Mikica Božični spominčki No, le vUup, le bliže, dijački! Kaj se ti, pa v splošnem ni bilo in reči raoram, da Jurček, tako skrivaš za hrbte drugih in Ti, smo bili častitljivemu P. Angeliku Hribarju Jelkica, tudi, le stopite vsi bliže okoli me- v ponos. ne, da vam povem, kako smo mi nekdaj, Stanovali smo pevci v velikih stanovanjih v dijaških letih, proslavljali lepi božični dijaških mamic. Ena največjih takih kasarn večer. je bila »Hotel Johana«. Tu smo v dolgih Bilo je pred irideset in petimi leti, ko zimskih večerih in nedeljah pevci veselo smo prvič prestopili gimnazijski prag, po- prepevali in razbijali po siarem, razglaše- nosni, kaj bi tudi ne bili, saj smo vendar netn glasovirju, na katerega je imel posebno postali pravi, pravcati študentje in smeli piko malobesedni Dobrepoljčan France, iz smo na Telovo v procesijo z brkatimi in katerega smo morali z verigo vleči besede. bradatimi sedmo- in osmošolci, ki so si za Hranili smo se v samostanu, to je bila od- ta svečani sprevod nadeli prvikrat visoke škodnina za cerkveno petje. Ah, kako nam cilindre. Ne, to nikakor ni bila šala! je bila takrat ta hrana vsem všeč, prava Ko smo se nekateri vpisali tudi za petje, »ohcet«. Fižolčkova salata, kako si bila ne- ki je bilo neobvezen predmet, smo dobro- beška, tudi angelci bi te bili jedli! — dušnemu profesorju in skladatelju Antonu Za božične praznike dijaki-pevci, ki so Foersterju potožili svojo revščino. Ta, da s kmetov prišli v ljubljanske srednje šole, nima hrane, oni, da je brez pravega stano- niso odpotovali na počitnice. Na božični ve- vanja, vsak od nas »bogatašev« pač svoje čer smo se polnoštevilno zbrali v »Hotelu jade in križe. Johana« ter smo pod vodstvom »Piškotove »Če jih je že toliko študiralo ob franči- Mete«, ki je molila naprej, blagoslovili in žkanskem fižolu«, de gospod profesor, »se poškropili vse hotelske prostore. Po tej ce- tudi v bodoče ni bati, da bi dober pevec remoniji nas je dobra gospodinja pogostila umrl gladu. Pojdite k P. Angeliku v samo- s čajem. »Piškotova Meta«, ki je tačas pro- stan, da vas vzame v svoj zbor, če ste za dajala na trgu lectarijo, pa nam je prinesla kaj.« pehtranovih štrukljev. »Piškotovo Meto«, Pa smo ubogali. — Takrat je na ljubljan- staro Ribničanko, čokato, debelo ženico je skem frančiškanskem koru žvrgolela bogu krasil širok, debel nos, na katerem se je slavo še samo fantovska kri in zastonj bi bohotila velika bradavica z nešietimi dla- bil iskal med njo ženskega krilca; sami di- čicami. Imela je skoro moški glas in je 8 jački za sopran in alt, malo starejši dijaki svojim globokim altom uživala pri gostih za tenor in bas. — O, pa ne mislite, da je »Hotela Johana« splošno priznanje. Na sve- bila to morda čivkarija, ne, ne, peli smo po- ti večer, ko je ženica pogledala malo v ko- leg slovenskih tudi težke latinske maše. Ma- zarček, se ji je jezik razvozljal, odprla je lo me je sram sicer, vendar naj vam zaupam vse zatvornice svojega humorja in nas do resnici na ljubo, da smo enkrat v sredi solz zabavala. — »Ha-ha-ha«, se je zateg- »Glorije« v oglušujoči disharmoniji hipoma njeno zakrohotala z nami, ko je dovršila prestali; drugošolec Žane, najboljši sopran, svojo ribniško povest in pričela z vranjim ni znal naprej — debelo je pogledal samo glasom: z belino v zrak, malce poškilil, prav kakor »Vre, vre, vre, — mi smo Ribničanje...« bi ga ščipalo v želodcu — za njim pa smo V koru smo se ji vsi odzvali, da se je utihnili tudi drugi. O sramote! Basist, dolgi soba tresla zdravih dijaških glasov. Šesto- Mrak je nervozno cepetal z nogami, vsi šolec Joža se je dostojanstveno dvignil izza drugi smo sramu prebledeli, zardevali in skodelice čaja ter v prigodnem, zanosnem najrajše bi se bili vsi pogreznili v orgle. govoru opeval božanski čar svetega večera, Tudi P. Angeliku pri orglah je stopila nato je naš kvartet »Kašelj«, katerega smo menda iz istega vzroka solza v oko in ner- tvorili Koštrun, dolgi Mrak, Adame in jaz, vozno je zahreščal: »Pričnimo od začetka!« v pianissimu intoniral: Sveta noč, izlivaj — Drugič je šlo boljše. Sličnih razočaranj ti... 6O . ______.__— __ _ j V največji tišini smo odpeli in bili vsi Pred polnočnico smo na koru sivolase- v objemu svete, tajne božične noči. mu P. Angeiiku česiitali »Srečen božič«. Pri peči se je globoko zamislil Metin Ko mi je dobričina z enakim voščilom stis- brat, stric Matic, ki je bil v mladosti tesar, nil roko, sem začutil v desnici nekaj okrog- v svoji onemoglosti pa je stanoval pri se- lega — srebrno kronico. Pozdravljena, red- stri. Rad je lagal ali bolje, govoril je pre- ka prijateljica mojega žepa, znal te botn v tirano »lovsko latinščino«. Pa je nosljaje v praznikih s pridom upoštevati! — Pri pol- ribniškem narečju pričel: »Škoda ga je, nočnici smo v božičnem nastrojenju prepe- mojega sinčka, Tinčkat Da, da, prav res vali vse one stare »božične« tako veselo, da ga je škoda. Takole sva sedela na božični so pod korom celo stari možje, navdušeni večer, ko sva čakala na polnočnico. Hodil od obilnih božičnih dobrot, kar prestopali je tedaj v osmo šolo v Ljubljani, pa...« z ene noge na drugo. —• »O-hol Oče, počasi vozite ali kazen! Ko- Po opravilu v cerkvi so nas pevčke pri- likor je meni znano, je bil Tine tesar — držali. Prespali smo do rane maše nekaj kakor vi. Ne razumem, kako naj bi bil ur kar v samostanu. — Po maši smo bili hodil v osmo šolo,« ga ustavi Pikuš. prosti ter smo vsi brž krenili preizkusit Pa je stari Matic vztrajal; govoril je ved- vrednost podarjene kronice k Zalaznikovi no v isti višini glasu, kakor da moli: »Pra- gospej. Tu smo se radi sestajali v onih ča- vim vam, da je hodil in je hodil; takrat je sih. Voščili smo ji vsi po redu, dobra go- hodil, ko so v gimnaziji stari pod poprav- spa nam je vsa vzhičena postregla z dobro ljali. Tedaj je baš stružil tla v osmi in ...« — kavico, potico in drugimi dobrotami. Vsi »Ho, ho-ho!« smo bušili v smeh in bla- prežeti božičnega duha, smo na povabilo grovali Tinčka, da je izpit v osmi dobro gospe gostiteljice brezskrbno in veselo pre- prestal. pevali in uganili marsikatero zabavno. Zazvonilo je k polnočnici. Polagoma smo Tako je živel ljubljanski dijak včasih si- vstajali in se odpravljali skupno v cerkev. romašno pa zadovoljno, srečno. Da bi tudi Topli občutki so preve-vali naia čuvstva, zdaj tako bilol... ko smo gredoč obujali spomine na božič v Želim Vam, da bi v krogu svojih dragih domači vasi, ob domači mizi, v domači praznovali prav veselo letošnji Božič. Ti pa, cerkvi med svojci. — Prelepi, nepozabni Jelkica, pozdravi sestrici, Jurčka in mami- prazniki Kristovega rojstva pod domačim co. Tvoja mati je bila moja dobra učite- krovom, koliko sladkih spominov in hrepe- ljica, sporoči ji moje globoko spoštovanje. nenj mi izvabljate!... Vsem: Srečen božič! 61