Djokič, član zemljoradničkega kluba, ki govori o agrarnem problemu in o napredovanju dela komisije v Bosni in Hercegovini. Predpostavlja, da se je agrarno vprašanje pričelo slabo reševati z načinom, ki se sedaj uveljavlja v Bosni. Na ugovor muslimana Kurbegoviča, napade Djokič tudi muslimane. Govori nadalje o ustavi in političnem programu ter izjavi, da se načelno soglaša z ustavnim načrtom. ako se v istem uveljavijo tudi socijalno - ekonomski principi. Za njim dobi besedo dr. Bogumil Vošnjak, član SKS, ki izjavi, da je v interesu države, da se ustavno vprašanje čim preje dovrši. Napada klerikalno stranko, ki kvari med narodom razpoloženje napram državi. — Govoreč o ustavnem načrtu, pripominja. da je v njem predvideno vse, s čemur bo omogočen kulturni, socijalni in ekonomski razvitek naroda. Izjavi, da bo glasoval za ustavo. Seja se zaključi ob 12. in pol uri popoldne. Bolgarska noče izpolniti svojih obveznosti. Beograd. 21. aprila. (Izv.) Bol-garsl^g. vlada je odposlala zavezniškim državam spomenico, v kateri zahteva podaljšanje roka za izpolnitev svojih obvez in sicer najdalje do 1. januarja 1923. Bolgarska bi imela te obveze izpolniti že do 1. maja t. 1. Vlada mora podvzeti vse korake, da se tako izigravanje naloženih obveznosti prepreči. , i Vladna kriza v Nemčiji? Stroške zasedbe plačajo občine zasedenega ozemlja. — Učinek sankcij. Pariz, 21. aprila. (Izv.) General .Weygand je izdelal načrt o zasedbi rurskega ozemlja in o potrebni vojaški sili. Kakor poroča »Petit Pari-sien«. bodo stroške te zasedbe morale kriti mestne občine potom posebnega davka. Mednarodna komisija bo ves izvoz strogo nadzorovala in vse izvozno blago iz rurskega ozemlja obdačila s posebnim davkom na račun obnove. Pariz, 21. aprila. (Izv.) Glede uprave rurskega ozemlja se poroča, da se bo delitev premoga poverila posebni komisiji, katera ima nalog, določiti ono količino, katero rabi Nemčija za lastne železnice in industrijo. Komisija bo nadalje določila one množine, katere dobe nevtralne oziroma zavezniške države. Pariz, 21. aprila. (Izv.) Glasom nekega brezžičnega brzojavnega poročila. hoče nemška vlada podati svoje predloge do 23. aprila naravnost komisiji za povračilo škod. L)o-sedaj ni dospel v Berlin iz Washing-tona na uradno zaprosilo nemške vlade za posredovanje še noben odgovor. Istočasno se izjavlja, da se v državnem kabinetu razna mnenja križajo. Berlin, 21. aprila. (Izv.) Kar se tiče odgovora Združenih držav, se glasi isti neodločno. Ker se je poskus amerikanske intervencije izjalovil, ima le to posledico, da bo nemška vlada stavila svoje predloge neposredno antanti. Tozadevno posredovanje nemškega ministra zunanjih zadev z berlinskim angleškim poslanikom je gotova stvar. Vladna kriza pa je neizogibna, če bodo ti zadnji od Nemčije stavljeni predlogi odklonjeni in stopijo represalije antante s 1. majem v pravomoč. V tem slučaju se smatra za gotovo, da odstopijo državni kancelar, minister zunanjih zadev in celokupna vlada. Berlin. 21. aprila. (Izv.) Nemčija *o od pridobitvenega premoga iz /-fiKtokopov, katere prevzamejo v i .-sfvoio uiiravrv »zvezniki, dobivala ffo- tovi del izkupička, ter se bo skušalo tudi rudarje pridobiti za povečanje produkcije in to s poboljšanjem njihovega materijalnega položaja. V, vsakem slučaju pa se računa s tem, da ne bo produkcija padla pod 70 od-siotkov normalne eksploatacije. Tako bo mogoče pridobiti v prid obnovitve zemlje 2 do 3 miljarde zlatih mark, k čemur je priračunati še 3 do 4 mijijarde zlatih mark kot carinski skupiček. Nadalje se namerava tudi sodelovanje industrije in oddaja deviz kupcev nemškega premoga. Kakor rubrsko ozemlje, tako se bo tudi izkoriščalo industrijsko ozemlje Gornje Slezije, v slučaju, da pripade ista Poljski. London, 21. aprila, (Izv.) S prevozom nemškega zlatega zaklada v zasedene pokrajine bi se. kakor poroča Manchester Guardian, pridobilo le 100. del one svote. za katero mora Nemčija jamčiti. Ako se Nemčijo prisili, prenesti svoje zlato v kraje, kjer ga zavezniki iahko takoj pograbijo, tedaj so na razpolago še nadaljne odredbe, o katerih mirovna pogodba nima nikakih določil. Izvedba napovedane grožnje pa bi fmela zle posledice tako za zaveznike kakor za celo Evropo. Večina držav bi na ta način zgubila svoje terjatve, Nemčija pa bi izgubila možnost. plačati naloženo odškodnino. Berlin, 21. apr. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Stuttgarta, se je že pokazal učinek sankcij v wurtemberški industriji v tem, da so se omejili obrati in da je bilo odpuščeno več delavcev. AVSTRIJA NAJ Sl SAMA POMAGA. Dunaj, 21. apr. (Izv.) Kakor se iz dobro informiranih krogov poroča, je prišel finančni komite zveze narodov do prepričanja, da bi bilo najbolje izvesti posojilo v notranjosti države, predno bi se vzelo k^K<\ &>',« nanje., posojilo. Shod NSS za javne in privatne nameščence. Včeraj se je vršil v Mestnem domu ob 8. uri zvečer shod NSS za nižje javne in privatne nameščence, ki je bil jako dobro obiskan. Shodu je predsedoval g. Miter, ki je kot prvemu podal besedo tov. Tavčarju. Ta je v kratkih potezah orisal program stranke ter natančno obrazložil komunalni program. Nato je govoril g. Zorko v imenu nižjih uslužbencev in nižjih državnih nastavljencev, nakar se je g. Rupnik obširneje bavil z žalostnimi stanovanjskimi razmerami v Ljubljani g. Jug je na to govoril v imenu privatnih nameščencev. K besedi se je oglasil tudi komunist Fabjančič, ki je govoril previdno in mirno, Tov. Tavčar mu je odgovarjal, ter stvarno pobil njegova izvajanja. Zborovalci, ki so z velikim zanimanjem sledili vsem govornikom. so na koncu navdušeno manifestirali za NSS. PROTIČEVA BROŠURA. Uničujoča sodba za demokrate. Beograd, 21. aprila. V parlamentarnih krogih se nova Protičeva brošura mnogo komentira. Med dr. pravi brošura: Težišče težkoč kon-stituante ni v tem ali onem načrtu ustave, ki ne zadovoljuje Hrvatov ali Slovencev, temveč v silnem In težkem nesoglasju v prvih vrstah radikalne stranke, ki je dovedlo do mojega izstopa iz stianke, ter v faktu. da se favorizira demokratska zajednica, katera je razkrajalen de-magoški element v naši državi. Posebno zadnji moment najbolj otežuje sporazum. Protič navaja potem karakteristično dejstvo, da med njim in Pašičem nikdar ni bilo resnega razgovora o ustavi in državni ureditvi, dasiravno je Protič večkrat poizkušal, da bi prišlo do tega razgovora in dasiravno v stranki vsi vedo, da se Protič izmed vseh tovarišev najbolj interesira za ustavo. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO Beograd, 21. aprila. Danes se predloži naši in italijanski delegaciji za trgovinska pogajanja pismen načrt, ki bo proučen najbrže do sobote. Poleg tega so italijanski delegati sprožili vprašanje protfletne zveze Evrope z vzhodom. Poudarjali so možnost take zveze preko Dunaja, Budimpešte in Bukarešte. Obenem so zahtevali, naj se vprašanje olajšanja carinskega postopanja razpravlja pred vsemi ostalimi vprašanji. RAZDELITEV PODONAVSKEGA BRO-DOVJA. Dunaj, 21. aprila. Danes popoldne ic p« svojem tritedenskem inšpekcijskem potova-iiju dospel na Dunaj razsodnik za razdelitev podonavskega brodovja inister Hines. V pristanišču madžarske paroplovne družbe na praterskem obrežju so ga sprejele olicielno osebnosti, med njimi podkancelar di. Breisky | nprometnl minister dr. Pesta. Hines ostane nekaj dni na Dunaju, da pregleda uspeli svojih dosedanjih poizvedovanj hi da dobi nadaljnje informacije. Nato odpotuje v Pariz, kjer izda svojo razsodbo v z mislil člena 300 st. germainske državno pogodbe. ZMEŠNJAVA NA NOVI PORENSK1 CA-RINSKI MEJI. Berlin, 21. aprila. Kakor poročajo listi iz zapadne NemčlJej jo prvi dan nove carinske zapore zastal osebni in blagovni promet na več krajih. V Dusscldorlu je blagovni promet popolnoma ukinjen. V splošni zmešnjavi so bili francoski nadzorni uradniki primorani, pustiti del nezacarinjencga blaga dalje. , VIVIANIJEV ODHOD IZ AMERIKE. Pariz, 21. aprila. Pr; odhodu Vivianija iz Amerike ga je spremilo na parnik več uglednih zastopnikov ameriške javnosti. Občinstvo mu je pred odhodom v Evropa priredilo prisrčne manifestacije* “ Revolucija ali evolucija? Kdor se je zadnja leta zanimal za boj med delom in kapitalom, ta je videl, da se vodi po dveh bistveno različnih metodah. Po različnih potih zasleduje delavno ljud-s»vo iste cilje: doseči za političnim osvobo-jenjein tud] gospodarsko osvobojeirje. Vesti zadnjih dni nam pročajo o težkih krizah tako v Angliji, zemlji Industrije in treznega, gospodarsko in kulturno dobro vzgojenega delavstva, kakor tud] v Rusiji, zemlji kmečkih uporov In nevzgojenega z demagogijo zapeljanega delavstva. Angleško delavstvo, ki je ustvarilo z dolgotrajnim delom največje in najsilnejše bojne organizacije, bije ogromen boj z vsemogočnim kapitalom. Ta boj se ne bojuje samo za mezdne zahteve, temveč angleško delavstvo je pričelo z odločilnim naskokom na obstoj današnjega gospodarskega reda, ki se opira na kapitalizem. Rudarji poizkušajo vse, da bi se premogokopi socializirali in s tem iztrgali Iz rok privatuih podjetnikov. Ni še gotovo ali se bodo tega boja t celoti udeležili tud] prometni delavci in železničarji — zadnje vesti o tem niso prinesle še jasnosti. Toda eno je gotovo že danes: angleški delavci — rudarji bodo odbili napad kapitala, ki jim je hotel razbiti njihove organizacije in njihove bojne Čete bodo ostale nedotaknjene in neoslabljene za nadaljito borbo. Njihova moč stalno raste in oul dobro vedo, ka) hočejo. Popolnoma drugo sliko nam kaže sovjetska Rusija, ki danes tudi preživlja težko krizo. Protisovjetsko gibanje po padu Kranstadta ne le, da se ni oslabilo, temveč se je nasprotno celo ojačilo. Sovj. vlada se je spustila v odprt boj s kmečkim prebivalstvom In Izšla iz njega poražena. Na shodu prometnih delavcev 27. marca t. L je moral sam Ljenln to dejstvo priznati. »Proletarijat je toliko pretrpel, kot nikdar preje v zgodovini« Je rekel, »in kmečki tan le nad sovjeti obupal In na tej osnovi Je mogoče, da se spremeni ta sila v monar. hlstičcn element. Da bi rešila situacijo, se Je sovjetska vlada zatekla k kompromisom in popuščanju. Prof. Lomonosov, ki j« pred kratkim prišel na Češko nakupovat za sovjetsko vlado lokomotive, je izjavil o Ljeninu, da je »bog kompromisov«. In v resnici ni od pr* votnega komunističnega programa ostala nltt trohica. Delavski sveti pri podjetjih so hrgubiU svojo prvotno moč in uprava posa. meznih podjetij Je zopet v rokah odgovor* nlh poedincev. Zrušen je sistem enotnih' mezd in nadomestili so ga s premijskim sistemom, sistemom prekournega dela ln sistemom prisilnega dela. Poučno je, primerjati danes uspehe boja dela proU kapitalu v Angliji z uspehi v Rusiji. Na eni strani trdne, mogočne organizacije, ki ustvarjaUo v okvirju lastnega naro* da In države boljšo bodočnost delavnega ljudstva, na drug] stran] pa hotenje, preobr« niti cel svet, pri tem pa se ruši domače gospodarstvo ln dela kompromise. Revizija boljševizma pomenia obenem tudi revizijo marksizma. Sedaj je potrebno, da naše delavno ljudstvo končno enkrat spozna pomen naroda In narodne države V, boju za nov družabni red in da se zave go« spodarskHi pogojev tzpremembe družabne* g« reda. Pomen naroda ln narodne države v bo-ju za boljšo ureditev človeške družbe jasno j potrjuje primerjanje med krizo v Angliji in | krizo v Rusiji. Odločitev po kateri poti naj gremo, m težka. DEŽUJE! Beograd, 21. aprila. Notranji minister je iz nastopnih krajev dobil sporočilo, da je tam zadnjih 24 ur deževalo: Bar Pripolje. Novipazar, Peč, Tetovo, Smederevo. Čuprija, Požarevac, Stip, Dolenji Milanovac, Kosovska Mitroviča, Ohrida, Prizren. Cetinje, Zaječar. Šabac, Zagreb, Split, Belopolje. (lzvozničarji pozor! O. u.) VL ADA IN DELAVSKI SINDIKATI. Beograd, 21. Ker so ukinjeni delavski sindikati, je minister za socijalno politiko z ozirom na korist teh sindikatov za javnost odredil, naj se vzame vprašanje sindikatov zopet v pretres. Našel se bo način, da se delavcem omogoči ustanoviti sindikate za borbe, izključno gospodarskega značaja. SPORAZUM OLEDE SESTAVE BOSANSKE VLADE. Beograd, 21. aprila. (Izvirno.) Včeraj se Je dosegel sporazum glede sestave pokrajinske vlade v Bosni in Hercegovini. V tej vladi dobe muslimani 4 člane, radikalci 3 ln demokrati 2 člana. MOSKVA RESIGNIRA NA NADALJNO PROPAGANDO. Moskva, 21. aprila. Ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin Je poslal Krasimi brezžično brzojavko, ki Jo bo ta sporočil angleški vladi. Brzojavka ugotavlja, da se je ruska smatrala šele od podpisa trgovinskega dogovora zavezano, izvršiti določbe glede ustavitve propagande. Odredila je vsem svojim zastopnikom, naj ustavilo vsako delovanje, ki bi se moglo smatrati, da Je naperjeno proti Angliji. RUDARSKA STAVKA V ANGLIJI. London, 21. aprila. Lastniki premogovnikov so sprejeli predlog za ustanovitev narodnega urada za določitev plač. Ta urad bo imel nalogo določiti načelno določbe za plače. Dunaj, 21. aprila. Kakor poroča »Ncue Freie Presse« iz Londona, so se v premogovnem distriktu Lanca-ster plenile trgovine živil. Škoda se ceni na inuogo milijonov, šterlingov. TEKMA ILIRIJA : SARAJEVSKI ŠPORTNI KLUB. Sarajevo, 21. aprila. Na včerajšnji tekmi med sarajevskim amaterskim športnim klubom in ljubljansko »Ilirijo« je bil izid klub znatni premoči »Ilirije« vendarle 3 : 3. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 21. aprila. Valute in devize. Zagreb: Devize. Berlin 218—220^ Budimpešta 51—53.50, Italija 672—675, London 559—561, Newygrk (kabel) 141—0, New« york (ček) 139.50—140.50, Pariz 1025-1050, Praga 192.50—193, Švica 0—2460, Dunaj 21.65—22. Valute. Ameriški dolarji 138.75— 139, avstrijske krone 23—24, carski 70—75, francoski franki 990—0, nemške marke 218 do 221, romunski leji 215—218, Italijansko Ure 650—0, bolgarski levi 150—0, češkoslovaške krone 190—0. Dunaj. Devlzo: Zagreb 456.50 da 460.50, Beograd 1824—1844, Berlin 999 da 1005, Budimpešta 245—247, Bukarešta 1015 do 1025, London 2565—2585, Milan 3115 do 3135, New York 652—656, Pariz 4777.50 do 4817.50, Praga 885.90—891.90, Soifja 7875« do 797.50, Varšava 77.25—79.25, Curlhi 11.325—11.375. — Valute: Dolarji 646 da 650, nemške marke 999.50—1005.50, luntl 2550—2570, franki 4770-4810, lire 3105 doi 3125, dinarji tisočaki 1814—1834, stotaki 1804—1824, poljske marke 80.75—82.75, švk caski franki 11.300—11.350, češkoslovaške krone 886—892, madžarske krone 230 (M 232. Praga. Devize: Berlin 113.75, Curiti 1278.50, Milan 355.50, Pariz 546.50, Loudofl 290, New York 73.25, Beograd 206, Duna| 10.85, Zagreb 51.50, Budimpešta 27. — Vin lute: Nemške marke 113.75, švicarski franki 1273.50, lire 252.50, franc. Iranki 543.50t funti 288, dolarji 71.25, dinarji 197, avstrijske krone 10.85, poljske marke 8.50. C ur ih. Devize: Berlin 8.85, Now; York 577, London 22.71, Pariz 42.35, Milan 27.90, Praga 7.85, Budimpešta 2.12’/», Zagreb 4.071/«, Bukarešta 9.07 in pol, Dunaj 1.55, avstrijske krone 0.99. >• Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 930-4 930.5, Jadranska banka 3000—3050, Jugoslovanska banka 585—590, Ljubljanska kreditna banka 925—950, Praštedionlca 9750j 1 9800, Riječka pučka banka 430—430.5, „ K poteku volilne borbe za občinske zastope. Volilna borba za občinske zastope se vrši po Sloveniji zelo mirno. Tik za nami so še volitve v konsti-tuanto in ker se občinske vršijo po istem volilnem redu. ve vsaka stranka takorekoč popolnoma natančno, na koliko pristašev lahko računa. Na podlagi tega napravi svoje račune in uravna svojo taktiko. Dalo bi se tedaj napovedovati, kaki bodo rezultati. Toda kljub navidezni enostavnosti položaja je treba biti skrajno prividen. kajti dasi se vrše nove volitve po istem volilnem redu. 7, istimi volilci in istotako po proporcu, se vendar njih rezultat ne bo dal mnogo primerjati z izidom državnozborskih volitev. Glavna razlika obstoja v tem, da so se pri državnozborskih volitvah vsi glasovi celega volilnega okrožja sumirali. da torej ni šel niti en glas v izgubo, dočim se sumirajo tedaj le glasovi ene občine. Vsled tega so v manjših občinah vsi glasovi manj močnih strank brez koristi, v poštev prihajajo le močnejše, številčno boljše, zastopane stranke. Ali z drugimi besedami predstoječe občinske volitve bodo pomagale močnim strankam in oškodovale manjše. Značilno za zadnje volitve je bilo, da so kazale vse naše občine, mestne, trške kot kmetske, izredno veliko razcepljenost glasov. Te dni pa po mnogih krajih ulomki manjših strank niti kandidatnih list ne morejo sestaviti, ako se ne zbero v koalicijo proti najmočnejši stranki. Ravno ta okolnost Je merodajna, da bo rezultat volitev pokazal navidezno novo politično strukturo. Posebno pa je še važno, da opozorimo. kako se je pokazala pri sedanji volilni kampanji potreba dobrega strankinega kadra, dobrega organiziranega ogrodja strank, ki bi imelo svoje inicijativne in agilne zastopnike v sleherni občini. Stranke, ki imajo tako prirodno organizacijsko ogrodje, bodo izšle iz volitev mnogo uspešneje, ko one, ki tega nimajo. Zato je podoba, da bo SLS. ki se naslanja na hierarhijo, krepkejša od samostojnih kmetov, ki jim manjka ravno dobre organizacije. Kajti stranka, ki bi imela spretne organizatorje. bi lahko pod svojim vodstvom združila vse proti SLS opozi-cijonalne elemente, ki so sicer kakor vojska brez discipline brez moči. Naposled ne smemo pozabiti, da igrajo pri občinskih volitvah lokalni momenti najvažnejšo vlogo. Splošno politično doneče parole o boljŠevi-škern gospostvu, o revoluciji, avtonomiji itd., nimajo stvarne upravičenosti. volilec razmišlja le. ali mu je bil stari občinski odbor, stari župan, , všeč ali ne, in ta kriterij je zanj pred vsem merodajen. Ta motiv lahko zmeša vse dosedanje politično razmerje v občini. Sedanjih volilnih rezultatov ne notno tedaj mogli primerjati v polni, meri z državnozborskimi. Vsak eventualni uspeh te ali one stranke bomo mogli preizkusiti šele ob novih državnozborskih volitvah. Koliko so vredne celovške obljube. Velikovec. 18. aprila. Koroški provizorični deželni zbor Je dne 20. septembra 1920 slovesno izjavil. Ha hoče v smislu senžermen- ske mirovne pogodbe odpraviti v deželi vsak narodnostni prepir In so- vraštvo. Tako je stalo v pozivu na prebivalce bivše cone A. toda «I1ei-matsdienst« pa počenja danes, kar se mu poljubi, ne da bi ga oblasti pri tem ovirale. V spominu nam je še tolovajski napad na dekana Limpla, ki nam kaže pravo kulturo koroških »kulturo-noscev«, kulturo nožev, pušk in okovanih palic. Kakor je znano, so zvabili g. Limpla na spoved, potem pa ga iz zasede napadli. To je višek barbarstva mogoč le v Koroški, kjer nemški in nemškutarski razbijači brez kazni delajo vse. kar hočejo. Dan na dan se pojavljajo napadi na Slovence, požigajo se hiše — in to vse pred očmi celega sveta. Koliko so vredna obetanja in pro-klamacije koroške deželne vlade, nam pokaže v pravi luči zlasti zadeva župnika iz Libelič g. A. Vogrinca. O. Vogrinc je ostal na svojem mestu tudi po plebiscitu ter opravljal svojo službo vestno, kakor vedno, zanašajoč se na priljubljenost, ki jo je užival med ljudmi. Toda »Heimatsdienstu« in koroški vladi mož ni bil po volji, kajti bližale so se volitve — pa tudi razmejitev. Orož-ništvo v Libeličah se je obrnilo na ordinarijat v Celovcu, da odstrani župnika, ker se pripravlja nanj atentat. Obenem je nastopila proti župniku tudi celovška deželna vlada z Izmišljenimi obtožbami. O. župnik je seveda na to dobil poziv od ordina-rijata. da si poišče drugo mesto, kajti »napad na župnika Limpla najde lahko posnemovalce«. Orožništvo je torej vedelo, kaj se pripravlja proti župniku, vendar pa ni ukrenilo ničesar. G. župnik je moral. ker ga oblast pred nasiljem ni ščitila, zapustiti svoje mesto in zbežati v Jugoslavijo. Vprašamo koroško deželno vlado: 1. Ali ni dolžnost avstrijskih oblasti, da ščitijo svoje državljane, ako jim preti nevarnost? 2. Ali ni njihova dolžnost, poiskati one, ki so nameravali atentat, ter jih kaznovati? Na Koroškem splošno velja izrek: »Jetzt Ist freie Republik. was einer bekommt. das hat er!« (Sedaj je svobodna republika, kar kdo skupi. to ima!) Z drugimi besedami: Na Koroškem so popolnoma anarhisti- čne razmere. Določbe mirovne pogodbe tu ne veljajo. — Popolnoma razumljivo nam je, da koroška deželna vlada ne skrbi za to. da bi se prišlo na sled zločincem, ker bi sled vedla gotovo do »Heimatsdiensta« in od tam še veliko dalje. ★— Sestanek Brianda in Lloyd Georga. Pariz. 21. aprila. Ha vas poroča: Pri sestanku v Lympneu bo Briand Lloyd Georgeu predložil načrt, katerega so izdelali francoski izvedenci za primer. Če bi Nemčija ostala v svoji pasivni resi-stenci. Ta načrt vsebuje med drugim povišanje carine v prid reparacijskega računa v znesku 50 do 70 frankov za tono premoga, ki se izvaža iz Po-ruhrja. Obratovanje v nemških rudnikih bo prepuščeno nemškim rudar-;em; nadzorovali pa jih bodo francoski inženirje, ki bodo izvrševali tudi razdelitev. Razen tega so predvidene olajšave za dobavo živil za prebivalce zasedene cone. Ta načrt se bo v svoji celoti izvršil pod vodstvom civilnega komisarja. Ako se bo zdel francoski načrt za vojaško in gospodarsko postopanje Lloyd Georgeu učinkovit in koristen. se more pričakovati, da se mu bo pridružil. Pričakuje se, da se bosta oba ministrska predsednika pri prihodnjem sestanku pogovorila tudi o delitvi Gorenje Šlezije, ker morajo po izidu glasovanja pripasti industrijski In premogovni kraji brezpogojno Poljski. Poljska bo potem razpolagala s premogovniki, ki so dajali že pred vojno 50 milijonov torn. torej približno toliko, kakor tedanji francoski premogovniki. Po versailleski pogodbi bo morala Poljska prevzeti oni del reparacijskih bremen, ki odgovarja dohodkom, katere more dobiti iz teh bivših nemških pokrajin. Uvaževati je tudi treba, da Je stopila v veljavo nova carinska črta. ki je bila po londonski odločitvi postavljena ob Renu. Spričo teh gospodarskih nasilnih odredb se računa z dohodki v znesku 300 milijonom frankov. Gospodarstvo. Razna poreč la. Železniška nesreča v Stenjevcu. 19. t. m. je na postaji Stenjevec zadeila lokomotiva ob vlak, ki je ostal na postaji. Zadnji vagon tega vlaka je popolnoma razbit. — Predzadnji vagon, v katerem so se nahajali trije potniki, Je bit dvignjen kvišku. Vlak Je raztrgan na dveh mestih. Na srečo se nobenemu potniku ni zgod Ho ničesar. ★ Karlovi zavezniki na Madžarskem bodo kaznovani. Stranka malih poljedelcev na Madžarskem je sprejela na nocojšnji konferenci resolucijo, v kateri zahtevna, da pod-vzaine madžarska vlada brezpogojno in nemudoma energične korake, da se v zvezi s povratkom bivšega kralja Karla proU zakonskemu členu 1 ex 1920 in proti ustavnemu pravnemu stanju naperjeni napadi kaznujejo, vsi udeleženci na poizkusu državnega prevrata izslede in po zakonitem potu pokličejo na odgovor. Madžarska na) plača vojno odškodnino Državni podtajnik za zunanje stvari Harbs-vvorth je na seji poslanske zbornice prosil, da se trianonska mirovna pogodba v drugem čitanju sprejme. Pojasnil je vzroke, ki so bili merodajni za glavne določbe ter je izjavil, da je samo pravično, ako se zahteva od Madžarske, da popravi šleodo, kolikor | zmore plačati. Izjavil je, da je imelo raz- kosanje Avstro-ogrske monarhije neprijetne gospodarske posledice, da pa bo, kakor upa, konferenca v Portorose našla rešitev problema, ki je velike važnosti za Madžarsko in obmejne države. Poslanska zbornica je nato zakon o ratifikaciji mirovne pogodbe z Madžarsko sprejela v drugem čd-tamju. Romunsko-bolgarske sovražnosti. Poročajo nam, da je ob priliki predaje pri Tu-trakanu zaplenjenih topov romunski komisiji od strani bolgarskih oblasti v Ruščuku. kjer se je ta predaja izvršila, prebivalstvo opetovano nastopilo sovražno proU romunski komisiji. Bolgarske oblasti so to sovražno gibanje takoj potlačile, tako da ni prišlo do nobenih večjih nemirov. Število potrjenih nabornikov v Franclji. Po ugotovitvi lirancoskega vojnega ministrstva je bilo pri zadnjih naborih potrjeno 272 tisoč mož, 78 odstotkov vseh nabornikov. To je najvišje število izza 20 let. To razmerje je pripisati vpadanju alkoholizma, športnim vajam In boljšemu razumevanju za prehrano in zdravstvo na deželi. Volitev v moskovski sovjet. Prve štiri dni so bili v moskovski sovjet izvoljeni 804 zastopniki, med njimi 739^ komunistov. Med izvoljenimi so Kallntn Trocki. Kamenjev in Za lepoto slovenske domovine. Delo »Probude* bode tore] znanstveno, vendar na domači, etnografski podlagi. Vršilo bo po načrtu: sistematično zasledujoč lokalne razmere.. posebnosti in potrebe, a pri cem ne bo pozabilo na glavno, to je: na slovensko dušo, na naše narodno telo. na prekrasno domačijo. Vsa zunanjost in notranjost naših stavb, hiš, cerkva, znamenj, šol itd., vsa naša oprava, naša noša, obleka, naša korespondenca, povsod mora biti vidno znamenje slovenstva, jugoslovanstva ; vse mora biti umetniško dovršeno, a obenem z narodnim čustvom, z ljudsko dušo prepojeno, z domačnostjo prežeto in nadahnjeno. Duševni delavci »Probude« ne bodo na slepo stvari, predmetov, vzorecv le kopirali ali morda celo potvarjali, temveč na podlagi resnih etnografičnih študij, upoštevajoč vse okoliščine in razmere ter zgodovinski razvoj, producirali predmete, znanstveno ute- meljene z živo, narodno čutečo dušo. Naša domača umetna obrt in industrija mora dobiti pravi izraz resnične domačnosti. — Zato morajo narejeni predmeti zadoščati vsem zahtevam estetičnih čustev posameznikov kakor tudi celote, a obenem tudi odgovarjali praktičnosti. Le tak produkt, le tak predmet je zares umetniško dovršen, ki tvori imejitelju tudi potem še vrednost, zaklad, ko praktično že ni več rabljiv, a ohrani vendar še svojo etnografsko vrednost, posebnost, svoj »Liebhaber — ali — SammehverU, tvori torej še vedno dragoceno premoženje posameznika pa tudi celote, t. j. nacijonalno premoženjsko vrednost in posebnost. (N. pr. stare narodne noše. stare skrinje, pipe [čedre], stari kožuhi [čamril itd.). Kaj in kako hoče »Probuda« praktično delovati? Najprvo hoče vse še ne zbrano etnografsko blago po veščakih zbrati in skrbno shraniti v raznih zbirkah. Dalje hoče — brez tuje konku-i renče —■ yso, domačo umetno obrt in industrijo, vso tujo romarsko in tujsko malo industrijo (podobe, spominke, odpustke itd.) čimpreje na-dome-stiti z domačim, narodnim blagom. Napraviti hoče zbirko ucmh sredstev (učil. modelov. vz0*ce,v’ prec*" log) za učence (šole) raznih kategorij ali vrst. . Posvetiti hoče vso skrb in pozornost za vzgojo učencev in. naraščaja v tej smeri in občinstvo vzgajati v ljubezni do domačije. Koneuio po svojih delih sploh vzbujati m vzga jati čut za lepoto in krasoto jugoslo-venske domovine in netiti ljubezen do domačije. Vse to pa v pravem modernem duhu: da se prilagodimo vsem n^pdernim zahtevani m razmeram v vsakem oziru: v estetičnem, narodno-gospodarskem. nravnem in higijeničnem. — Ko bo dosegla »Probuda« svoj cilj v Sloveniji, ba potegnila svoje delovanje po celi državi Jugoslaviji med Srbe in Hrvate ter tako vzgajala skupen troedini narod za lepoto naše prelepe, bogate domovine Jugoslavije. — V to pomozi Bog in — država! Probudak VPRAŠANJE DRŽAVNEGA POSOJILA. II. Državno-posojilna tehnika je v tem obziru različna. Nekatere države dajejo prednost posojilom izdanim pod »pari« z nižjo obrestno mero, druge posojilom izdanim »al pari« z višjo obrestno mero. a zopet druge premijskim posojilom, ki namesto obresti nudijo upnikom možnost večjih in manjših dobitkov na podlagi žrebanj in amortizacij, ali pa razun dobitkov in amortizacij tudi manjše, nego običajne obresti. Pri prvem načinu posojil (pod »pari«) ima država navidezno prednost. da dobiva posojila po nižjih obrestih. Recimo, da je emisijski kurz 80 K, to pomenja, da dobi država za 100 K, ki jih bo morala svoje-časno vrniti, le 80 K. Od teh plača n. pr. 4% obresti, kar pa je isto, kot da bi plačala 5% obresti od 100 K, pri čemur pa mora še doplačati o povrnitvi posojila 20 K, kar sorazmerno razdeljeno na posojilno dobo poviša obresti nad 5%. Tega sicer v zadnjih letih priljubljenega načina emitiranja posojil ni priporočati. Bolj priporočljivo je izdajanje posojil »al pari« z obrestovanjem običajnem na denarnem trgu ali celo malo višjem. Ta posojila se izdajajo in vračajo po istem kurzu. Razun tega. da država prejme polno vsoto posojila, je prednost teh posojil tudi v tem: ko se gospodarske razmere v državi zboljšajo tako, da obrestna mera pada. se kurz obveznice takih posojil dviga ter država lahko Izvrši konveizije istih, t. j. država lahko ponudi imejiteljem obveznic nove obveznice z nižjim obrestovanjem, ali pa da jim pred povračilno dobo izplača stare obveznice. Imejitelji obveznic navadno sprejmejo, vsaj po veliki večini, nove obveznice z nižjim obrestovanjem, ker tudi sicer na denarnem trgu ne najdejo ugodnejšega obrestovanja. Pri posojilih izdanih pod »pari« je konverzija takorekoč izključena. Da bi se državi izplačalo, moral bi kurz obveznic ne-le doseči nominalno vrednost, t. J. ono višjo vsoto, za katere vrnitev se je država obvezala. nego isto še preseči, kar se navadno ne dogaja. Vrače\anje tu omenjenih dveh vrst posojil se vrši tako. da se tekom posojilne dobe, re cimo 50 ali več let, vsako leto izžre-oa ter izplača razmerno število obveznic, tako da so vse obveznice z zadnjim letom posojilne dobe izplačane. ali, kakor se glasi tehničen izraz. amortizirane. Je pa še etia vrsta državnili posojil, in sicer potem emitiranja rentnih obveznic (obligacij), s katerimi se država ne obvezuje vrniti glav niče. ampak le izplačevati vsakolet ne večne obretsi (rente), pridržuje si pravico, da po svoji volji sme izpla čati tudi glavnico. — Pri omenjenih treh vrstah posojil se država navadno obvezuje, da ne bo konvertirala oziroma vrnila posojila pred neko gotovo dobo. kajti sicer bi mnogi ne podpisali posojila, ki bi se jim moglo že v kratkem vrniti. Kaj je premijsko posojilo, smo že včeraj na kratko navedli. Prej so se izdajala premijska ali loterijska posojila tako, da so se vse obresti uporabljale za dobitke in za amortizacijo tekom daljše dobe, dokler ni bilo posojilo vrnjeno. Pri tem je amorti zacija brez dobitkov izžrebanih obveznic (srečk) bila višja, nego vsota, na katero se je glasila srečka, ter se je višala od leta do leta do poteka posojilne dobe. Danes se redno uporablja le del obresti za dobitke, tako da imejitelj srečke prejema razun dobitkov ali amortizacije, še obresti v primerni visokosti. Tako je n. pr. francoska vlada izdala leta 1919. in 1920. premijski posojili s srečkami v nominalni vrednosti po 500 frankov, z emisijskim kurzom od 490 frankov, ki se obrestujejo po 5%, prostih vsakega sedanjega in bodočega davka. Te srečke se izžrebajo z dohodki od 500 frankov do 1 milijona 6krat na leto. Francija, ki se je dosledno branila loterijskih posojil, je morala poseči po vojni po tem sredstvu, da vzbudi zanimanje j naroda za državno posojilo. Za naše državno posojilo bi bilo Judi priporočati ta način, ki je po današnjem povojnem razpoloženju naroda najbolj privlačen, čeravno bi bilo iz principijelnih razlogov želeti, da se Izvede državno posojilo po enem ali drugem prvih treh navedenih načinov. Ako ne gre drugače, se morajo včasih načela žrtvovati — . uspefeu. & Trgovina s poljskimi produkti od 20. t. m. Sombor: Promet je omejen sam j na tuzemski produkt. Pšenica, po kateri je precejšnje povpraševanje, se plača po 1000 K. Koruza notira 390—400, oves 375—385 kron. + Cene na trgu v Bački i Pšenica 960 d^ 970 K, oves 370 K, koruza 380 K, moka št. 0 14.50 K, otrobi 340 K, svinjska mast 44 K. + Trgovinska pogajanja z Italijo. 20. t. m. je bila prva oficijelna seja jugoslo-vensko-italijanske komisije za trgovinska pogajanja z Italijo. Delegati obeh strank so bili polnoštevilno navzoči. Po pozdravnem govoru je predsednik dr. Ninčič izjavil, da sedanje razmere ne dopuščajo definitivne pogodbe. Italijani bodo kljub temu predlo-' žili jutri glavne točke svojih pogojev. Prihodnja seja bo v soboto. + Proračun za ministrstvo prosveti, je urejen definitivno. Krediti za gledališča so se reducirali na skupno vsoto 13 milijonov dinarjev. Dohodki' bodo znašali 6 milijonov dinarjev. Razen rednih dohodkov bodo pa tudi še posebni izredni krediti, katerim se bo višina določila naknadno. — Krediti se bodo razdeljevali posamezni« gledališčem po stvarni potrebi. Vsekakor bo dobilo beograjsko gledališče največM del, ker je v vojni pretrpelo mnogo škode. Uprava narodnega gledališča namerava ustanoviti igralsko šolo, potem pa razširiti operno šolo, ki bo ostala toliko časa, dokler se s posebnim kreditom ne omogoči zgraditev stalnega konservatorija. Predvideva se tudi ustanovitev novih stalnih gledališč v Splitu. Sarajevu, eventualno v Subotici ali Vršcu. Za Sarajevo je določena vsota enega milijona kron. Iz te vsote se je že nakupila garderoba nekega monakovskega gledališča. Subvencija 50.000 dinairjev za potujoča gledališča ostane neizpremenjena. + Obnova celjske cinkarne. Ekonom« sko-finančni komite je na svoui zadnji seji odobril večji kredit za popravo in ohranitev instalacije v državni cinkarni v CeiiV + Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani ima v skladišču še voč raznega materijala. Manjše predmete oddaja takoj proti plačilu, večje pred. mete pa konkurenčnim potom. Interesenti je za dcmobilizacijsko blago se vabijo, da sii ogledajo zalogo. Dovoljenje za vstop V skladišče se dobi v pisarni označenega urada v Sodni ulici št. 1, kjer se izbrani ma- teriijal tudi plača. + Državna posredovalnica za delo, Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteldom tednu od 10. do 16. aprila 1921 dela 184 moških la. 59 ženskih delavnih nioči. Posredovanj se je Izvršilo 133. V delo se sprejmejo: ope-karjl, hlapci, dekle, zidanji, mizarji, vini* čarji! slikarji, pleskarji, stolarji, podnata« karce, servirarice, pečarski pmočmki, ku, harlce za restavracijo in kavarno, sluzkl« nje, kuharice, vajenci, vaijenke itd. + Čilski soliter. Dotičnikom, ki so s« ml svoj čas prijavili, javljam, da sem začet razpošiljati čilski soliter za poizkusno gnojenje po nalogu »Delegacije proizvajalcev čilskega solitra«.. Za vsak poizkus se