Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak petek. Naročnina ra avstro-ogrske krajo za celo leto 5'44 K, za pol letu 2-72 K, za četrt leta 1-8G K: za Nemčijo za celo leto 51)6 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 1’49 K; za Ameriko za celo leto 7'28 K. i ' Posamezna številka 10 v. Reklamacijo so poštnine prosta-Nefrankirana pisma.se ne spre jeinajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vi stica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovora. 79. štev. V Ljubljani, v petek, dne 27. septembra 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rde* šega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiijatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upratmifltvo 40 » Skupno .... 1866 K 16 v Ostaja šaldo . . 841 » 59 » Seveda niso tukaj uračunjeni stroški, ki jih povzroča izplačana podpora rezervnikom ob času orožnih vaj, ter izdatki za nemško strokovno glasilo »Der llolzarbeiter« in ona podpora, ki so jo dobili iz Ljubljane odpotujoči tovariši, ker te podpore izplačuje iz ostalega salda centrala sama. Članov ima skupina 263. To poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Poročilo knjižnice je moralo izostati, ker so razmere vsled letošnje stavke tako nanesle, da so trije tovariši, ki jim je bila knjižnica poverjena, po kratkih presledkih odpotovali iz Ljubljane. O računih sta za pregledovalni odsek poročala sodr. L. Gabršek in L. Sl o s er, da se nahajajo v redu. Pri dopolnilnih volitvah v odbor sta bila soglasno izvoljena tovariša T. Kavčič in M. Levec; prvi je prevzel tajniški posel, drugi pa knjižnico. Od teh je pričakovati, da bosta z vnemo izvrševala svoje naloge, kar sta tudi obljubila. K četrti točki poroča sodrug To kan v daljšem govoru o končani stavki in njenih uspehih. Stavka je veljala precejšno svotico; centralni odbor je izplačal šest tisoč in 12 kron, iz lokalnega sklada in zbirk je bilo izplačanih 835 K 84 v podpore, skupaj je torej veljala stavka 6847 K 84 v. Vse drugo se na priporočilo sodruga Tokana sprejme. Po kratki debati, v katero je poseglo več članov, zaključi sodrug predsednik lepo uspelo zborovanje ob “/* na 8. Tovariši! Priznati si moramo, da se organizacija od leta do leta izpolnjuje, res vidno napredujemo, letos smo napravili ne korak, temveč ogromen skok naprej; letos smo pokazali vsemu slovenskemu delavstvu, kaj lahko izvrši dobro organizirana in disciplinirana stroka. Izginile so sramotne plače po 1 K 80 v, 2 K, 2 10, 2-20, 2,30, 2 40, 2 50 i. t. d.; v naši stroki so prišle take plače, da si lahko priskrbimo vsaj najpotrebnejše; o velikanskem pomenu skrajšanja delavnega časa menda ni treba niti govoriti. Imejmo pa pred očmi, da življenske potrebščine ne ostanejo pri teh cenah kakor sedaj, temveč s? bodo podraževale dalje. Ne pozabimo, da imamo še marsikatere bolečine, ki jih bode morala naša organizacija ozdraviti. Gotovo, da je treba doprinašati žrtve, toda »brez setvo ni žetve«, a dober gospodar skrbi za setev o pravem času. Letošnje leto mora tudi tistim odpreti oči, ki doslej niso naše organizacije smatrali za tako resno potrebo, kakor v istini je. V mnenju, da vsak tovariš naše stroke vzame na znanje poročilo tega polletnega občnega zbora, ki jasno dokazuje, da nam naša organizacija stotero-krat povračuje naš trud in požrtvovalnost, končamo z geslom: »Naprej! Eden za vge, vsi za enega 1» Rektus. Politični odsevi. V vseh deželnih zborih, ki so sedaj sklicani, igra volilna reforma važno ulogo. Ali v vseh se opaža, da bi sedanji mogotci radi opeharili ljudstvo za volilno pravico. Najkonkretnejšo obliko je dobila volilna preosnova doslej v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Znano je, da je krščanskosocialna večina tam že pred leti obljubila splošno in enako volilno pravico. Ali krščanskosocialnih demagogov se nikdar ni smelo smatrati za resnične prijatelje delavnega ljudstva. Obljubovali so doslej že vse krasote iz jutrove dežele ali izpolnili niso še nikdar takih obljub. G essm a n n, ki je sedaj vsled Luegerjeve bolezni nekak vodja krščansko-socialne stranke, je najprvo izdelal načrt volilne reforme, ki je bil še nekoliko podoben splGšni volilni pravici. Toda veliki intrigant ga je sam preklical in je izdelal nov načrt, ki bije splošnosti in enakosti volilne pravice naravnost v obraz. Ne le, da hoče ohraniti dosedanje kurije; ampak v takozvani splošni kuriji bi rad vpeljal take pogoje, da bi bila ogromna večina delavstva naravnost oropana volilne pravice. Njegov načrt namreč določa, da imajo volilno pravico samo tisti, ki imajo v dotični občini domovinsko pravico, torej taki, ki prebivajo najmanj deset let v dotični občini, ali pa — na Dunaju — taki, ki prebivajo tam vsaj tri leta in ki plačujejo direkten davek. Razume se, da je ta spaka silno razburila delavce. Deželna konferenca socialne demokracije je sklenila odločen protest in je izrekla, da odklanja vsako reformo, ki ne daje ljudstvu za deželne zbore vsaj tako volilno pravico, kakršno ima za državni zbor. Tudi na številnih javnih shodih je dunajsko delavstvo energično protestiralo proti taki reformi in ji je napovedalo najodločnejši boj. V češkem deželnem zboru se volilna reforma sploh še ni zganila. Delavstvo je zelo razburjeno, zlasti radi tega, ker se sliši, da bode državni zbor sklican že 10. oktobra (tisti dan, kakor ogrski državni zbor), vsled česar pač češki deželni zbor ne bi zboroval ter bi bila volilna reforma za to zasedanje pokopana. Ako ima vlada res take namene, tedaj je njena igra zelo nevarna, kajti na Češkem bi lahko nastal vihar, ki ga tudi Beckova vlada ne bi zlepa ukrotila. V gališkem deželnem zboru so poslanci Kramarczik in tovariši vložili načrt preosnove, po katerem naj bi ostale dosedanje kurije, poleg tega pa naj bi se vpeljalo novo kupčijo s — petimi (!) poslanci. Ves deželni zbor naj bi štel 177 poslancev, namreč 12 virilistov, 44 veleposestnikov, 154 zastopnikov mest in trgov, 3 zastopnike trgovskih zbornic, 79 zastopnikov kmečkih občin in 5 zastopnikov splošne kurije. Razume se, da delavstvo ne hvali take reforme. Tudi v istrskem deželnem zboru je bil v torek vložen načrt volilne reforme. Tudi to je spaka, za katero bi bilo bolje, da bi nikdar ne prišla na dan. Dosedanje kurije naj ostanejo, le nekoliko naj se izpremene, nova kurija (splošna) pa naj šteje šest poslancev. Narodnostno bi ostala Italijanom zagotovljena večina, socialno pa bi delavstvo ostalo brez zastopstva. Gospodje pač mislijo, da je došti, če sc da kakšnemu spakedranemu načrtu ime »volilna reforma., pa bo že ljudstvo vriskalo zadovoljnosti. Toda motijo se. Delavstvo ne mara več oglodanih kosti, ampak zahteva svoje pravice. Ce mogotci še ne razumejo tega, se jim bo pa dopovedalo. Dopisi. Št. Andraž pri Gorici. Veselica, ki se je imela vršiti na dan 18. avgusta, je naš župan preprečil. Česar ni mogel storiti na dostojen način, je dosegel z lažjo in sicer tako, da je natvezil vladnemu komisarju, češ, da je ljudstvo tako ogorčeno, ako bodo imeli socijaliati veselico, da nikakor ne more prevzeti tisti dan odgovornosti za red v občini. Povemo županu v obraz, da je bila to neresnica. V Št Andražu ni bil nihče drugi razburjen radi naše veselice, kakor on sam v svoji ošabnosti, in dovolj nelepo je za župana, ako se poslužuje tako umazanih sredstev, da prepreči veselico. Na okrajnem glavarstvu v Gorici pa se je izvedelo še več. Komisar baron Baum je rekel, da bi bila ta veselica demonstracija proti cesarski hiši. Ko se mu je povedalo, da imajo veteranci prav oni dan veselico v Podgori, je odgovoril. »Ja, onisopa cesarski.* No, mi res ne vemo, kaj je na veterancih cesarskega P Mar smo že cesarski, ako si nataknemo petelinovo pero za klobuk. Tedaj bi morali na tej veselici tudi sami veteranci plesati in nihče drugi, zakaj pa potem vabijo na veselico one v frakih in one v cokljah? Vsakdo jim je prav, kdor le pride. In kje je pisano, da se na dan 18. avgusta drugi državljani ne smejo veseliti P Na dan s to postavo 1 Mi dvomimo, da bi se s takimi odredbami povzdig- nil dinastični čut. Zupan v Št. Andražu pa naj se potolaži, da mu ne počijo živci ali celo ne zgubi pamet. Za Št Andraž pa se poskrbi, da bodo tudi tam imeli socijalisti pravico veseliti se. Trst. (Mi b orno govorili!. .) Seveda govorili bomo in sicer brez ovinkov ter brez ozirov na katerosibodi stran, dokler bomo čutili še iskro življenja v sebi. Tega pa imamo hvala bogu dovolj, da nastopimo javno proti razkrinkanemu izkoriščevalcu narodne ljubezni v svrho boja zoper delavstvo, proti slovenskim narodnjakom v Trstu ... V nedeljo 15. t. m. so imeli zopet shod v Narodnem domu. Slovenski delavci so imeli zopet enkrat priložnost, občudovati globokoumne govore delavskih sovražnikov. Zopet so blatili delavsko stranko, zopet lagali, zopet skušali izkoristiti nezavednost ljudstva v svoje sebične protidelavske svrhe. Čuditi se moramo le podlosti, katere so zmožni onečastitelji tržaškega Slovenstva. Nič ni in nič ne bo naredila narodna delavska organizacija za delavstvo, zato pa je njen namen, prirejati shode proti delu delavcev, ki skušajo na vse možne načine izboljšati svoj gmotni in duševni položaj. Na shodu so protestirali proti uvedenju izkaznic pri delu, kakor so sklenili slov. in ital. organizirani delavci. Namen takih izkaznic je, preprečiti konkurenco inozemskega delavstva. Po uvedenju takih izkaznic bi imel pravico delati najprej tu bivajoči delavci in šele tedaj, ko bi tuk. delavci imeli dovolj dela, bi se lahko dovolilo, da pridejo sem delavci od drugod. Tega pa slovenski narodnjaki nočejo; nočejo ne oni, ne italijanski nacionalisti, kajti prvi bi radi škodovali delavstvu z uvažanjem krimirjev iz Avstrije, drugi pa z uvažanjem krimirjev iz Italije. Tu so se našli slovenski in italijanski narodnjaki, združeni v boju zoper delavstvo. Najžalostneje pa je, da igrajo slov. narodnjaki sedaj najgnjusnejo ulogo predstraže in organizatorjev stavkokazov. Postali so še bolj zoperni in brezznačajni, ker v to nečloveško, zločinsko delo izrabljajo narodni čut našega delavca. Toda gospodje se motijo, če mislijo da bodo delavci uvaževali sklepe in resolucije, ki so zanje glasovali delavstvu sovražni elementi. Gotovo ne bomo vprašali vas, kaj imamo storiti, da povzdignemo slovenskega in italijanskega delavca iz dosedanjega njegovega stanja, kajti mi smo delavci in vemo brez vas, česa potrebujemo. Toda še neka druga, tudi jako žalostna stvar, je prišla na jasno na nedeljskem shodu. Mesto da bi se na takih shodih sklepalo in ukrepalo kaj v prid delavstva, pa je njih namen, izvleči na dan vprašanja, ki služijo edino boju zoper socijalno demokracijo. Tako je državni poslanec doktor Otokar R^baf govoril o šolah tako, kakor da bi bili res mi krivi, če jih še ni v Trstu. Dejal je, da so mu na Dunaju rekli, da ne dajo slov. šole iz ozirov do soc. demokracije, dočim je resnica, da je v to svrho poklical minister Beck tržaške socijalistične poslance k sebi ter jih povprašal za svet; oni so mu odgovorili, ne samo, da ne ugovarjajo, če vlada prevzame Ciril - Metodovo šolo v svoje področje, temveč, da je kaj takega naravnost želeti, če se drugim potom ne more priti do šole. In sedaj lahko povemo gospodu R^bafu, da sodrug Pit toni le zato ni dal tiste izjave, ki jo on želi, ker jo je že dal na kompetentnem mestu in ker vemo, da vlada gotovo prevzame omenjeno šolo v svojo oskrbo. Če bi se sedaj kaj tacega skušalo preprečiti, potem bomo mi prvi, ki kaj takega ne bomo dovolili. Rybaf se boji padca sedanjega ministra. Naj pade, slovenska šola v Trstu ne bo padla. Seveda je Rybafu žal, da se bo imelo v Trstu vsaj eno šolo ravno sedaj, ko imamo soc. dem. poslance na Dunaju, kajti oni so delali na to, da se pride do šole, ne pa kakor pravi Rybai>, da so jo preprečili. Zakaj Rybaf ne govori resnice? Zakaj hodi po Dunaju iskat samo ono delo naših poslancev, ki ne pospešuje njegove stranke, ne pa onega, ki je v prid slovenskemu narodu ? Zakaj išče obrekovalce mesto resničnih nevtralnih elementov? To se ve, on išče sredstev v svrho boja zoper delavstvo. Tako je sedaj vaša stranka in le kot proti taki bomo odslej nastopali. Samo v tem zmislu bomo mi govorih odkrito in brez ovinkov ali ozirov na posebne ■strani. Trst. (D elavska slavnost v Korminu), katero je priredila tržaška organizacija lesnih delavcev v prid stavkujočim tovarišem v Korminu, je uspela najsijajnejše in nepričakovano krasno se je pokazala na njej solidarnost trpinov. \Iz vseh strani so bili zastopani lesni delavci. Iz Gorice, Istre, Vidma, Trsta, Solkana (ki so zastopali tamošpjo novo organizacijo lesnih delavcev) in vseh drugih krajev Aystrije in tudi Italije. Med raznimi zabavami je bilo tudi loterija z dobitkom spalne sobe, katero so izdelali stavkujoči delavci. To je dobila št 4124. Slavnost je uspela najsijajneje v moralnem in tudi v gmotnem oziru. Stavkujočim delavcem pa je prinesla dosti sredstev za boj do popolne zmage. Shodi. V Trsta je bil v nedeljo ob 10. uri dopoldne ljudski shod, ki ga je bil sklical politični odbor jugoslovanske socialno - demokratične stranke. Bila je velika škoda, da je deževalo, kajti shod je bil sklican v letno gledališče »Minerva*, ki ni pokrito. Vsled močnega dežja pa ni bilo mogoče zborovati tam, pa je moral biti shod v »Delavskem Domu*, kjer seveda ni dovolj prostora za ogromno število udeležencev. Velika dvorana v drugem nadstropju je bila pač polna, raztegniti je pa ni bilo mogoče. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Kopač, za zapisnikarja pa sodrug Regent. Poročal je sodrug E. Kristan, ki je temeljito pojasnil položaj delavstva v sedanji družbi ter je nepobitno dokazal, da more delavstvo doseči svoje cilje edino v tesni združitvi brez ozira na narodne in druge razlike. V tej združitvi je ysak delavec lahko zvest svojemu * narodu in slovenski socialisti v Trstu laliko mirne vesti zatrdijo, da so za probujo slovenskega delavskega ljudstva z malimi sredstvi več storili, nego narodnjaki z bogatimi. Nova »Narodna delavska organizacija*, ki po lastnem priznanju ustanoviteljev ni delavska, hoče oslabiti delavce v neizogibnem boju proti kapitalizmu ter njih naravnih nasprotnihov-podjetnikov. Govornik je podrobno razmotrival narodno vprašanje in je prišel do logičnega sklepa, da je močna slovenska socialna demokracija naravnost pogoj za razvoj Slovenstva na Primorskem. Poslanec sodrug Oliva je sporočil zborovalcem simpatije in solidarnost italijanskih sodrugov. Govorili so še sodrugi Regent, Mihevc, Kristan in končno je sodrug Kopač z nekaterimi krepkimi opazkami zaključil lepi shod. Vse govornike so zborovalci pozdravljali z burnim ploskanjem in ravno tako so pritrjevali njih besedam. Jugoslovanska socialna demokracija v Trstu ima čvrst temelj in smešne baharije protidelavske »narodne organizacije* ga ne bodo omajale. Društvene vesti. V Idrijo: Naznanilo. Redni občni zbor »Prve idrijske čipkarske zadruge v Idriji* se bode vršil v nedeljo 6. oktobra popoldne v prostorih ženskega društva »Veda*. Opozarja se vse članice, da se zanesljivo udeleže lega zbora, ki bi se sicer imel vršiti 29. septembra ali se je preložil na G. oktobra iz važnih vzrokov. Nadzorstvo. Domače stvari. Pieteta je pač mogotcem na ljubljanski postaji južne železnice neznana stvar. V nedeljo je bil v Borovnici povožen neki premikač. Lahko si je misliti, da je bil to za njegovo vdovo grozen udarec. Čeprav je statistika nesreč na naših železnicah itak strašna, je vendar vsak posamezni slučaj za one, ki jih zadene, tako grozen, kakor da bi bila na avstrijskih železnicah idealna varnost. In če je že nemogoče, mrtvega zbuditi v življenje, bi se vendar lahko pričakovalo, da se ravna v tako žalostnem času s posebnim sočutjem in ozirom z onimi, ki najbolj trpe vsled nesreče. Ali kaj 36 je zgodilo? V pondeljek je bil pogreb — seveda v Borovnici. Trupel ubogih ponesrečenih premikačev se ne prevaža v domovino, da bi se jih tam pokopalo s poro pom kakor kakšnega bogatina, ki ni morda nikdar koristil človeštvu. Za ubogo vdovo je bila edina žalostna tolažba, da spravi nesrečnega moža do groba. Da bi se v la namen peljala v Borovnico, je prosila za prosto vožnjo. Vsakdo bi mislil, da se o taki prošnji sploh ne debatira, ampak da se jo izpolni tako nežno in obzirno, kolikor le mogoče. Saj je nesreča zadela moža v službi železnice. Toda, kar je neverjetno, je v Ljubljani vendar mogoče. Ubogi vdovi so odrekli prosti listek in ona, vdova ponesrečenega južnega železničarja, si je morala na južni železnici kupiti navadno karto, da je mogla biti pri pogrebu svojega moža! Premikač, ki je za redni promet na železnici prav tako potreben, kakor višji nadzornik, je tem mogotcem samo številka. Ce ga zadene smrtna nesreča, se izbriše številko, pa je -- amen! Javni škandal na ljubljanskem južnem kolodvoru, da je od poštnega vlaka, ki pride oh 1 1. ponoči z Dunaja, pa do brzovlaka, ki pride ob */44. zjutraj, zaprt, smo že večkrat ožigosali. Ali pisati pri nas o takih rečeh, je kakor metati bob ob steno. Piši — nihče se ne zmeni za to. In zopet se približuje zima, noči so že hladne, in zopet vidi človek tiste prizore, ob katerih ne ve, ali bi zbesnel, ali bi se zjokal. Pred kolodvorom, na stopnicah, po tleh posedajo in leže potniki, po-gostoma med njimi žene, otroci, dojenčki. Burja piha, dežuje, sneg naletava — oni čakajo tara in prezebajo in kdo v6, koliko otrok je že vjelo tamkaj kal nevarne bolezni. Škandal je očiten, ali nihčo se ne zmeni zanj. Pojdite v druga mesta — potniki, ki nimajo takoj zveze, najdejo prostora v čakalnicah. Vsaj ena je odprta, razsvetljena in zakurjena. Vso noč lahko čakajo tam. Kaj naj stori človek, ki pride iz Trsta o polnoči v Ljubljano, pa mora dalje v Kranj, v Kamnik, v Novo Mesto? Luči mu upihnejo, kolodvorskn vrata mu zaprejo pred nosom, če nima denarja za hotel, naj leže v blato pred postajo, pa naj zmrzuje in naj se prehladi. Voznega reda ni sam sostavil tako nerodno, ampak trpeti mora sam. Ali je to nečloveštvo res potrebno ? Ali tudi magistrat ne čuti dolžnosti, posredovati, da se odpravi ta škandal iz Ljubljane? Ce res pisanje ne pomaga, bo pa treba poskrbeti, da se bo drugje govorilo o tej stvari. Ljubljanske sodruge opozarjamo na 20. veliko vinsko trgatev, ki bode v nedeljo, dne 29. septembra t. I. v steklenem salonu kazinske restavracije, Podrobnosti na drugem mestu, < Slavnoznana pivovarna bratov Kosler je imela prej vedno po dva mizarja za svoja dela. Sedaj pa že dlje časa nima nobenega. Mizarski pomočniki se namreč ne marajo polotiti dela v tem vabljivem podjetju, enostavno 2ato ne, ker niso tako neumni, da bi šli delat za mezdo, ki je ob sedanjih dra-ginjskih razmerah naravnost smešna. Minili so časi, ko so mizarji v Ljubljani delali za 2 K 40 v na dan. Do nedavna je bil gospod Kosler še čvrsto prepričan, da taka «sijajna» plača popolnoma zadostuje izučenemu mizarju. Pred kratkim je pa velikodušno ponujal nekemu pomočniku 2 kroni 80 vinarjev in tri litre piva na dan. Toda ljubljanski mizarji ne verjamejo, da se lahko živi s pivom in ker ima vsak mizarski pomočnik v Ljubljani že leto po izučenju 2 K 80 v na dan, se je dotični starejši mizar uljudno zahvalil za tako mično ponudbo. Mizarji so pa tudi toliko dorasli, da si ne dajo od Koslerja ukazovati, pri katerem društvu smejo biti za člana, pri katerem pa ne. Sicer bi pa gospod Kosler lahko sam enkrat poskusil, kako se živi z 2 K 80 v na dan; potem menda ne bi ponujal kvalificiranim delavcem take naravnost oderuške plače. Ali pa naj sam vzame žago in oblič v roko, pa naj izdeluje sam svoja mizarska dela; tako si lahko prihrani 2 K 80 v in tri litre piva na dan. Kako mu bo dišalo to delo, je seveda drugo vprašanje. Medicinski primarijat.* Kakor znano, je razpisal dež. odbor mesto primarija pa medicinskem oddelku dež. bojnice v Ljubljani. Narok je sedaj dotekel, in deželni odbor se ima v kratkem odločiti, koga izmed prosilcev naj imenuje na izpraznjeno mesto. Čuti je, da so gospodje v deželnem dvorcu needini, komu je podeliti službo, za katero bi morala biti odločilna vseskozi izključno samo kvalifikacija prosilčeva. Te prepotrebne kvalifikacije pa nobeden kompetentov, ki imajo upanje do na-meščenja, nima. Najmanj, kar je zahtevati od prihodnjega primarija medicinskega oddeika, je zadostna speci j alistična in sicer klinična izobrazba v izbrani stroki. Kdor količkaj pozria razmere drugod, vč, da se sme po vsi pravici terjati od primarija medicinskega oddelka temeljite, saj štiriletne klinične izobrazbo. In to je minimum dopustnega. A tudi te malenkosti nobeden kompetentov ne izkazuje, niti dveletno strokovno-klinične izobrazbe nima nobeden; eden ima omejeno svojo «strokovno» izobrazbo na tuberkulozo, drugi zopet na vse mogoče neinternistične specijalitete; tretji se je od nekdaj pečal izključno samo s kirurgijo. Ako se glede zadnjega kompetenta želi kaj ukreniti, nimamo niče.ar proti temu; naj se mu da primeren naslov in primerna plača — pa je stvar urejena. Nikakor in pod nobenim pogojem pa ne gre, da bi se poverilo vodstvo medicinskega oddelka kirurgu, ki vrhutega nima druge speeijalistične izobrazbe, kakor ono, ki si jo je v ljubljanski bolnici pridobil. — Pridejo pa pri oddaji tega mesta še drugi momenti v poštev. Sedanji medicinski oddelek je skrajno zanemarjen, povsem nemodern in nima najpriprostejših znanstvenih pripomočkov. Kdor ga prevzame, imel bo hude boje, če bo hotel ta doslej »najcenejši* oddelek količkaj spraviti v višino. Nadalje je s primarijatom zvezano tudi blazniško vprašanje, in na noben način ne gre, da bi ljubljansko opazovalnico, blaznico in hiralnico vodil še nadalje primarij, kateremu se o teh strokah niti ne sanja. Tudi rabijo imenovani zavodi temeljite preureditve, kajti n. pr. najvažnejši opazovalni oddelek ljubljanske bolnice je čisto navaden škandal! Pride pa še ena stvar odločilne važnosti v pomislek! Primarij medicinskega oddelka ima biti tudi diagnostični vzgojitelj naše domače zdravniške generacije, in to ne za dobo par mesecev ali let, ampak kar celih desetletij. Kako naj pa izšola primarij novodošlega zdravnika, če njegova lastna plitva izobrazba samanasebi ne zadostuje, in to že sedaj ne, kaj šele po preteku dvajsetih let, v katerih konečno vsakdo že vedno več ali manj zastara? — Na imenovanju tega primarija ima cela krdnjska dežela in njeni bolniki svoj jako utemeljen interes, in vsak naših ljudij ima pravico zahtevati, da se odda to mesto samo po resnem, stvarnem prevdarku res sposobnemu zdravniku in ne niti žlahti št. I. ali žlahti št. II. ali tej ali oni dinastiji na ljubo. A tudi ne, če se iz teh in onih razlogov odloči kaka liberalno-nemška klika ali tudi mogočna stranka kateregakoli kompetenta je spraviti na krmilo. Saj v stvareh humanitete in znanosti naj bi prišla prava vrednost in pravica do veljave! Za to pravimo: brez primerne kvalifikacije nobenega primarijata! Deželni odbor — to je naš predlog — podeli začasno komurkoli že to mesto, a razpiši takoj primeren štipendij in pošlji kakega nadarjenega slovenskega zdravnika, ki se zanima za internistiko, proučevat na klinike za daljšo vrsto let. Druge rešitve tega vprašanja za sedaj ne vidimo. Naša javna in v dobršnih odstotkih tudi zdravniška mesta, so itak že dovolj zasedena z močmi drugo in tretje vrste, da se sme pač zahtevati saj za medicinski oddelek moža, ki ne bo že od vsega začetka polovičar ali še manj, in ki bo v resnici na svojem mestu. (Po sklepu lista zadnjič se je zvedelo, da je dež. odbor že imenoval na to mesto g. dr. Jenka.) Dvoje žrtev je zahtevala lahkoumna navada, prekoračiti železniško progo, tudi če je zaprta, uko * Ta notica, ki je bila napisana že za zadnjo številko, je morala vsled pomanjkanja prostora izostati, se je le odpeljal vlak. Pogostoma se zgodi, da sledi enemu vlaku kmalu v nasprotni smeri drugi vlak. Na to niso mislili ponoči od sobote na nedeljo Anton Mula v ec iz Šempasa, betoner Fran P lete rš e k iz celjske okolice in še nekdo tretji, ki sc zanj še ne ve! Na železniškem prelazu iz Gline v Novo vas so bile prečnice spuščene in omenjena trojica, ki je hotela čez progo, je počakala, da se je odpeljal tovarni vlak mimo. Potem so pa mislili, da je proga prosta, pa so hoteli čez. Ta hip je prišel od Trsta brzovlak. Strojevodja in kurjač sta pač opazila tri osebe na progi in sta hitro ustavila vlak. Opazila pa nista ničesar ter sta peljala dalje v postajo, kjer sta naznanila stvar. Tu se je pokazalo, da je stroj ves oškropljen s krvjo in med kolesi so našli kose mesa. Ko je prišla komisija na mesto dogodka, je našla grozno razmrcvarjeno truplo, tako da ni bilo iz raztrganih kosov ničesar izpoznati. Zjutraj so pa našli še v jarku poleg proge mrliča, ki ga je bila lokomotiva odbila in ubila. Žalostni dogodek uči, da se nikdar ne sme prekoračiti tračnic, dokler niso prečnice odprte. Uči pa tudi, da bi morale žel. uprave povsod skrbeti za take zapiralne naprave, pod katerimi se ne more zlezti. Socialni pregled. Železničarsko gibanje. Akcijski odbor združenih železničarskih organizacij na Dunaju se je sestavil permanentno. To jo najjasnejše znamenje, kako resna je postala situacija. Z vso hitrostjo se približuje čas, ko se definitivno odloči, ali pride na avstrijskih privatnih železnicah do boja ali ne. Deputacije akcijskega odbora so bile že pri vseh ravnateljstvih privatnih železnic, predložile so že vsem spomenice, pojasnile so zahteve železničarjev, opozorile so na resni položaj. Tudi železniško ministrstvo je obveščeno in nima izgovora, da bi se bilo ravnalo zahrbtno. In sedaj je vprašanje. ali bodo podjetja storila svojo dolžnost ali ne. Že prihodnji dnevi morajo dati odgovor, kajti v najkrajšem času poteče termin, do katerega so železničarji še pripravljeni čakali. V nedeljo je v Mariboru zborovala konferenca južnih železničarjev z ogromno udeležbo. Ni je postaje, ki ne bi bila poslala svojih zastopnikov. Na popoldnevnem zborovanju je bilo več kakor 400 delegatov. Razpoloženje je bilo nad vse resno. Člani akcijskega odbora so obširno poročali o vseh dosedanjih korakih. Debata je bila zelo živahna in je pokazala, da so železničarji na celi progi pripravljeni za eventualni boj. Največje razburjenje je povzročilo poročilo, da generalno ravnateljstvo uradnicam in delavcem sploh ni hotelo dati ničesar. Konferenca je sklenila, da se sploh odkloni vsa pogajanja, ako ne stopi generalno ravnateljstvo v dotiko z uradnicami in z delavci, sicer pa da se čaka na definitivni odgovor le še do konca tega meseca. Tedaj pa ima akcijski odbor takoj ukreniti vse, kar je potrebno. V tem resnem času bi sovražniki železničarjev radi kalili vodo, da bi potem lahko ribarili. Tako hodijo sedaj krščansko - socijalno - nemško - češko-nacionalne deputacije k ministrstvu in k drugim instancam »posredovat*. Kaj bi imeli železničarji •pričakovati od tega posredovanja, si lahko mislimo, da je v deputaciji tudi sedanji krščansko - socialni poslanec, bivši železniški minister in zagriženi sovražnik železničarjev, Wittek. Tudi shode sklicujejo, ne da bi povedali, kdo jih prireja, pa mislijo, da zvabijo tako železničarje, ki naj bi mislili, da sklicuje organizacija shod, k sebi. Svoje razdvajalno delo izvršujejo sploh z vsemi sredstvi. V nedeljo je bil n. pr. neki nemško-nacionalni junak v Trstu, da bi tam ustanovil nemško-nacionalno organizacijo železničarjev. To so ponekod tudi sadovi slovenske »narodne* organizacije. Slepi šovinizem na eni strani je vedno porajal tudi šovinizem na drugi strani. Ogromna večina železničarjev je pač tako zavedna, da ne pojde tem sovražnikom vsega delavstva na limanice. Milostiva gospa, ali veste, zakaj moroto pri nakupovanju sladno kavo Izrečno po- l udarjati Ime »Kathrelner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite man] vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathrelncrjcva kava. Zakaj la Kathreinerjeva Knelppova slad na kava Ima aprlčo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okua zrnate kave. Zapomnite sitoroj natankotmilo' Btiva gospa, da dobivate iristuo Kathreinorjevo kavo zgolj v zaprtih iavirnih 'zavojih z napisom: >lCathroitierjeva Kucippova dlad-na kava« in n nliko župnika Kneippn kot varstveno aiparnko. * Za železničarje velja sedaj geslo: Železen mir in disciplina, do časa odločitve. Ako pa se razglasi boj, tedaj brezpogojna solidarnost in zaupanje v svojo organizacijo, to se pravi, zaupanje v svojo moč. Še je mogoče, da pridejo podjetništva pravočasno k pameti; če pa ne, tedaj so sama odgovorna za boj in za vse posledice. Zavedni železničarji poznajo sedaj svojo moč in se ne boje boja. Umetnost in književnost. »Socializem* poljudno pisana brošurica, ki je pred kratkim izšla, jo popolnoma razprodana. Moralo se je napraviti II. izdanje in se je tiskalo 2000 izvodih. Gena je 20 vin. — Sodrugom priporočamo to brošurico. Dobiva se v upravništva »Naprej!* v Idriji in v našem upravništvu. m 11 m H M m 11 Mil Oglejte si stvar kakor hočete: ne da se prerekati, da so seFayeve prave Sodener mineralne pastile obnesle že več nego skozi 20 let pri kakršnikoli h prehladih v vratu in v, sopilnih organih in da jih je rabilo že milijone ljudi proti najhujšim nahodom ali pa da se ubranijo nahoda vedno s prav imenitnim uspehom ter je še vedno rabijo. Fayevo prave Sodener ne smejo manjkati v nobenem gospodinjstvu, da so vedno pri rokah. Dobivajo se povsod škatljica K l-25. Ker se dobivajo ponaredbe, jih zavrnite in zahtevajte vedno «Fayeve prave Sodener*. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: (8) W. Th. Guntzert, Dunaj XIX, Belg-hoferatraase 6. •lobi trajno delo pri 3—3 S. Ferdo Primožiče, tjubijaua, jKlhrjeV« ulice 5. 20. velika im trgatev bo v nedeljo, dne 29. septembra v steklenem salonu kazinske restavracije. Začetek ob 8. ari zvečer. Sodeluje oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 27. Prihod župana, viničaric in viničarjev ob 9. uri potem trgatev in ples. Vstopnice v predprodaji 60 v, pri blagajni 80 v. Vstopnice v predprodaji se dobivajo v trafiki g. Šešarka v Šclenburgovih ulicah in v glavni tobačni zalogi g. Gruberja na Mestnem trgu. Veselični odbor organ, delavstva« Okrajna organizacija v pirnts pri Gorici priredi uta Veselico s plesom. Začetek ob 4. uri popoldne. Pri veselici in plesu »vira davna godba la Gorice. K obilni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR. POZOR! ar' z& dobi vsak krasno remontoir pežno uro, »Gloria*-srebro, sistem Koskopf patent, anker kolesje, 30 ur idoča za kar se 2 leti jamči, z Urbaoli, POZORI K 2-50 lepo pozlačeno, Pancer verižico, samo za K 2 50 8 komadi z verižicami K 7*—. Razpošilja po povzetju tOTtr. zaloga švicar-_ Skita ur 24—iti Krakov it. 09, si # lwl.. i ib •^mm*’ -^mm^ '^^m' ^ma^- ^mar -amrna- -■■■ - -^■■r' -~mma- -w^ • w " *u* ' «■» -muca- umi - « ■ • - —r- - "•*»- ■ ■«■>•■ '«wpr- - <•» >>■»’ ~ ■■! ■ ' -»■■■■r- ' m - § Delniška drtižba zgroženih plvovaren Žalec in Laški trg Telefon Mt. 105$. © © © v Hajubljani priporoča svoj'! sodeih Telefon » — •—*!*• '—v. IDH DIEN AlleinechterBalsam ms dl* SohufiinjiMfeUiiki du i.Thl«rryin Prejrada tel ReMtuh-Sniaftam Naročila se naj naslovljajo nas m j@4 m m 'čf N |f KAVARNA § | »Uiiione4 § *f preje ,Te Razpošilja se lo proti povzetju ali za naprej poslani denar. Tl dve domači zdravili sta povsod znani In Se od nekdaj sloveči. ►p m umu. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih nisem zastonj in frank o. * ! y f ti ti tS J Us fVua dorT)aca sleDeoska piDoDarrG. ^ucrjeDil1) dediče^ Lf bjtibljar>i, UJolfoDc ulice 12 pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem a voj o novo varjeno, prisnano lab orno pivo v aodoih in atekieaioah. —-———— Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.