@®mHMoU©ISnGLAS Igo XLVII - št. 25 - CENA 80 SIT Za nami je razburljiv politični teden Slovo Janeza Janše in vrnitev Jelka Kacina P° Je. državni zbor razreševal Janšo in volil Kacina, so bile pred državnim zborom v Ljubljani demonstracije v podporo Janši. Nekdanji obrambni minister se je odpovedal poslanskemu mandatu v državnem zboru, njegova socialdemokracija pa je izstopila iz vladne koalicije. Kakšna bo nova? Predsednik republike Milan Kučan po vrnitvi iz ZDA pozitivno ocenil potezo dr. Drnovška. ^UD,Jana, 1. aprila - Z nevnega obiska v Združenih ve?h°,^eset^n oziroma de- državah Amerike, kamor so Donnir asov Je °^avm ZDOr 8a *e lam povabili slovenski s ponedeljka na izseljenci. Po vrnitvi je de- Ponoči torek na predlog predsedni Ja vlade dr. Janeza Drnovš *« razrešil obrambnega ""nistra Janeza Janšo in za "0vega imenoval Jelka Ka-Clna. kije bil po letu 1990 že namestnik jal, da zamenjava ministra ni razlog, da bi odpovedal ali prekinil obisk, potezo dr. Drnovška je pozitivno ocenil, spoštoval pa bo vsako odločitev državnega zbora, tudi če bi bila drugačna. Predsednik Kučan bo govoril v državnem zboru. Janez Janša in Jelko Kacin sta v torek predala posle. Kacin je za glavno nalogo omenil vrnitev zaupanja v slovensko vojsko, kadrovskih čistk in vrnitve generala Slaparja pa ni napovedal. Kljub temu je do nekaterih sprememb že prišlo. Nekateri delavci so dali odpoved ali zaprosili za premestitev. Novi minister je sprejel odstop poveljnika I. specialne brigade Moriš brigadirja Toneta Krkoviča in na pre- - »uiiibiiium. luiibia i\mu»iva 111 uu uiw j ^ern-onstracije v podporo dlog poveljnika TO Albina rJ? .So se v torek umirile, Gutmana na njegovo mesto " terica pa se je odločila za imenoval polkovnika Vojka Po lovno stavko z zahtevo jj° odstopu predsednika ^?ve Milana Kučana. Ta sredo vrnil Pavlina. Kacin je imenoval komisijo, ki bo raziskala dogodek v Depali vasi. Vodi jo vladni svetovalec Miran Bogataj, za katerega menijo, da se bo vrnil v ministrstvo, prav tako pa naj bi ostal tudi Albin Gut-man. Janez Janša se je nepreklicno odpovedal funkciji poslanca v državnem zboru. Pojavile so se zahteve po spremembi vladne koalicije. Krščanski demokrati predlagajo odstranitev Združene liste kot protiutež odslovitvi Janše ter predlagajo formiranje vlade dveh: krščanskih in liberalnih demokratov. Verjetno pa do sprejema proračuna ne bo bistvenih sprememb, prav tako pa je malo možnosti za predčasne volitve. Ob vseh teh političnih peripetijah doma pa je Eredsednik vlade dr. Janez >rnovšek v sredo v Bruslju podpisal pomemben dokument: pnstop Slovenije k Partnerstvu za mir. To smo storili kot prva država izven bivšega Varšavskega bloka. Kot je slišati iz Bruslja, bo embargo za uvoz orožja za nas še veljal, vendar pri vključevanju Slovenije v politični, gospodarski in obrambni sistem Evrope ne bo ovira. To so predsedniku Kučanu zagotovili tudi v Ameriki.Več o dogajanju v parlamentu in pred njim na 2. strani. • J.Košnjek, foto J. Pelko 0 f rostilna sodba ^ —» vKJKiua za novinarja vročekrvna Carmen podlegla Justici 3' S^0EM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 8.-15.4.1994 *L0\/<^ DEL0 NA POUU, V VRTU IN GOZDU »Vsi-B PORABA, AVTOMOBILI fc££AD0M IN DRUŽINO »VEjš Mirko Kunšič, Slovenske novice, in Miran Šubic, Dnevnik, sta zaradi člankov o "bordelu" v vili Carmen v Pšenični polici pri Cerkljah morala na sodišče. Več na 5. strani JSI DOSEŽKI - UGODNI NAKUPI NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri ! ttuesr Vs ti KOZAR Marjan Likozar, s.p.t Benedikova 18, Kranj Tel.: 064/311-047 našim cenjenim strankam želimo velikonočne praznike! KONCERN mkk lip bledd.o.o. M&g lesna Industrija ^[ M3«bM,|uM|mtacat VRATA 2A K6 žMuem / NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KVAUT€^, V6UKA IZBIRA TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI tel.064-77161 tcl.069-22941,22942 iT K" * Gorenjska |? Banka » A.A Kranj VASI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRANILMCE-GLOBUS KRANJ Vlada zamrznila cene učbenikov Po uredbi o odločitvi najvišjih cen učbenikov, ki jo je pred dnevi sprejela vlada Republike Slovenije, bodo kot najvišje cene veljale cene učbenikov, drugih učnih sredstev (atlasi, priročniki, delovni listi ali zvezki in druga avdiovizualna sredstva), ki so se v skladu s 1>redpisi oblikovale in uporabljale na tržišču na dan 25. marca etos. Vlada je torej tudi z letošnjo zamrznitvijo starše obvarovala pred samovoljo založnikov, ki so do pred dvema letoma samovoljno navijali cene učbenikov. * H. J. Voščimo Vam vesele velikonočne praznike! Uredništvo Nemška delegacija v Tržiču Tržič, 31. marca - Prihodnji teden bo Tržič obiskala uradna delegacija mesta Bruchsal Iz Nemčije. Gre za utrjevanje stikov s prebivalci, s katerimi so se Trzičani seznanili na osnovi obojestranskega pobratenja in sodelovanja s francoskim krajem Ste. Mane aux Mineš. V delegaciji, ki bo prispela v Tržič 6. aprila, bodo nadžupan, župan in vodja centra za spodbujanje gospodarskega razvoja iz Bruchsala. Prvi dan se bodo gostje ob 17. uri srečali v vili Bistrica z direktorji tržiških in nekaterih gorenjskih podjetij, predstavniki obrtnih zbornic Gorenjske in Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovor bodo izkoristili za spoznavanje možnosti sodelovanja med našim in nemškim gospodarstvom ter vlaganja tujega kapitala v Sloveniji. V Četrtek, 7. aprila 1994, bo ob 18. uri v sejni sobi št. 14 Skupščine občine Kranj še pogovor o lokalni samoupravi s predstavniki gorenjskih občin. Med obiskom v Sloveniji si bo nemška delegacija ogledala znamenitosti Tržiča in Ljubljane. Razen dveh podjetij v Tržiču bo obiskala tudi Elan v Begunjah in Iskra TEL v Kranju. * S. Saje CITROEN Rosentaler Str.: 205, Tel.: 0043-281913 ■ NAD.DEU BDOD.OPREMA SERVIS 0TUDI POSEBNI MODEU VOZIL RAČUNALNIŠKI KLUB |486/40 že od 156.900,00 SIT aH 8900,00 SIT mesečno! laUJEm *a m 40 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odvetnik Stojan Zdolšek, pravni tstopnik Milana Smolnikarja. Odvetnik Stojan Zdolšek, pravni zastopnik Milana Smolnikarja Razlage o pravni nejasnosti rimera so smešne Smolnikarjevo življenje je v resni nevarnosti. Že večkrat so ga skušali ujeti, nazadnje 11., 12. in 13. marca, vendar ga je policija zavarovala. Sedaj dobivajo doma on in njegova družina grožnje po telefonu, da ga bodo ustrelili od zadaj, v glavo in podobno, je v torek na časnikarski konferenci povedal Smolnikarjev pravni zastopnik, odvetnik Stojan Zdolšek. Ljubljana, 29. marca - Odvetnik Zdolšek, ki je v ponedeljek popoldne v imenu Milana Smolnikarja posredoval javnemu tožilstvu štiri ovadbe zoper ministrstvo za obrambo in njegove delavce, podpisal jih je Smolnikar kot oškodovanec in ne kot obdolženec, saj ni v nikakršnem kazenskem postopku, je na časnikarski konferenci, ki je ni sklical zaradi "lastne promocije, ki je ne potrebuje", opozoril na zavajajoče izjave v javnosti, predvsem s strani ministrstva za obrambo, na poskuse krimini-zacije Smolnikarja in politizacije odvetnikovega dela. Potem ko je opisal dogajanje v Depali vasi preteklo nedeljo in razdelil zdravniško spričevalo, v katerem je ugotovljen lažji pretres možganov (dr. Jože Pučnik je v državnem zboru trdil, da pretresa ni bilo, je opozoril Zdolšek), je pojasnil svoje videnje pravnega problema Smolnikar. Razlage, da je 80. člen Zakona o obrambi m zaščiti nejasen, so neresne in nimajo poštenega namena, je menil odvetnik Stojan Zdolšek. Prav tako so jasna določila 2. odstavka 10. člena Odloka o varnostnem organu ministrstva za obrambo in vojaški policiji. V obeh primerih jasno piše, da ima varnostni organ v ministrstvu za obrambo enaka pooblastila kot organi za notranje zadeve samo v primeru odkrivanja kaznivih dejanj znotraj upravnih organov ministrstva za obrambo in v Teritorialni obrambi. Če odkrijejo sum ali kaznivo dejanje izven organov ministrstva in Teritorialne obrambe, morajo o tem obvestiti organe za notranje zadeve. Organi za notranje zadeve izvedejo potrebne varnostne ukrepe. Ta stavek pa ministrstvo za obrambo pri opravičevanju dejanja v Depali vasi zamolči, je povedal odvetnik Stojan Zdolšek. Prav tako v tem primeru m šlo za zlorabo uradnega položaja uradnih oseb. Uradne osebe lahko storijo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, kadar imajo status uradne osebe. Osebe, ki so aretirale Milana Smolnikarja, pa uradnih pooblastil niso imele. Glede na poskuse politizacije odvetniškega dela pa je pravni zastopnik Smolnikarja Stojan Zdolšek dejal, da pozna klienta od lanske jeseni iz čistih civilnopravnih razmerij, zato se je Smolnikar tudi tokrat obrnil nanj. Svoje delo opravljam izključno v okviru zakona in odvetniškega kodeksa in me politični interesi popolnoma nič ne zanimajo. Svoje delo opravljam tako, kot ga je dr. Logar, ko je mojemu klientu nudil zdravniško pomoč in ga zakrpal, le poudaril Zdolšek. Sploh pa je za totalitarne režime značilna identifikacija odvetnika z obdolžencem. Na Golem otoku so bili najprej obdolženci, kasneje odvetniki, nato pa še sodniki. Odvetnik Zdolšek tudi meni, da so bili dokumenti vSmolnikarjevem avtomobilu, ki je njegova last in ima potrebne dokumente, podtaknjeni, saj na njih ni drobcev stekla, ampak so bili papirji položeni nanje. Kaznivo je protipravno snemanje in predvajanje takšnih posnetkov, prav tako režiranje podatkov, ogroženost Smolnikarja, ki so mu tudi grozili, da ga bo povozil kamion in podobno, pa je bila očitno tolikšna, da mu je policija ponudila zaščito. Bil je civilist, zato je nevarno minimiziranje pojava. Ko vojak poseže v civilno Življenje, je to eden najbolj grobih posegov v človekove pravice. To je prvinski element našega pravnega reda in vseh demokratičnih držav, je povedal odvetnik Stojan Zdolšek. • J.Košnjek, slika J. Pelko Izjave, sporočila Socialdemokratska stranka Slovenije in njen predsednik Janez JanŠase zahvaljujeta vsem Slovenkam in Slovencem, ki so pred Prešernovim spomenikom in parlamentom izrazili podporo idealom slovenske pomladi. Zahvala gre vsem, ki so te dni ustno ah pisno izrazili podporo stranki in Janezu Janši in vstopih v stranko. Slovenska nacionalna desnica (SND) kot edina desna parlamentarna stranka z nezaupanjem gleda na zamenjavo obrambnega ministra. Parlamentarna večina si je privoščila potezo, ki jo bo v bližnji prihodnosti obžalovala. Temne sile tajnih evropskih združenj prežijo na Slovenijo in stvar prihodnjih mesecev je, kdaj bodo na vrsti tisti, ki so odstranili zadnji branik slovenske osamosvojitve, Janeza Janšo. Slovenija mora dobiti eno nacionalno stranko, ki se mora jasno ločiti od politično mrtve SNS, katere dobro ime je umazal "padalec". Aprila bo v Mariboru veliko protikorupcijsko zborovanje. Ti bodo po vseh desetih slovenskih deželah, sporoča predsednik SND Sašo Lap. Koalicija Slovenske desnice pa v izjavi, ki so jo podpisali Danijel Malenšek, Brane Prešeren, Vitomir Gros in Janez Stanek, terjajo razpravo v državnem zboru o objektivni in subjektivni odgovornosti predsednika države Milana Kučana, nezaupnico nelegitimni vladi ter predčasne državnozborske in predsedniške volitve še letos. Le tako bo zagotovljena prava demokracija, uresničene pa bodo ekonomske in politične zahteve današnjega časa. Oblikovanje manjšinske vlade SKD in LDS pa je manever nelegitimne vlade, ki se oklepa oblasti za vsako ceno. V ponedeljek začeta nočna izredna seja državnega zbora zaostrila politična razmerja v Sloveniji Jelko Kacin nasledil Janeza Janšo Državni zbor sprejel predloga premiera dr. Janeza Drnovška za razrešitev obrambnega ministra Janeza Janše in imenovanje Jelka Kacina za novega ministra. Kacin je bil ? Peterletovi vladi že Janšev namestnik. Poslanci so sklenili, da mora predsednik republik Milan Kučan pojasniti svoja stališča in izjave v državnem zboru. leni Slovenije. Del slovensk« politike in javnosti meni, dal zamenjava Janše normalna P°£ tična poteza in pravica predse nika vlade ter nikakr««" politični Unč, nasprotna stri« pa trdi, da je levica odstrani zadnjo oviro desnice in defflo* racije ter slovenske pomladi.*^ naj bi jo poosebljal Janša in a se v Slovenijo vrača komuni^"1 v novi preobleki. Nočna izredna seja državne? zbora je minila v prerekanj dveh blokov. Premier dr. JaD:* Drnovšek, liberalni demokrati ^ združena lista so trdih, da J Janez Janša objektivno odg?vCjJ ren za dejanje v Depali vasi. *■ je vojska prestopila v sfer civilnega, in da je treba tak^ rečem takoj stopiti na p^V Zaščita pravne države, dem<*. racije in človekovih pravic naJ bilo edino vodilo zamen) a^ j nikakor pa ne razni P°l,t!i) obračuni med levico in desin^j Premier je dejal, da si sedaj. ■■. Žredo stvari na bolje, najmaJ eli teh dogodkov m da # J doslej upiral pritiskom, n»i šo zamenja. Povedal je, da razlogov za zamenjavo minis1 Bizjaka, da pa bo šla razis*8* naprej in če se bo pokazalo, je tudi drugje kaj narobe, sledile usdtrezne poteze. Op% cija in krščanski demokrati p* 0 zahtevali, naj se odločanj"*. Janševi zamenjavi preloži, d*\. ler raziskava primera v DeP^ vasi ne bo znana, da g*6. v Jolitično potezo za odstrani anše, da Dmovškoviargurn^ Ljubljana, L aprila - Po 20. marcu, ko so pripadniki obrambnega ministrstva v Depali vasi med Domžalami in Trzinom prijeli domnevnega izdajalca vojaških skrivnosti Milana Smolnikarja, se je v Sloveniji marsikaj zgodilo. Ne samo ponoči s ponedeljka na torek, ko je državni zbor na izredni seji razrešil obrambnega ministra Janeza Janšo in za novega ministra izvolil nekdanjega Janševega namestnika in kasnejšega ministra za informiranje Jelka Kacina, ko je pred državnim zborom protestiralo nekaj tisoč Janševih privržencev in terjalo vrnitev Janše ter odstopa Kučana in Drnovškove vlade ter izredne volitve, ampak tudi kasneje. Janševa Socialdemokratska stranka Slovenije je odšla, čeprav še ne uradno, iz vladne koalicije. Ravnotežje se je porušilo in pojavlja se vprašanje, kakšna bo nova ah dopolnjena vlada. Bo izstop socialdemokratov razlog, da bo dr. Drnovšek pokazal vrata Združeni listi. Dr. France Bučar in notranji minister Ivo Bizjak. Minister je moral večkrat zavračati Janševe trditve, da so se ljudje iz notranjega ministrstva vtikali v delo obrambnega. Opozicija je še glasnejša in desnice oziroma opozicije v skuša angažirati javnost, kažejo kateri bodo Slovenska ljudska pa se že obrisi novega jedra stranka, socialdemokrati in Ze- Na izredni seji so povedali: Dr. Janez Drnovšek; "V majhni Sloveniji ne moremo tolerirati, da se različne tajne sluibe med seboj spopadajo, da prihaja do vedno večjih napetosti med policijo in vojsko. Kot predsednik vlade sem tokrat moral nekaj storiti tudi iz tega razloga. Moral sem to presekati. Nevzdržno je, da se v medijih vsak dan pojavljata notranji in obrambni minister, vsak z različnimi verzijami in obtožbami, da so ljudje ob tem zmedeni in prestrašeni " Dr. Jote Pučnik (Socialdemokratska stranka): "Nobene tajne sluibe se ne spopadajo. Gre za spopad ekonomskih in političnih interesov ter garnitur. Sedanjim elitam je začela teči voda v grlo. Vi, gospod predsednik vlade, ste postali orodje teh sil. Slovencev niste prepričali. Tako se ne rešuje pravna država. Politično razmerje v zboru ni razmerje argumentov in realnosti v slovenskem narodu. VI ste list v vetru političnih in ekonomskih interesov. Kdaj bodo obračunali z vami je samo Se vprašanje časa." Jožef Školč (Liberalna demokracija Slovenije): "Zanima me, zakaj predlog za odstop cele vlade, če minister Janez Janša ni grešil. Predvsem pa ni važno, kaj je zadaj, kaj je za nekim dogodkom, ampak tudi, kaj je spredaj. Bistveno je razmerje med vojsko in družbo. Delavci obrambnega ministrstva so prekoračili pooblastila in prestopili ustavni okvir delovanja." Irena Oman (Samostojna poslanska skupina): "Razrešitev Janeza Janše ie nasilje nad poslanci in zločin nad slovenskim narodom. Janez Janša je narodni junak, dr. Janez Drnovšek pa to ni. Samostojna poslanska skupina je za to, da se nedemokratična vlada vrže z oblasti in da se razpišejo predčasne volitve." Dr. Dimitrij Rupel (Liberalna demokracija Slovenije): "V nekaterih stvareh smo si lahko enotni. Glasovanje v parlamentu je nekaj povsem demokratičnega. Zato*parlamentarno glasovanje ni Unč. Demonstracije pred parlamentom na naše glasovanje ne smejo vplivati Smolnikar je žrtev Unča, premier Janez Drnovšek pa ima pravico do predloga za razrešitev ministra. Janši se ne bo nič zgodilo. Še naprej bo lahko sodeloval v političnem življenju. Vprašam vas, ali je Unč, če nekdo ni član vlade." niso prepričljivi in da je tudi oo igri političnih sil, ki ga bJJ odnesle kot Janšo. Državni fl>° je zavrnil predlog, da odločanjem počakah in iffef^ sejo prekinili, prav tako pa l\ predlog, da bi moral mnenje še enkrat povedati P* lamentarni odbor za obra&™j Janez Janša je bil z 49 gta^jj in 39 proti razrešen, Jelko K**^ pa z 48 glasovi za in imenovan za ministra. V t°reJt\ nekdanji rninister Janša pre , posle novemu Jelku Kacinu-J.Košnjek, foto J. Pelko Ivan Oman predlagal izstop krščanskih demokratov iz vladne koalicije Nujna nova koalicijska pogodba vesel, če se motim, vlada alne demokracije in * " liste, ki ima s podporo ^ tcpt dovolj močno večino primeru krščanski du-- ^, nismo potrebni. Seveda ni Vodstvo stranke vašega pre-dloga ni sprejelo. Vendar. Zakaj Eredlagate izstop iz vladne oalicije? "Naša stranka je ob vstopu v vlado svoje dejanje skoraj pogojevala tudi s sodelovanjem socialdemokratov v vladi, torej tudi Janez Janša. Ker se ta koalicija z izstopom socialdemokratov in odstranitvijo Janše iz vlade dejansko podira, je zame preprosto logično, da izstopimo tudi krščanski demokrati. Menim tudi, da naša stranka v dobrem letu obstoja te vlade ni uspela v zadostni meri uresničevati s koalicijsko pogodbo določene politike, kar veha vsaj za področje, ki ga jaz pokrivam v stranki, to je kmetijska politika. Za nadaljnje sodelovanje zato ne vidim razloga, razen v primeru, če pride do nove koalicije, do nove koalicijske pogodbe, ki bo bolj trdno zavezovala k uresničevanju dogovorjene politike." da je ta varianta izvedljiva. Tudi če bi dobili še nekaj glasov za večino, bi kljub temu vztrajal na novi pogodbi s trdnimi zagotovili za uresničevanje dogovorjene politike. To se sedaj ni dogajalo." Govori se o neki novi, drugačni koaliciji. Je ta mogoča? "V politiki so možna tudi presenečenja. Možne so vse mogoče igre. Največja verjetnost je po moji oceni, bom pa jučena tudi popolnoma drug e na vlada, vendar zaenkra^ pričakujem, da se bo kaj «• zgodilo. Seveda pa so mozp, vse variante. Možnost je tu, manjšinska vlada. Če je spr*r proračun, potem manj3in/\ vlada lahko vlada. Predsed^ vlade si bo moral najprej 1*1 toviti sprejem proračuna, tem pa bo lahko igral tudi JJ. manjšinsko vlado. Naš usta^' sistem to omoRota." J.Košnjek Kaj menite o predlogu predsednika vaše stranke, Lojzeta Peterleta, da bi vlado oblikovali samo liberalna in krščanska demokracija? "To se zelo lepo sliši, vendar je to samo 45 glasov, kar ni niti večina. Preprosto ne verjamem, Je minister Gaspari grešil Poslanci Slovenske ljudske stranke, Socialdemokrats*' stranke m Samostojne poslanske skupine so vložili Mafija cijo o delu in odgovornosti ministra za finance MW tfospanja. Sprašujejo, na kakšni osnovi je minister odoW U2 milijonov tolarjev zasebnemu podjetju OptimHen Postojna, čeprav je vedel za nepravilnosti v -poslovi podjetja. SLS tudi protestira, ker je predsednik vlade JJ Janez Drnovšek žalil zborovalce pred parlamentom "» r primerjal z Miloševičevimi zborovale! v Srbiji Str***" pričakuje od premiera opravičilo. (SOIRISMSIKn GLAS .«.r.w , .umnu. i^upuiuiiia DUKđujj / iiuvinuii in ureamiu: Helena Jelov Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS viak dan od 7. do 15. urcTČMopu izhajaZo7lJhSToto^m^iS ^ telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivnik* ui e. ceniku. Prometni davek po*Sg$ SoSotovV^ ^^^^^^.$^Au!v^A- nfi^T10 * °nega zemljišča. Kljub mnogim neznankam, a'i se bo vse izteklo po sedanjih Predvidevanjih, je odločitev za fržičane vsekakor pomembna. Rešitve, kako priti do ponujena denarja iz republike, so Za{eli iskati že po razpisu btanovanjskega sklada RS de-^mbra lani. Sredi februarja le*°s je tržiški izvršni svet sUenil, da bo vloeo neprofitr 5hk°oVlnj^e organizacije, ki konkurira na razpisu, Gorp«'-iManovanjski zadrugi strin^T S tem se Je PozneJe vani J tudi komisiJa za stano-Predi ° gospodarstvo, ki je še vson ' naj ODCina zagotovi vloo eono dokumentacijo pri .^zadruge za republiško posojilo. Ena od zahtev, ki jo mora izpolniti prosilec za to posojilo, je sklep izvršnega sveta o zagotovitvi enakovrednega posojila v občini, kjer bodo gradili stanovanja. Ker so v letošnjem občinskem proračunu načrtovali več kot 45 milijonov tolarjev za izgradnjo in nakup stanovanj, so se strinjali z odobritvijo posojila Stanovanjski zadrugi Gorenjske iz tega naslova. Ocenili so, da bi le del razpoložljivega denarja porabili za izgradnjo stanovanj na Mlaki letos, delno pa bi lahko zagotovili denar še prihodnje leto ob dokončni uresničitvi projekta. Poseben pogoj za dodelitev republiškega posojila je namreč, da gradbena cena kvadratnega metra stanovanj po investicijskem planu ne presega 1200 DEM v tolarski protivrednosti. Ker je to prvi tak poskus pri nas, je predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran izrazil nekaj zaskrbljenosti, ah bo res moč narediti stanovanja po taki ceni. Kot je še napovedal, bo še pred prijavo na razpis konec marca, pravočasno izdelan tudi glavni projekt za izgradnjo stanovanjskega bloka na Mlaki. V njem bo na nekaj več kot 1000 kvadratnih metrih površine 10 stanovanj z dvema ali tremi sobami. Za oddajo stanovanj v najem bo poskrbela občina na osnovi prednostne hste, ki jo bo oblikovala po javnem razpisu glede na določila Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij. Občina bo sklenila s Stano- vanjsko zadrugo Gorenjske tudi pogodbo o brezplačnem prenosu komunalno opremljenega stavbnega zemljišča v velikosti 464 kvadratnih metrov. Ta pogodba bo veljala le v primeru odobritve republiškega posojila zadrugi, s katerim bi lahko uresničili izgradnjoneprofitnih stanovanj na Mlaki. Obenem se je izvršni svet odločil še za oprostitev plačila davkov in taks zadrugi, če bodo postopek izvedli. Na seji so med drugim obravnavali več poročil za lansko leto; o delu Javnega pravobranilstva in Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske ter občinske sodnice za prekrške v Tržiču. Sprejeli so še program javnih del v občini Tržič, ki bo letos okleščen za polovico; pri 9 različnih dejavnostih bo tako sodelovalo le 17 udeležencev, ki so brez redne zaposlitve. • S. Saje eJa jeseniškega izvršnega sveta Ratečani so se uprli načrtu za Planico kait0 iCe> 31. marca - Ratečam imajo popolnoma drugačne načrte, letni Ure.diti Planico. Ne rezervata, Planica naj postane vrhunski 111 zimski center. Hotel s komaj 50 posteljami je nerentabilen. Na i*Vfg '"»nuli seji jeseniškega Med drugim se v krajevni tora? a s.veta 80 zelo temelji- skupnosti zavzemajo za to, da tn7Pravljali o pripravi uredit- bi ureditveni načrt obsegal območje od nekdanje železniške postaje v Ratečah, kjer naj bi zrasli tudi apartmaji in gostom v Planici nudile razne Ja širša javna razprava, v storitve. Vztrajajo tudi, da se prij^' 8° sprejeli 34 pisnih uredijo tekaške proge in da se manjše skakalnice lahko pokrivajo s plastiko. Želijo si atletske so sodelovali tudi steze, nogometnega igrišča. Prav nesprejemljivo pa se jim zdi, da se za Planico predvideva hotel, ki naj bi imel komaj 50 ležišč! Hotel Ilirija, ki je danes povsem dotrajan, je imel že leta 1934 100 postelj, danes pa bi bil s komaj 50 posteljami povrh vsega še nerentabilen! minuli ve."*V«vijaii o pripravi iJ^Sa načrta Planica, za itveere£a je izhodišča in usmeril Popravil Urbanistični inšti-PofcL VemJe- ° načrtu je že °mb. Pfed J1 - ------ ---- ti pivniki krajevne skupnos- Predi ie " Planica, ki se s Waganirni rešitvami za Platoi* nikakor in skoraj pri li hnem predlogu niso strinja-fticTteČani zahtevajo, da PlahniP0stane nordijski zimsko-Vrhunski športni center. Kot je slikovito dejal predstavnik Rateč Branko Dolnar: "Siti smo že tega, da bi nas razni načrtovalci razvoja Planice radi videli le v coklah in kožuhih, da bi nas turisti prihajali gledat. Mi želimo sodelovati pri načrtih za Planico, v Planici vidimo delo in zaposlitve, ne pa nek rezervat po planih, ki so za nas popolnoma nesprejemljivi..." Razpravljala so se tudi spraševali, kdo naj bi novo ureditev v Planici financiral, predvsem pa vzdrževal. Že zdaj je za vzdrževanje objektov in komunalne infrastrukture v Planici treba ogromno denarja. Na seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali tudi o poročilu o delu in problemih Triglavskega narod- nega parka. Poudarili so, da se je treba v Sloveniji natančno dogovoriti tudi o financiranju Triglavskega narodnega parka, saj je nesprejemljivo, da ima o parku zakon, park se pa mora mimo in v nasprotju s svojimi usmeritvami financirati, kakor ve in zna. Država mora priznati račun, ki ga terja Triglavski park, sicer je popolnoma vseeno, če park imamo ali ne. Park simbolno financirajo le tri občine: radovljiška, jeseniška in tolminska, zato je že skrajni čas, da se financiranje uredi sistemsko. Park daje Sloveniji 20 odstotkov pitne vode, iz parka se jemlje pesek in se ga tudi drugače izkorišča, zato bi bilo prav, da se določen odstotek vrne parku za nadaljnje vzdrževanje. • D.Sedej J°diŠča za program sanacije RUŽV usklajena z občino Škofja Loka *a rudnik urana tudi varianta C S^p.^eljiti proučitvi ponujenega programa zapiranja rudnika urana v Žirovskem vrhu v SerjJ1 Loki predlagajo tretjo varianto izvedbe zapiranja in sanacije rudnika. Na potezi je > J slovenska vlada. ^'rani 3l* marta * Jesenski upor škofje Loke, da o načinu razvidno, da je bila poglavitna bila oblikovana celo nova tretja ^Drjvha nekaanjega rudnika urana Žirovski vrh, o načinu skrb usmerjena v dolgoročno - C, po kateri naj bi hidrometa- ofjelogi* osnutek programa predstavilo posebnemu Sr°u*ilo v8* "vršnega sveta in ga skupaj z njimi temelj *ten,a v* •°nŽni re*ultat tega usklajevanja je, da so k ponujcnu.... 0,°Škn .ntama zapiranja oblikovali še tretjo, ki naj bi bila - **° Zn j Varaa* >ž**etilaa«mh sPorih, ki jih je *a,okoli«, namera Ministrstva JnJe it}* in prostor da zapir. 2Ha 7rnac»Jo nekdanjega ito enima Pove*""" Žirovskem r«»czejo z ureditvijo pre-C'n skladiščenja posebnih, ln ^o radioaktivnih )e t, lansko jesen - vse to <^k2 občinska skupščina 0tw*° zavrnila, je v odnosu Prohr ne8a ministrstva do te tematike le prišlo do ures-istra !; obljube tedanjega min-Ca,- lhe Jazbinška, da bodo Uwn dali „ Ponovno prou-Sj^^deti občini vso >s0'aauPn tem sodeluje. Prost ",a M,nistrtvu za okolje »zkoi nov Pro-trajnega prene- ? Ui Dr^r,ŠvanJa ura Cr^nja reR?ri^a P°s,edic taljen \RUŽV, ki je bil 'Ž> so K.dveh variantah Odi ki*o L lle Predvsem o ^envT; kUe dokaj po-v,r radioaktivnega ra- dona), prenehalo pa se je tudi povezovati in celo pogojevati zapiranje in sanacijo z odlaganjem odpadkov. Draga novost pri reševanju te problematike je bila, da je bila občini Škofja Loka dana možnost, da pri redakciji programa, ki je seveda tudi osnova za sredstva iz državnega proračuna (celotna uresničitev naj bi v šestih letih zahtevala preko 100 milijonov nemških mark!), sodeluje, zato je odbor škofjeloškega izvršnega sveta imenoval Eosebno skupino strokovnja-ov, ki so s strokovnjaki ministrstva temeljito proučili celoten program in oblikovali svoje pripombe. Končno poročilo o tem je v torek obravnaval škofjeloški izvršni svet, v kratkem pa bo program s pripombami iz Škofje Loke tudi na mizi slovenske vlade. Iz informacije o petih sestankih tako imenovanega kontaktnega odbora z Ministrstvom za okolje in prostor je predvsem Vztrajanje predstavnikov Škofjeloške obilne na tem, da se nadomestne dejavnosti izbirajo neodvisno od zapiranja in sanacije rudnika In njegovih objektov, Je krni' no pripeljalo do dogovora, da do začetka septembra občina pripravi "nabor** alternativnih dejavnosti, ki bi prišle v poštev za proračunsko financiranje v letu 199S. Sekretar za družbeni razvoj Anton Jenko je pri tem opozorit.da bi morali prt pripravi tega imeti določena pooblastila za pogajanja in Izbor ter vsaj nekatera zagotovila o finančnih možnostih, ki naj bi olajševala začetne pogoje za nadomestne dejavnosti. Po dokaj burni razpravi o tem Je izvršni svet soglašal, da se o tem z ministrstvom še dogovore. rudnika urana in njegovih objektov (dobesedno je bilo poudarjeno, da morajo vsi ukrepi zadržati kvarne posledice za več stoletij!). K ponujenima dvema variantama zapiranja rudnika je jalovišče Jazbec in tam z naravnimi materiali primerno prekrili. Novost je tudi ta, da naj ne bi kontaminiranih materialov iz objektov predelave (ti materiali so v bistvu nizko radioaktivni odpadki) skladiščili v opuščenih jamah, pač pa naj bi bili skladiščeni tudi na Jazbecu, saj menijo, da bi bili lahko le tako pod stalnim nadzorom. Za zapolnitev jam naj bi uporabljali izključno naravne materiale s posebnim ozirom na dejstvo, da je v jamah voda in da je to področje potresno aktivno. Posebno pozornost so namenili nazoru vseh vrst vplivov na okolje, ki morajo biti strogi in dosledni ves čas zapiranja in tudi potem, celotno zapiranje pa naj se izvaja tako, da bodo kmetijska zemljišča od teh nedvomno velikih posegih čimmanj prizadeta. Kot posebno pomemben dosežek ocenjujejo dogovor, da naj bi posebej imenovani upravni delavec iz škofjeloške občine stalno spremljal uresničevanje programa in imel pravico vpogleda tudi v vso dokumentacijo. • Š. Žargi Zasedanja škofjeloške občinske skupščine ni bilo Prvikrat nesklepčni Škofja Loka, 31. marca - Ponedeljkovega zasedanja škofjeloške občinske skupščine prvikrat v tem mandatu ni bilo, ker se ob napovedani uri, pa tudi pol ure kasneje, ni zbralo dovolj poslancev. Svoje je k temu zagotovo pripevalo lepo vreme, nekaj pa tudi burni dogodki v slovenskem parlamentu v Ljubljani in pred njim. Kot smo izvedeli, so iz Škofje Loke na protestno zborovanje ob odstavljanju obrambnega ministra Janeza Janše odpeljali trije posebni avtobusi, mnogi pa so se po neuspelem sklicu v Ljubljano napotili tudi po tem. Ponovni sklic je za sredo, 6. aprila, ob 16. uri z enakim dnevnim redom. • S. Ž. Izvršni svet dal soglasje "Lokalec" bo dražji Kranj, 1. aprila - Čeprav je republiška vlada sredi leta 1992 občinam vzela pristojnost za določanje cen prevozov v mestnem prometu, je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj tokrat zaprosilo občinski izvršni svet za mnenje o podražitvi, Id jo je minstrstvu predlagalo podjetje Alpetour Potovalna agencija. Mnenje je pozitivno. Mestni prevoz se je v Kranju nazadnje podražil septembra lani, in sicer s prejšnjih 53 na 60 tolarjev. V tem času je podjetje "pridelalo" dobrin 49 milijonov tolarjev izgube, ki je ne more več pokrivati na račun prevoza potnikov v medkrajevnem prometu. Ministrstvu predlaga 16,6-odstotno podražitev cene prevozov v mestnem prometu, nova cena naj bi bila torej 70 tolarjev. V nasprotnem primeru bodo v Alpetouru, kot pravijo, prisiljeni reorganizirati mestni potniški promet, ukiniti nedonosne proge in jih nadomestiti s primestnim potniškim prometom. Kranjska občina ima javni mestni promet opredeljen s posebnim odlokom, po katerem je ta promet komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena in obsega javni prevoz potnikov v mestu in naseljih mestnega značaja. Po elaboratu o organiziranju gospodarskih javnih služb, ki ga je občinski izvršni svet sprejel v začetku marca letos, naj bi bil mestni promet izbirna javna služba, na podlagi krovnega odloka o organiziranju gospodarskih javnih služb, ki ga mora sprejeti skupščine, bo občina podeljevala koncesije, izbirala najugodnejše koncesionarje. • H. J. SUPER POPUSTI V APRILU! Pokličite KOCK« TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bainlc« 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Vsem Slovenkam in Slovencem, ki sta pod Prešernovim spomenikom in pred Pahamentom Izrazili svojo podporo idealom slovenske pomladi, se iskreno zahvaljujem. Se posebej se zahvaljujem vsem, to' ste v mrzti noči pričakovali odločitev, ki je bila v resnici sprejeta že pred več meseci. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste v minulih dneh zasuli sedež Socialdemokratske stranke Slovenije s klici In pismi podpore in tudi v velikem številu vstopili v našo stranko. K spoštovanju načel kot vrednote v politiki nas poslej zavezuje tudi vaša podpora. Socialdemokratska stranka Slovenije predsednik Janez Janša SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! predsednik sdss Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek_ Datum rojstva Naslov_ Kraj Poštna številka Krajevna skupnost Občina_ Izobrazba Poklic_ Zaposlen(a) pri/v Telefon doma _ Telefon v službi Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V_, dne_ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086 Zaradi velikega zanimanja za prijavnico za vpis v SDSS, objavljeni v Gorenjskem glasu, SDSS obvešča, da prijavnice lahko tudi fotokopirate in jih pošljete na sedež stranke. Zakaj enostavno, če lahko kompliciramo? Birokratski most -trden kot kamen kost Številne pritožbe zaradi neštetih formalnosti, ki so jih morali opraviti tisti državljani, ki so vložili prošnje za otroški dodatek. Še ta teden je bil čas za vloiitev prošnje za dodelitev otroškega dodatka. Pa poglejmo primer, kako zapletena in dolga je birokratska pot, preden občanka vloži prošnjo ali zahtevo. V podjetju, kjer je zaposlena, so ji najprej morali posredovati podatke, koliko je lani zaslužila. Ker je mož brezposeln, mu je moral Zavod za zaposlovanje izdati potrdilo o njegovem statusu. Na kranjski občini je v sobi 188 pridobila dokumente o premoženjskem stanju ter številčnosti družine. Nato je bilo treba po fotokopijo o državljanstvu. Potem se je čakalo pred sobo 8, kjer so pridobljeno dokumentacijo pregledali in potrdili. In nazaj v avlo tja do "odrešujoče" sobe 10, kjer so listine ponovno pregledali in napisali potrdilo. Torej: dopust bi morala imeti, da bi lahko v enem dnevu po uro in več čakala pred vsako občinsko pisarno, dopust za to, da bo zdaj mesečno dobila za prvega otroka 3.000 tolarjev otroškega dodatka. Ali si lahko predstavljate, kako so šele "dirkali" tisti, ki so zadeve z otroškim dodatkom urejevali zadnji hip? In koliko časa so čakali? Povsod, ne le na kranjski občini, saj upravičeno domnevamo, da se je zgoraj opisani primer domala identično ponavljal na sleherni občini Z majhno in neznatno razliko - le številke občinskih pisarn so bile druge... Birokratski most - trden kot kamen kost... Res je, da včasih ni bilo tako, da so se formalnosti brez domala sleherne birokracije uredile kar v podjetju. A to je bilo včasih, danes pa so očitno drugi časi in drugačne zahteve. Niso občinski uradniki krivi, da so dolge kače pred njihovimi pisarnami. Krivi so tisti, ki ne znajo ali nočejo poiskati enostavne, a kljub vsemu učinkovite in zakonite poti. In če smo rahlo zlobni: ljudi je treba zaposliti, pokazati, da se je tudi za otroški dodatek iz državne blagajne treba malo potruditi - pa čeprav samo tako, da se pred pisarnami do onemoglosti čaka. Da so upravičenci do otroških doklad tudi zvesti in pošteni davkoplačevalci, pa tako ni važno. Lahko je na take načine "manipulirati" z ljudmi in davkoplačevalci, če nikoli nihče ne povzdigne glasu. A kaj bo, če se bodo ti davkoplačevalci enkrat in za spremembo "spuntali" in zavpiti: "Gospoda! Tudi birokracija ima svoje meje..." • D.Sedej Obnova regionalne ceste Rudnik - Todraž ABK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel . 241 031 Osnovna šola "IVANA TAVČARJA" Gorenja vas objavlja prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - pogoj končana PF smer razredni pouk ali študent PF Delovno razmerje sklenemo za določen čas od 14. 4. dalje do vrnitve odsotne delavke (porodniški dopust). I9M Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov OS Ivana Tavčarja Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Regionalna cesta naj ne bo spaček Februarja so se začela dela regionalni cesti Gorenja vas - Lučine na 2,4 kilometra dolgem odseku Rudnik - Todraž. V Lucinah in Gorenji vasi jih skrbi, da cesta ne obnovljena, kot to opredeljujejo normativi oziroma projekt. Gorenja vas, Lučine, 31. marca • Če bi k denarju, ki bo potreben za zaprtje rudnika, dodali še 2,5 odstotka sredstev, bi bila regionalna cesta Gorenja vas - Lučine na odseku Rudnik -Todraž v dolžni dobra 2,4 kilometra obnovljena tako, kot to po eni strani opredeljujejo normativi za regionalne ceste, hkrati pa bi to pomenilo resnično dokončanje del na tem odseku regionalke, ki povezuje na drugi strani sedanjo sosednjo občino Vič. Da bi bila obnova lahko celovita, in da bi se nenazadnje tudi čimprej začela, saj se zanjo zavzemajo že leta, je na neki način omogočila predlanskim tudi občina Škofja Loka, ko je iz občinskega proračuna financirala izgradnjo dveh mostov na tem odseku. Idejni projekt, ki ga je prav tako 1992. leta po naročilu investitorja RUC Ljubljana izdelalo podjetje Projekt Nova Gorica, je na tem odseku opredelil 5 metrov široko cesto s tričetrt metra širokima bank-inama na obeb straneh, odvodnjavanjem in možnostjo za ureditev potrebnih avtobusnih postajališč. Po izgradnji obeh mostov na tem odseku pa je lani po naročilu RUC Lokainvest Škofja Loka izdelal nov idejni projekt, po katerem bi bil vozni pas širok le 3,5 metra in s po 70 centimetrov Širokima bankina-ma. To pa bi bila v primerjavi s prvotnim projektom, po katerem bi za obnovo potrebovali 150 milijonov tolarjev, bila precejšnja pocenitev. Opredelitev Lokainvestovega projekta po naročilu RUC je namreč bila, da bi se čimbolj izogibali posegom v potok Brcbovnico. Pri obeh dosedanjih projektih pa tudi niso bili izdelani projekti opornih zidov in kašt. Tudi geološke raziskave niso bile opravljene. Tako imenovani vizuelni geološki izgled je Zavod za raziskavo materiala Ljubljana opravil lani, ko je bil V KS Lučine in Gorenja vas pričakujejo, da bo projekt vključil tudi avtobusna postajališča na sedanjem odseku. Sicer pa ob Čimprejšnji celoviti obnovi tega odseka ne gre za pretirane želje, pravijo, saj so na tej cesti sama iz Lučin zabeležili 240 vozil na dan, 16 avtobusnih prevozov, na dolino pa je vsak dan vezanih 470 krajanov; vključno $ šolarji, ki imajo osemletko v Gorenji vasi Cesta pa Je tudi gospodarsko (les) pomembna in že zdaj obremenjena. v začetku oktobra opravljen ogled trase ceste. Takrat pa je ponovno prevladalo stališče, da mora biti vozni pas širok 5 metrov s po tričetrt metra širokima bankinama na vsaki strani. Hkrati je bila trasa tudi zakoličena. Ko pa seje minuli mesec (februarja) SCT lotil del na tem odseku, je hkrati detajl nejša geološka raziskava pokazala, da je teren veliko slabši oziroma zahtevnejši od lanske vizualne ocene. Ob tem pa se zdaj pojavlja zaskrbljenost v krajevni skupnosti Lučine in Gorenja vas. Za cesto je namreč na volj« trenutno le 40 milijonov sredstev. To pa bo veliko premalo in po nestrokovnih razmišljanjih se v Cesta Rudnik • Todraž Lučinah in v Gorenjih vasi bojijo, da niti na delih odsekov cesta ne bo dobila asfalta, za celotno ureditev pa ga bo nedvomno premalo. Takšna razmišljanja, ugibanja in bojazen pa na nek način potrjuje tudi ze stroka, saj na bi maja izdelan projekt na podlagi normativov za regionalne ceste in glede na zahteven teren na 2,4 kilometra dolgem odseku, za uresničitev in dokončanjedel narekoval spet okrog 150 milijonov tolarjev. V KS Lučine in Gorenja vas zato pravijo, da si ne želijo ponovitve sovodenjske ceste. Prepričani pa so, da bi urejena cesta sodila tudi v sedanji program urejanja rudnika. Ugotavljajo, da bi veljalo dinamiko ureditve na tem odseku točno opredeliti, da se ne bi zgodilo, kot se je na primer, ko je občina z izgradnjo obeh mostov skušala z lastnim deležem prispevati k ureditvi ceste, in celo v krajevni skupnosti Lučine so takrat (lani) razmišljali, da M z lastno udeležbo (samoprispevkom) podprli obnovo, /daj, pravijo v KS Lu- čine, je vlak, kar zadeva njihovo udeležbo, najbrž odpeljala? Vendar vseh upov ven* darle še vedno niso "pokopali"« Zato skupaj s krajevno skupnostjo Gorenja vas, kjer »o ureditev regionalne ceste prav tako izpostavili v programu prjekta za trajno prenehanje izkoriščanja rudnika uranove rude in preprečevanja P08'*^ rudarjenja v rudniku Zirovski vrh, podpirajo rudi prograrnko zahtevo, v primerjavi s ft milijardami sredstev za niški program" namreč 15JJ milijonov predstavlja le odstotka. V obeh krajevnih skupnostih zato upajo, da se bodo morda vendarle lahko sporazumeli «jj dogovorih (upajo, da tudi oP podpori občine) za bolj spod-buden finančin izid, kar imde^ letošnja obnovitvena dela. J*1 trenutno znanega. Spečk' namesto obnovljene ceste namreč resnično ne želijo. A. Zalar Enkratna priložnost za Komendo Denar za telovadnico pomeni osemletko Če se bodo v krajevni skupnosti Komenda v nedeljo, 10. aprila, na referendumu odločili za samoprispevek* bolovica od okrog 1600 volivcev v krajevni skupnosti) ga bodo začeli plačevati 1 maja letos, plačevali pa K1Kj() (t() 30, aprila 1W6 "Poleg denarju, ki naj bi ga zbrali na ta način, pa moramo v krajevni skupnosti tudi sami poskrbeti za celotno dokumentacijo za telovadnico (načrti so ic nared), izbrati najugodnejšega izvajalca; skratka pripraviti vse potrebno, da s« 1. septembra letos lahko račne gradnja telovadnice, la pa naj bi bila potem zgrajena v I«-1 u dni, da bi bila na voljo učencem ie v soiskemietu lWWo, V „„d*tvu KS in organi zacijah oziroma društvih, kjer uno v zadnjih dneh ie razpravi Jali o zbiranju denarja na podlagi referendumske odločitve in o programu, se zavedamo odgovornosti. Vendar nas izgradnja, in kar bo povezano z njo, ne skrbi, če se bomo vsi skupaj v krajevni skupnosti Komenda odločili 10 aprila ta samoprispevek. Ocenju- jemo, da bi bila odločitev H fl nov, če se ne odločimo za la* način zbiranja lastne ude"■ velika ikoda in bržčas do*°"n,o i/gubljena priložnost, d« ao popolno osemletko." Telovadnica pa ne bi P^JjjJ le uresničitev pogojev za m < m pouk telesne vzgoje, tudi za nadaljnji razvoj ra/• športov (od košarke. Kg-JJ nogometa m drugih) v ry bi!; in okolici. Na ta način l,aJrUgc hkrati tudi dvorano /•« . nC kulturne, družabne in r*Jjikl)St iMi.editve ter srečanja. Xo. danaSnjih normalnih lois*r$-viuim. v osemletnih iolan, . v na bo na pnmer slet *o I ^ Komendi (seveda. Če *c /t odločil, /a samopnsju-vt ^Q izgradnjo telovadnice) J d, kvadratnih metrov. V ki jj^-j bi zgradili dvorano z ne*7IlKiri kot tisoč (%8) kvauratnirm v kater. hi bilo ' *,cn,s». Omogočala bi igranje |k>-rokometa, malega fOtpa*.B/||Cn»' »arke na dveh igriščih. ^)ft rekreacijo ln seveda tum (cltV lUcasjsf prireditve --njim vadmea pa bi stala med * prizidkom k Ioli in po*«" "Nobenih MU in večjih ovir nI, izgradnjo Potreben slek in odločitev, run način prrdlaga deki. V j* H Sf n' „,h doaedanjin vab, ti » krajani. 9* dobili vtisa, da enkratno priložnost ne /ato hi bil neuapeej v ncdcl Mil ncu«p—« „„.nje". l„, 10. .Prti.. Jjgg ■v in najbrž prstena«, -j odločitev in najbrž » jena' priložnost. • * Ob spremembah pokojninske zakonodaje: Jože Špilak Po odmeri pokojnine je pravic konec Ko se povišajo pokojnine, so tisti, ki imajo najvišje, kar dvanajstkrat na boljšem Naklo, 31. marca - Jože Špilak, upokojenec iz Naklega, že nekaj f**a spremlja problematiko pokojnin in med drugim pravi: ~"ko spremlja proDiemauao poaojmn in meu uiujuu p-»"- - -~ je odmera pokojnine mimo, so s tem prenehale vse upokojenske Pravice in od države je odvisno, kakšno politiko bo poslej vodila." Izdatki Zavoda r«u za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so Pri nas res zelo visoki - lani 14 odstotkov brutto domačega Proizvoda, vendar je izredno neugodno odjeknila vest, da so upokojencem spet znižali pokojnine. Vlada si prizadeva in t0 naj bi sprejel tudi aprila hodnje upokojencem enkrat letno pokojnine uskladili tudi z rastjo povprečne plače in sicer tako da bi povprečna starostna Eokojnina za polno pokoinins-o dobo januarja znašala 85 odstotkov povprečne novembrske plače... ~ ni sprejel tudi aprila Parlament, da bi pokojnine in "Najvišji" prejmejo ?n>ge prejemke usklajevali na ~t, Hvanaktkrflt l usklajevali _ tri mesece - le za naprej. Ce bi, denimo, rast cen življenjskih Potrebščin v prejšnjem trime-*rcju presegla tri odstotke, naj bl vse te prejemke v naslednjem trimesečju povišali za 70 odstotkov ugotovljenega preseganja r*sti cen nad tremi odstotki. Upokojenci od tem med đrugirn ugotavljajo, da bi tak sistem najlx>lj prizadel upokojence z nizkimi pokojninami, saj IJb skoraj polovica dobiva pokojnino, ki ne presega 35 tisoč tolarjev. £° veljavnem pokojninskem Zakonu znaša najnižja pokojninska osnova 64, najvišja pa •J"J odstotkov povprečne plače na zaposlenega. To se bo poz-naI° pri marčevski uskladitvi Pokojnin tako, da bodo tiste Pokojnine, ki bodo odmerjene rtovo določene najnižje in Jajvisje pokojninske osnove, «»«ane manj kot vse druge. tiidi dvanajstkrat več Med tistimi, ki redno spremljajo problematiko pokojnin, je tudi Jože Špilak iz Naklega, ^erjenih °d najvišje pokoi-n2i osnove razmeroma zelo jj'0, tistih, ki so ali bodo "Merjene od najnižje pokoj-"nske osnove pa razmeroma veUko - več kot 71 tisoč -ob marčevskem znižanju r^ojnin prvič prišlo do degre-lvne uskladitve, ki ruši dose-Jinja razmerja med rjojninami. Vlada med drugi uai predvideva, da bi v pri- a na to, da je pokojnin, upokojenec Planike Kranj, ki se večkrat oglaša v časopisih s svojimi pametnimi predlogi in takole pravi: "Ko predlagajo, naj bi se pokojnine usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, me zanima, ali se bodo res dosledno in tudi tedaj, ko bodo plače zaostajale za rastjo življenjskih stroškov? Lahko se potem rudi zgodi, da bodo upokojenci v privilegiranem položaju v primerjavi z delavci. In - ali se bodo prilagajale v odstotkih ali v zneskovno? Če bi se namreč v enakem odstotku, kot so se povečale cene in če vzamemo minimalne pokojnine, bodo vse pokojnine, Id so višje od minimalnih, prejele znatno več, kot znašajoživljenjski stroški. Izračunal sem, da bi tisti, Id prejemajo najvišje pokojnine, prejeli kar za dvanajstkrat več kot znašajo življenjski stroški... Če bodo prejemali v istem znesku, kot znašajo življenjski stroški, bo to nekakšna uravnilovka... In če se bodo odočili za odstotek, država ne bo nič prihranila in kot pravijo, bo šlo za uravnilovko. Osebno sem že dolgo mnenja - karkoli se že govori - da se pravice upokojencev začnejo in nehajo tedaj, ko se izračuna odmera pokojnine. Ne mislim zdaj razmišljati, ali je odmera pravična ali ne, hočem poudariti le to, da se po odmeri pokojnine nehajo vse pravice upokojencev. Povsod po svetu je tako, da potem politiko pokojnin kroji država in le od te je odvisno, kakšne bodo pokojnine. Nikar odstotkov! Menim tudi, da bo po tej politiki pokojnin naraščala razlika med minimalno pokojnino in zajamčeno plačo - če se bodo odloČili pokojnine odmerjati po rasti plač. Pošteno bi vsekakor bilo, če bi pokojnine rasle dosledno z rastjo življenjskih stroškov, vendar po zneskih za vse in ne po odstotkih. Na račun dviga povprečnih plač največ dobijo tisti, ki imajo največ... V nasprotju z nekaterimi drugimi upokojenci tudi menim, da ni skrbi, da država, ki si je menda sposodila denar iz ZPIZa, ne bi vrnila tega dolga. Kaj bi se zgodilo, če država takoj poravna ta dolg? ZPIZ bi pač predlagal znižanje prispevne stopnje... Drugače kot številni drugi se oziram tudi nazaj, v čas, ko so nam bile pokojnine zamrznjene. Povsem upravičeno in poglejte! Decembra leta 1989 je moja tako imenovana "gola" pokojnina znašala 9 milijonov takratnih dinarjev, že naslednji mesec pa kar 27 milijonov dinarjev. Tedaj je Markovič zamrznil plače m pokojnine in že tedaj sem pisal v časopise: ali bo obstala gola" pokojnina, ali bodo poračuni ali nekaj vmes. Kdo je odločil, da bodo obveljali poračuni, ne vem. V glavnem: za toliko je bilo nemogoče "poskočiti" in zamrznjene pokojnine so bile umestne, saj se je moralo vzpostaviti neko ravnotežje. Po mojem mnenju bi morali tedaj "gole" pokojnine povečati za 90 odstotkov... Mislim pa takole in tega novi upokojenci nočejo razumeti in trdijo, da jim je bila storjena krivica. Vsem upokojencem je storjena krivica s tem, da v odstotkih poračunavajo poko-nine, saj s tem tisti, ki imajo največ, tudi največ dobijo. Ampak res se je treba zavedati, da s tem, ko je izračunana odmera, je vseh pravic konec - tedaj mora država ali parlament uravnavati socialno politiko in tudi politiko pokojnin. Preprosto: ko je bila odmera, je pravic konec! In ker se veliko govori tudi o velikem in številnem upokojevanju, bi dejal samo to, da bi bilo po mojem mnenju za državo veliko bolje in ceneje, ko ne bi toliko upokojevala - z dokupi let in tako dalje. Ampak bi z veliko manjšimi stroški nekako "vzdrževala" ljudi na socialnih pomočeh. Ali je sploh že kdo pomislil, da bo strošek z dokupom let v javnem dolgu?" • D-Sedej - Foto: J. Pelko ^vinarji med svobodo tiska, pravico javnosti do obveščenosti in pravico Posameznikov do zasebnosti Je pisanje o "neprijetnih44 stvareh že tudi neresnično in žaljivo? mKi,Vse številnejših zasebnih tožbah proti novinarjem, sklepali, da so novinarji edini odgovorni za javno besedo. tudi gorenjskim, bi tt DQevnuPnl* ' Mirko Kunjič 12 Slovenskih novic in Miran Šubic M CeriT* st" bUa zaradi Pranja o "bordelu" v Pšenični polici °pr°*Čena iT Pred dncvi 08 ljubljanskem temeljnem sodišču **'°> Ver . . e- Zanimivo pri tem je, da nista bila oproščena zavije ** Pi$ala resnico, ampak zato, ker je bila tožba slabo t*pi*ala u DresPlošna, in ker se je izkazalo, da sta v člankih Kranj Podatke, ki sta jih dobila na tiskovni konferenci UNZ C(uQa tožr»a l° m n'*' P™8 narjem pač ni potrebno pregnanem Pri0ti Soreniskim verjati. Kljub temu se zdi, da *ac*nJem * ^e ena reQ*ih v so prav novinarji tiste grdobe, Prignal rft ki J°Je sodi$če ' fodbo JSr* na oprostilno • • Dni7e t\ne Pritožila m GV*\proti novinarje" „°^enJskemu glasu, so ki "jih je treba prijeti za besedo, jih sodno preganjati in kaznovati. Trenutno imamo namreč na Gorenjskem le eno tožbo, v kateri zasebni tožnik toži intervjuvanca zaradi dom- seie" vuJ»wnu glasu, so toži lniervjuvauv« —~- Primerih ap°Vedane- * dveh nevno žaljive izjave in ne Vj»io zasebni tožilci zahte- novinarja. a.:. UU novinarcl,;u u:x 'tor7ev°einaarskih 1 °8romnPH Jlankov tudi *a Co„kfnarne odškodnine m "izgubljeni poslovni tn 0sebni ugled ter duševno lrPljenje". Slobodan Jovič, ki !?. "sporni" članek objavil v ^ovencu, je bil pred dnevi že Povabljen na glavno obravnavo, na katero pa ni bilo tožnikov. v vseh teh primerih gre za Pranje o "neprijetnih" stvar Novinarjeva temeljna obveznost je resnično in neponar-ejeno obveščanje javnosti. Novinar poroča kot očividec ali na osnovi dejstev in dokazil znanega porekla... Iz Kodeksa novinarjev Republike Slovenije Katera pravica je manie r> m— i«»"»ciiu gre za -------.j " *h na DoH1nePri3etnih" stvar- močnejša? tnentov • uradnin doku- Ali je ustavna pravica davnih °Zlroma poročil bode tiska in pravica jav svo- avr»h organov, ki jih novi- bode tiska in pravica javnosti do obveščenosti tudi o "ne- prijetnih" stvareh močnejša od pravice posameznika do zasebnosti, je tako rekoč večna dilema, o kateri si niso soglasni niti pravni strokovnjaki. Teh dilem novinarji nimamo, naše poslanstvo je jasno, nekaj "zmede" povzroča predvsem zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je pisan na kožo tudi najbolj očitnim barabam. Predvsem pa se novinarji ne moremo strinjati z že kar uveljavljenim prepričanjem tožnikov, da so "neprijetne" stvari, o katerih poročamo, avtomatično tudi neresnične in žaljive, in da smo za javno besedo odgovorni samo mi. Novinarji postajamo higieniki "V politiki se poliva gnojnica sem in tja, drug drugega obkladajo z barabami, tatovi, krivi pa smo novinarji, če to zapišemo. Prizadetibo tožil mene. Novinarji tako postajamo neke vrste higieniki. Ce nam bo vzeta še ta pravica, da javnost zve za barabije (za mnoge lumpe je to edina kazen), prav, menim pa, da bi Anketa Pokojnine so sramotno nizke Upokojenci so ali bodo v teh dneh dobili marčevske pokojnine, ki so praviloma za dobre štiri odstotke nižje od čistih februarskih pokojnin. Vlada se ie odločila - in bo tudi parlamentu predložila - da v prihodnje pokojnin ne bi več usklajevali na osnovi mesečnega gibanja plač, ampak le po vsakem trimesečju, le za naprej in na osnovi delne rasti življenjskih stroškov. Tokrat smo v naši anketi vprašali nekaj tistih, ki na pokojnine večinoma še čakajo. Ali spremljajo problematiko pokojnin in kaj mislijo o višini in o politiki pokojnin? Ivan Podberšič iz Kranja: "Ker ni bilo nobenih možnosti, da bi delal do Eolne pokojninske dobe - podjetju, v aterem sem bil zaposlenje šlo zelo slabo in se je znašlo v likvidaciji -sem se moral upokojiti. Pokojnine so v primerjavi z življenjskimi stroški zelo slabe, zelo borne in številni upokojenci živijo zelo slabo." Peter Tomšič iz Kamnika: "Imam svoje podjetje in plačujem prispevke državi, ki niso majhni. V Sloveniji pa {'e vedno več brezposelnih in drŽava >i morala poskrbeti za več delovnih mest. Hudo je, če je zdaj en aktivni delavec na tri upokojence in kot sem slišal, naj bi-pnšli tudi na to, da bo en zaposlen kar na dvajset upokojencev. Vsekakor bi morali poskrbeti za to, da bo več produktivnih delovnih mest..." Janez Starovašnik iz Kranja^ "Sam sem zaposlen v Iskri in imam dvajset let delovne dobe. Vsekakor poznam problematiko pokojnin in mislim, da so si upokojenci zaslužili višje po-kojnine. Saj so vendarle vso delovno ^fg^ ^^H*» o*000 plačevali in prispevali v pokoj-^j,5k^_ JB ninski sklad, zdaj pa dobijo tako malo, da komaj živijo." Tanja Jurjevec iz Kranja: "Kako bo takrat, ko bom sama v penziji, ne vem. Nisem pa noben optimist in verjamem, da bo morda še slabše. Tako nekako kot v zahodni Evropi, kjer si ljudje v času, ko delajo, prihranijo nekaj za tedaj, ko gredo v pokoj. In večinoma od tega tudi živijo. Zniževanje pokojnin pa je zame nelogično, saj imam v sorodstvu nekatere, ki prejemajo pokojnino in vem, da si s tem vseh stroškov niti ne morejo plačevati - čeprav živijo zelo skromno." Mare Grašič iz Kranja: "študiram na oblikovni šoli v Ljubljani in slišim tudi o problematiki pokojnin. Vendar me ta tema ne obremenjuje in niti približno nič ne zanima." * I).Sedej - Foto: J. Pelko bila to tudi levja usluga učinkovitosti sodstva," razmišlja Miran Šubic, Dnevnik. "Tudi uradne institucije, ki dajejo podatke, naj bi se ravnale po nekem svojem kodeksu, pravilniku, zakonu. Vsak naj odgovarja za svoje besede!" Miran Šubic je med gorenjskimi novinarji "prvak" v tožbah. Ko je bil še študent novinarstva, ga je nekdo tožil zaradi nogometa. Zapisnik SDK, ki ga je imel šubic v roki, takrat ni dosti pomenil. S tožnikom sta se vendarle poravnala, ne da bi se moral novinar opravičevati ali kaj plačevati. Tožil ga je tudi koroški podjetnik Warasch. V tožbi je Šubic zmagal sam, brez zagovornika, jabolko spora pa je bil očitek stečajne ekipe Elana, ki je novinarjem povedala, da ji koroško podjetje ni hotelo dati podatkov o poslovanju z Elanom. Zaradi razžalitve funkcionaja so šub-ica še v prejšnjem režimu tožili takratni kranjski vel-možje, šlo je za pisanje o davčni aferi. Novinarja je zaslišal preiskovalni sodnik, vendar do obravnave nikoli ni prišlo. Manj ugodno se je zanj izšel spor z Janezom Janšo, nekdanjim lastnikom Zapravljivčka v Stražišču. Šubic ie tožbo, tudi tokrat brez odvetnika, na prvi stopnji dobil, Višje sodišče jo je nato razveljavilo in vrnilo v ponovno obravnavo, tu ie bila dosežena poravnava. "Slo ie za domnevno izkoriščanje trgovk. S poravnavo, ki zame ni bila ugodna, sem se strinjal, ker sem naveličan potikanja po sodiščih. Postopek, v katerem sem se branil sam, mi je vzel polnih petnajst delovnih dni. Preveč. Zakaj sem se branil brez odvetnika? Stvari so se mi zdele tako jasne, članek je "stal", da nisem mogel razumeti, zakaj naj bi nekoga užal. Očitno le ni bilo tako jasno." "Šla bi sedet" Oba, Miran šubic in Mirko Kunšič, pravita, da sta pripravljena "sedeti", kadar bosta obsojena. Zlati v primerih, ko se kot novinarja ne bosta počutila kriva, kot je bil, denimo, zadnji primer "bordela". Dopuščata tudi možnost, da bosta obsojena. "V štiridesetih delovnih letih bom napisal najmanj 20.000 tekstov, verjetno ga bom večkrat polomil, napisal netočnosti, lepreverjenosti," pravi Miran ubic. 5 Za Mirka Kunšiča je bilo sojenje v zadevi "bordel" v Pšenični polici prvo resnejše srečanje obtoženca s tožniki. "Postopek je trajal skoraj Eoldrugo leto, s Subicem sva ila petkrat na ljubljanskem sodišča, dvakrat na poskusa poravnave in trikrat na glavni obravnavi. To nI enostavno, vzame precej živcev. Do zadnjega je kazalo, da sodišča ae zadoščajo ne dokumenti inšpekcijskih služb, ne od preiskovalcev dobljene kopije kazenskih ovadb, sodnico je zanimalo samo to, kako so bdi fantje zaradi člankov prizadeti. Postopki na sodišču so mučni, mislim pa, da bi vsak, ki piše "črno kroniko", moral vsaj enkrat sesti na zatožno klop. Da ne razmišljaš samo kot novinar, ko dobiš "vroče" podatke in pišeš članek, am- pak pogledaš tudi drugo stran, kar včasih počnemo, je tveganje. Dobil sem več anonimnih grozilnihklicev. Enkrat me je neznan moški glas po telefona vprašal, ali vem, kaj je kolumbijska kravata. Odgovoril sem, da (prerežejo vrat in skozenj potegnejo jezik), in nato: "Pripravljajo se za vas!" V takih primerih ti tudi policija ne more pomagati. Napravi uradni zaznamek in ?očaka, ali bo grožnja uresni-ena ali ne." Novinarji, ki pišemo o "neprijetnih" stvareh, praviloma pogrešamo tudi natančna merila v samih novinarskih hišah. Ne le, ali o nekom pisati z imenom ali brez, zelo pomemben je tudi slog pisanja. Ali naj pišemo za pravnike, torej suhoparno, ali "sočno", kot hočejo uredniki in bralci. In ko sam pristaneš na drug način, se ti lahko zgodi, kot se je znanemu novinarju Marjanu Jermanu na državni televiziji. Tožen je bil za ogromno odškodnino, pa so mu televizija potem rekli, da bo lahko dobil nekaj več dnevnic. Jerman zdaj napoveduje, da bo šel pri vsakem zasebnem tožilcu v protitožbo. Morda je tudi to eden od načinov, doslej neuporabljen, da se ploha tožb Eroti novinarjem v primerih, o nikakor ne gre za laži, zaustavi. • H. Jelovčan VILA BEll-A TEL: 45-398 KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER pe<<*. *• »P"1« 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza Marenčiia. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo.V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec. v prostorih knjižnice kranjske Gimnazije razstavlja grafike na temo Tristo ljubezenskih Peter Jovanovič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Andrej Dolinar. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike in risbe akad. slikar Lojze IZemažar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava del z likovne delavnice Misel in korenine. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavila akad. slikar Žiga Okorn.V galeriji Fara razstavlja slike Bernarda Šmid. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. KAMNIK - V razstvaišču Veronika je na ogled razstava izdelkov dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotogrfaijo, oddelek za industrijsko oblikovanje. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI - za abonma petek L, konto in izven. Predstavo bodo v sredo, 6. aprila, ponovili za abonma zeleni, konto in izven. ^ KRANJ: ORKESTER - Dramska skupina Gimnazije bo v konferenčni dvorani Gimnazije v torek, 3. aprila, ob 19.30 premierno predstavila Jeana Anouilha Orkester. S to predstavo se ^JFV"r bodo kranjski gimnazijci predstavili tudi na gimnazij adi v Mariboru. RADOVLJICA: MED OGNJI - V torek, 5. aprila.ob 19.30 bodo v dvoranici radovljiške knjižnice predstavili knjigo Ivana Jana Med ognji. Avtorja in knjigo bo predstavil dr. Emil Cesar. PO KITAJSKI IN TAJSKI Škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vabi danes, v petek, ob 20. uri v klub hotela Transturist na predavanje z diapozitivi z naslovom Potep po Kitajski in Tajski. Predaval bo David Sinigoj. Vstopnine ni. V aprilu bodo potopisna predavanja vsak petek ob 20. uri. Naslednji petek, 8. aprila, bo alpinist Zvonko Požgaj predstavil vzpon na K2,15. aprila pa bo Peter Podgoršek govoril o popotovanju po Braziliji. V zbirki Slovenski veljaki PESEM JE SONCE Ljubljana - V torek je Dnevnik predstavil novo knjigo iz zbirke Slovenski veljaki. Pisatelj Ivan Sivec je pod naslovom Pesem je sonce zbral vtise iz življenja pevca Toneta Kozlevčarja. Kot pravi avtor, Tone Kozlevčar ni samo tisti žametni bariton iz Šentvida pri Stični, ki je 40 let prepeval v Slovenskem in Ribniškem oktetu, temveč je v osmih desetletjih prehodil tudi nadvse zanimivo pot od grajskega pastirja do glavnega organizatorja nastopov največjega ambasadorja slovenske pesmi, Slovenskega okteta. Mnogi ga imajo zaradi najbolj Erepoznavne pesmi Ribniška kar za pristnega Ribničana frbana. Knjiga tako ni le pripoved o življenjski in glasbeni poti Toneta Kozlevčarja ter z njim vred Slovenskega okteta, temveč tudi zanimivo in na mnogih mestih duhovito pričevanje o časih, ki se jih večina med nami ne spominja. O življenju med svetovnima vojnama na slovenskih tleh, pa o prvih potovanjih v tujino po drugi svetovni vojni, ki so bila prav gotovo zapisa vredne izkušnje. Najbolj prepričljivo pa so v knjigi opisana prva srečanja Toneta Kozlevčarja s Slovenci, ki so se kdove kdaj raztepli po svetu in za katere je bila domača pesem tisto, kar jih je najbolj družilo tudi v tujini. • M. A. USPEH GORENJSKIH GLASBENIH ŠOL Na letošnjem tekmovanju učencev Glasbenih šol Slovenije so sodelovale tudi gorenjske glasbene šole in to z učenci kitare, violine in violončela. Kranjska Glasbena šola je sodelovala s šestimi učenci, od katerih so kar štirje posegli po odličjih: Anžej Matic (violina 1. B kat.) iz razreda učiteljice Branke Marčan je dosegel II. nagrado, Marjetka Hribernik (violončelo, 1. A kat.) iz razreda učiteljice Zdenke Kristl - Marinič, prav tako drugo nagrado, izvrstna sta bila tudi oba kitarista iz razreda učiteljice Nataše Bogataj: Shresta Ravi (1. C kat.) je prejel drugo nagrado (kot najboljši, saj prva ni bila podeljena) Viktor Simič (1. A kat.) pa tretjo. Škofjeloška Glasbena šola je sodelovala s kitaristom Lukom Veharjem (1. B kat.) iz razr. učitelja Uroša Lovšina, ki je prejel najvišjo -1. nagrado, prav tako je z enim kitaristom tekmovala radovljiška Glasbena šola: Eva Jelene (1. C kat.) in razreda učiteljice Mateje Blaznik je dosegla III. nagrado. Na tekmovanju je sodelovala tudi Glasbena šola z Jesenic z dvema violinistkama. • Peter škrjanec Bo Slovenija znala ohraniti naravna območja in kulturno krajino? NARAVA ■ POSEBNA VREDNOTA Na Bledu se je pred dnekaj dnevi (28. marca) zaključilo tridnevno srečanje strokovnjakov za narodne in naravne parke« rezervate in druga zavarovana območja iz južne Evrope, mediteranskih držav ter nekaterih drugih evropskih držav. Srečanje sta organizirali Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN) in Komisija za narodne parke in zavarovana območja (CNPPA). Denar za knjige poslan ODPRTE KNJIŽNICE Včerajšnji dan, 31. marec, je za vse slovenske knjižnice minil povsem enako kot sicer drugI dnevi - vrata knjiinie so bila namreč odprta tudi zato, ker so knjižnice dobile prvi del letošnjih sredstev za nakup knjižničnega gradiva. Protestno zapiranje vrat zatorej nt bilo potrebno. Ministrstvo za kulturo je drsalo besedo oziroma jo je držal drlavni sekretar za kulturo Joie Osterman. Pred štirinajstimi dnevi je namreč na protestnem zboru Zveze splošno izobraževalnih knjižnic v Ljubljani obljubil, da bodo knjižnice do konca marca dobile denar za knjige. Seveda ne celoten znesek, ki ga v tem letu namenja ministrstvo za kulturo, o tem so s knjižnicami podpisali tudi pogodbe, pač pa U četrtino. Predstavniki slovenskih knjižnic namreč v tem letu niso niti po sistemu začasnega financiranja tri mesece dobili od ministrtva nobenega denarja za nakup knjižničnega gradiva, na to pa so med drugim predstavniki knjižnic opozorili tudi s protestnim shodom Preostala sredstva boao-knjižnice dobile med letom še v treh obrokih; drugi del naj bi bil izplačan do konca aprila še po začasnem financiranju, tretji obrok naj bi prejele do konca julija, kar pa naj bi pomenilo, da bi bil s tem poravnan delež za knjige do dveh tretjin, kolikor ga predvideva proračun za to leto. Zadnja tretjina naj bi bila nakazana do konca septembre letos. Za tak način so se Zveza splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije in državni sekretar za kulturo dogovorili v torek, 29. marca, in s tem pravzaprav dosegli dogovor o vseh ključnih elementih aneksa k pogodbi o rednem financiranju knjižnične- fa gradiva za letos. Anekse odo podpisali takoj po sprejetju državnega proračuna za letos, ta prehodno obdobje pa bodo knjižnice prejele pismena jamstva Ministrstva za kulturo. Ker se je letošnje financiranje tako zavleklo, nekatere knjižnice pa niso imele denarja za nakup knjižničnega gradiva že v zadnjih mesecih lanskega leta, so se na sestanku dogovorili tudi o tem, kako bi se naslednje leto izognili podobnim težavam. Med tako imenovanim začasnim financiranjem, Id traja do sprejetja proračuna, naj bi ministrstvo za kulturo izdalo na podlagi vladnega odloka o začasnem financiranju navodila, po katerih bi lahko knjižnice dobite denar za nakup knjig Že v začetku leta 1995. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo knjižnice dobile od ministrstva za kulturo seznam subvencionirane literature, o čemer govori 6. člen pogodbe. Sezname bodo knjižnice dobile po sprejemu državnega proračuna za letos. Protest knjižničarjev je torej zale gel, čeprav hi verjetno tudi brez takšne glasnosti knjižnice tudi lahko dobile denar za svoje redno delo - Če bi bile bolj upoštevane. S tem dogovorom naj bi za letos in morda tudi v prihodnje odpadli problemi, ki frenijo delo knjižničarjem in ralcem Še najtežje je v obdobju, ko ni rednega dotoka knjig dijakom in študentom, saj imajo navadno knjižnice le po en izvod knjig potrebnih tudi za izpite, povpraševanja pa je ogromno. • LJVI. Udeleženci srečanja so se ukvarjali s pripravo končnega besedila Akcijskega plana za zavarovana območja v Evropi -za del, ki se nanaša na južno Evropo in Mediteran. Sklep o pripravi takšnih akcijskih načrtov je pred dvema letoma sprejel v Caracasu IV. kongres o narodnih parkih in drugih zavarovanih območjih, dokončno pa naj bi bil akcijski plan predstavljen že letos septembra. Da so vprašanja varovanja narave posebnega pomena tudi za Slovenijo, ni treba posebej poudarjati. Kot je znano, je prav v zadnjem času to področje prišlo v pristojnost ministrstva za okolje in prostor, kjer se, kot je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, povedal državni sekretar v ministrstvu za okolje Jernej Stritih vsekakor zavedajo vseh ključnih problemov, med njimi tudi posebej upravljanja z zavarovanimi območji. Vendar pa kaže, da bo že prihodnje leto tudi Slovenija naredila pomembnejši korak naprej glede varovanja naravne dediščine in to ne le z ratificiranjem konvencije o biološki raznovrstnosti, pač pa tudi s sprejemom nacionalnega programa varstva okolja. S tem programom bo določena med drugim tudi strategija varstva narave, razglašena bodo nova zavarovana območja, spremenjen pa bo tudi sedanji zakon o naravni in kulturni dediščini. Na ta način naj bi Slovenija pri varovanju narave po novem dala več poudarka ohranjanju biolške raznovrstnosti, sprejet nacionalni program pa bo omogočal ohranjanje slovenske kulturne krajine kot posebne vrednote v prostoru. Obeta se torej drugačna zasnova varovanja narave, ki naj bi v prihodnje izključeval možnosti za takšne posege v naravo, kot je bil primer s Kočevsko. Zadnjih deset let bi pravzaprav težko našli kakšen razvojni program za varovana območja, praktično država ni storila ničesar za okolje s tako izjemnimi naravnimi danostmi in tudi posebnostmi, ki jih ni nikjer drugje. Da se tudi na tem področju vendarle nekaj pomembnejšega dogaja, pa kaže na primer tudi to, da je letos prvič pri stanovanjskem skladu posebej poudarjenjjjkri-CBrij obnove stavb na zavarovanih območjih; z ugodnejšim kreditiranjem in tudi z drugimi instrumenti naj bi ne le pospešili obnovo stanovanjskega fonda na zavarovanih območjih, pač pa tudi zainteresirali prebivalstvo, da bi cenilo vrednote okolja. Ker pa se v {irihodnje obetajo spremembe okalne samouprave, bo v Sloveniji nastala cela vrsta tako imenovanih "parkovnih" občin tudi na zavarovanih območjih; ki naj bi znale vzpostavit' Eoseben odnostamkaj živečih ,udi do narave. Ob vsem tem pa se seveda Eostavlja vedno tudi vprašanje, oliko denarja pa lahko namenja Slovenija za svoja zavarovana območja. Marija Zupančič - Vičar, ki je med drugim tudi regionalna podpredsednica Komisije za narodne parke in zavarovana območja pri Mednarodni zvezi za ohranitev narave, je prepričana, da denarna vprašanj3 niso nerešljiva. Slovenija ima namreč vse možnosti, da se poteguje za ugodna posojila mednarodnih bančnih ustanov in fondacij za izpeljavo projet tov za varovanje narave. PogP) je sevt?rJa razglasitev varovanih območij tam, kjer so za to pogoji. • Lea Mencinger DVA ODSTOTKA ZAPOSLENIH Krut boj za preživetje je zagotovilo izjemne kvalitete - Londonski gledališčnild upajo na ponovno srečanje .Ob koncu Tedna slovenske drame je bil predviden seminar na temo "Slovenski dramski teksti na tujih odrih", ki se je preoblikoval v tiskovno konferenco gledališčnikov "Mania Productions" iz Londona, ki so v okviru Tedna uprizorili Fli-sarjevo igro "Jutri bo lepše". Londonska gledališka skupina "Mania Productions" je bila ustanovljena leta 1987 z željo po uprizarjanju novih angleških m tujih dramskih besedil ter po novih uprizoritvenih branjih klasike. Gre torej za izhodišče, ki je v osnovi vsakega gledališkega organizma, ki ne želi zaiti v pozabo. Tako se je znotraj takega repertoarnega koncepta zlahka "znašlo" Flisarjevo dramsko besedilo, ki se skozi londonsko uprizoritev kaže kot univerzalno in "neslovensko". Londonski ustvarjalci so bili izjemno presenečeni nad reakcijami ob kranjski predstavi, saj je publika "sozvočno" z odrskim dogajanjem dopolnjevala ritem uprizoritve ter omogočala igralcem, da so se prikazali v formi nadpovprečnih profesionalcev. Primerjati naše in angleške pogoje za gledališko ustvarjanje je nemogoče. V Angliji, pač po njihovih zatrditvah, je 40.000 gledaliških igralcev in samo dva odstotka je zaposlenih v različnih pogodbenih gledališčih, ki so "neodvisna". Razmere stalnih angažmajev (o vprašljivosti se že nekaj ćaf pogovarjamo) so jim nep°£ nane. Zavedajo se, da "°ej^ tovost", v katero so eksistenc«1 pahnjeni, omogoča maksimal1}. ustvarjalne rezultate, čeprav si želeli, da bi njihovo "kruto8* pogodbenih ustvarjalecv menjala močnejša socialna l tovost. Crnogorka Sladja* Vujovič, ki je njihova reŽise ka, se zaveda, da sta o skrajnosti slabi. Kje je z»a sredina, ne ve še nihče? Vse K kor pa so si londonski gle£I a liščniki želijo ponovrieB srečanja z našo publiko. na uprizoritev je porok bod o* ustvarjalnih druženj. Sevedai . samo iz smeri Anglija Pr smeri Slovenija. Matija Logar POLABSTRAKTNE KOMPOZICIJE V Galeriji Fara v Škofji Loki se predstavlja slikarka Bernarda Šmid. S slikarstvom Bernarde Šmid smo se lahko prvič srečali šele pred nekaj leti. Slikarka se uvršča med umetnike samouke, vendar med tistih nekaj redkih, ki si prizadevajo poiskati sebi lasten in izviren izrazni način. Njene slike se nam zdijo abstraktno učinkujoče, vendar pa v njih še vedno lahko razberemo zabrisane spomine ali odseve predmetnih motivov. Njeno slikarstvo polabstraktnih likovnih podob je namreč izrazito pono-tranjeno slikarstvo, saj Bernarda Šmid z njim prestavlja predvsem lasten doživljajski in čustveni svet, ki pa si nikoli ne nadevata konkretnih oblik. Tu se srečamo s šopkom rož, tam s figuro ali arhitekturo in spet drugje s povsem drugačnim predmetnim motivom, ki ostaja vpet v splete navidezne abstraktne likovne igre in zato seveda bolj ali manj razpoznaven. Vezi, ki jih je slikarka ohranila s predmetnim svetom, so zato. skorajda neopazne, a predmetnost ostaja zavezujoče prisotna, saj na prikrit način obvladuje njena dela. Natančen pogled v njene kompozicije nam seveda razkrije, da sicer nastajajo na spontan, vendar nikoli na naključen način. Posluh za spletanje raznovrstnih likovnih elementov v celoto, pretehtana kompozicijska zgradba in barvna uravnoteženost nam Bernardo Šmid razkrivajo tudi kot občutljivo likovno ustvarjalko. Slike so vselej živahno ubrane. Barve, med katerimi so sprva prevladovali značilni rdečkasti toni, • prek' nanaša s tankimi namazi. * ^ riva jih nežna prosojna P0,-^, jica, ki zastira barvne uc tako da slike marsikdaj JrLer jejo celo melanholično. "n i na bi bila kar primerjai ^ glasbo, z nežno in ^°z!|el0' melodičnostjo glasbenih " „<> dij. Za vsako ceno PH^gjii'1 usklajevanje med seboj l0 ajo' delov je v zadnjih slikan mestilo slikarstvo z ekspr ^c|-ejšim predznakom. KpmP' $ ---a; nbllK«^ j a, ki so jo prej obli* bila J linijske silnice in jc oj"* £voj' določena, je odstopu3 -jjH mesto sproščenejšim "r^M vrtnicam, bolj ali manj flj?i dotik s čopičem je krepkejši barvni nanos, -^o no nežni in blažilni pa ° ■1<# (tokrat rumenkasti) barvi Damir Globočnik KRANJ TRGOVSKO PODJETJE ^•J^p.o. TITOVA 22, 64270 JESENICE, TEL: 81 646 I ^JELOVICA lesna industrija Škofja Loka Kidričeva 58 v v voscio m ZEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka »nainDustt,|ja |n OBJEK71 škofja loka p 0 I PRODAJA NEPREMK MAKLER BLED d.o.O. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, URADNE URE VSAKDAN OD 9.12. IN OD 17.19. V SREDO OD 9. 13. Tol:064/76461. fax:064/77-026 STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZAZIDLJIVE PARCELE NA GORENJSKEM Q| Zazidljiva parcela na JESENICAH ob Kejžarjevl ulici v izmeri 360 m2. CENA SAMO 21.000 DEM! Poleg navedenega prodorno dve zelo zanimivi lokaciji v GOZD MARTULJKU in v RADOVLJICI. Pokličite nas. Zazidljiva parcela z urejeno lokacijsko dokumentacijo v vasi KOČNA med Sp. Gorjami in Blejsko Dobravo. Celotno zemljišče, ki je naprodaj, meri 4.800 m2, od tega je stavbnega zemljišča 600 m2, ostalo Je gozd. £2 Dve stavbni parceli v izmeri ok. 1.000 m2, oziroma ena parcela v izmeri 2.000 m2 na BLEJSKI DOBRAVI. Zelo lepa, sončna lokacija. CENA posamezne parcele 40.000 DEM. £■ Dve manjši parceli v izmeri 300 m2 za izgradnjo manjše hiše brunarice? - v vasi POLJANE pri Sp. Gorjah, ali ena parcela v ^fSđ izmeri 600 m2. CENA posamezne parcele 21.000 DEM! £fl Parcela v izmeri 1.000 m2 v SP. GORJAH z urejenim lokacijskim dovoljenjem, lepa sončna lokacija. Potrebno Je urediti dostop do zemljišča. CENA 49.000 DEM 't gl Stavbno zemljišče v SP. GORJAH v izmeri 1.200 t m'2, ki se lahko deli na dve parceli (vsaka ok. 600 m.2). CENA vsake parcele 42.000 DEM IP1 Zazidljiva parcela v Izmeri 1.300 m2 v vasici Loka pri TRŽIČU. Priključki sov bližini zemljišča. Sončna lo-$ kacija CENA 56.000 DEM. 1.600 m2 velika parcela na BLEDU v _inem. Dokumentacija se urejuje, na parceli pa so že vsi priključki, vključno s telefonom. Lepa sončna lokacija v bližini jezera. PO DOGOVORU! gjj Dve zazidljivi parceli vsaka v izmeri ok. 600 m2 v vasici pri PODNARTU z urejeno lokacijsko dokumentacijo. Mirna lokacija ob godzu - Idealna za počitek ali za stalno bivanje. " CENA vsake parcele 24.000 DEM! [•J Zbiramo ponudbe za nakup parcel, ki se bodo prodajale v RADOVLJICI oziroma na Lancovem. Celotno stavbno zemljišče meri 5.000 m2, ter se zanj urejuje zazidalni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš. CENA m2 od 70 do 80 Poleg ureditve prenosa lastništva pri nakupu zemljišča, vam lahko pomagamo tudi pri pridobitvi lokacijske dokumentacije in potrebnih dovoljenj za gradnjo. Z Makler Bled v svet prodanih nepremičnin! MIKE'S SPORT FASHION POSREDUJEMO kratkoročna gotovinska posojila - po ugodni obrestni meri - ob zanesljivi garanciji - s takojšnjo realizacijo sredstev Informacije vsak ponedeljek od 14. do 16. ure. Tel. 064/215-169. IZDELOVANJE IN PRODAJA GUMBOV NA VELIKO IN MALO 0 PLASTIKA ŽAGAR RENATA, BREŽICE, C. PRVIH BORCEV 16, TEM (0608) 65-652 5GUM» mešanja FRANC KALAN Gasilska 5, Kranj (StmSSČe), tel 311-520 ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE l ŽIVILA ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV: v soboto, 2.4.1994, so vse trgovine odprte po normalnem sobotnem delovnem času v nedeljo, 3.4.1994, so od 8. do 11. ure odprte SP Delikatesa Kranj, Market Center Bled in SP Budinek Kranjska gora v ponedeljek, 4.4.1994, so od 8. do 11. ure odprte Delikatesa Kranj, Grintovec, Planina - Center, Vodovodni stolp, Britof Storžič, Čirče, Naklo, Drulovka, Bašar, Golnik, NC Šenčur, SP Gorenjka, Voglje, Brnik, Radovljica, Zgornje Gorje, Budinek Jesenice, center Bled, Zlato polje Vse dni bo poleg bogate ponudbe prehrambnega blaga tudi SVEŽ KRUH! ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! BLED SONČEK D.O.O. BLED NA 180 m2 PRODAJNE POVRŠINE VAM NUDIMO NOVO OTROŠKO OPREMO CAM - AVTOSEDEŽE •KAHUfCE - STAJICE •HOJICE -STOLČKE - PREVUALNEIMZE -VOZIČKE POMLAD PULOVERJE HLAČE-BOMBAŽ, JEANS TRENIRKE ANORAKE PIŽAME POLETJE -KRATKE MAJICE - KRATKE HLAČE - ODLIČEN B ABY PROGRAM - VEUKA IZBIRA NOGAVIC V NASLEDNJEM MESECU VAS B£M° PRESENETIUSE S PESTRO IZBIRO-•KOPALK •SLAMNIKOV -KAP ZA POLETJE TER Z NOVO - ITAUANSKIMIĆEVFUCI BONB0N1ERA 64240 Radovljica, Kranjska 2 ODPRTO OD PON. DO PETKA OD 9. D018., SOBOTA 9. D01* 65 VRST BONBONOV NA VAG0> BONBON^ ČOKOLADE, SLADKA DARILA, KAVA, VDJA. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V lastninjenju zastoje povzroča tudi predlog o večji brezplačni razdelitvi Bitka za certifikate se šele začenja Občine agencije ne obveščajo o vseh denacionalizacijskih zahtevkih, zato se je v Primerih ze zapletlo. Ljubljana, 30. marca - Agencija za privatno je do^j prejela ima tako že drugi, popravljen W9 programov lastninjenja, odobrila jih je W 'ZoU* P' **deutve. Po Jrvi izkušnji z javno prodajo delnic v Leku se bitta W certifikate Šele začenja, saj bodo sredi maja začele delovati .prve investicijske družbe. 1 Predlagano spremembo, s katero naj bi povečali odstotke brezplačne razdelitve So v podjetjih očitno vzeli i Zares, čeprav je predlog dokaj Dejasen, če ga prav razumem, aaJ bi bila brezplačna razdelitev še enkrat večja, zato ne farnem, ali je ta sprememba sploh uresničljiva, je na ; "snovni konferenci dejala dir-eMorica agencije za privatiza-C1J0 Mira Puc. Vsekakor pa bi P^jetja, ki imajo že potrjene Pr°grame lastninjenja spravila \ ^enakopraven položaj, dodal Jože Jaklin je Tež o *ve, kef niso obveščeni ^nacionalizacijskih Bevkih J?bcme agenciji ne pošljejo denacionalizacijskih zah-ev*ov jn podjetja jih v svojih 5r°gramih seveda zato lahko Z^fiijo. Zataknilo se je že v : e« primerih, ko sta bila r°grama lastninjenja že odo-rena, agencija pa je naknadn- ih13 tJsk« zahtevke. za denacionaliza-Kop Trnovo Agencija je doslej prejela 249 programov lastninjenja. Odobrila je 112 programov, ta podjetja so knjižno vredna 623 milijonov mark, njihova ocenjena vrednost pa je 769 milijonov mark. Odobrene pro- grame lastninjenja trna Gor-Ikofja Sovo- enajst podjetij z enjske: EGP SI Loka, Term opol denj, Kroj Škofja Loka, M en ina Kamnik, Obrtnik škofja Loka, Iskra Števci Kranj, Alpetour Bandag Škofja Loka, Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Termo Škofja Loka, Etiketa Žlri in Kemična čistilnica in pralnica Jesenice. Drugo soglasje pa je agencija doslej dala devetim podjetjem, med njimi je z Gorenjskega podjetje Ornega iz Kranja, ki je nastalo kot pozd. rogram, zaplet pri podjetju Koto Ljubljana pa še ni rešen, verjetno so za denacionaliza-cijski zahtevek vedeli, vendar jim tega ne moremo dokazati, je dejal Mira Puc. Zaradi revizij je največ težav v Kranju, kjer so v reviziji vsa podjetja. Ti postopki naj podjetij ne bi prizadeli, vendar pa nekatere le utegnejo zamuditi roke, kar bo seveda pomenilo, da ne bodo mogli več svobodno izbirati metode lastninjenja. Odgovora pa še ni na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru tožb, ki običajno zahtevajo veliko časa, vsekakor bo potreben enoten odgovor. Z Le k o m se lahko pohvalimo Brez zapletov je bilo izpeljano lastninjenje v ljubljanskem Leku, s tem primerom se v svetu lahko pohvalimo, kar bomo tudi napravili, je dejala Mira Puc. Lek je seveda dobra izkušnja, seveda se tam z lastninjenjem ukvarja skupina strokovnjakov, ki je dobro ocenila, da je bolje opraviti lastninjenje naenkrat, izkušnjo pa je seveda prinesla tudi prva javna prodaja delnic, saj 59 dveh je bilo povpraševanje bistveno večje od ponudbe. Pričakuje- Nasvete so doslej dajali predvsem podjetjem, v Srihodnje naj bi poskr-eli tudi za večjo seznanjenost in obveščenost ljudi. Pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj bodo odprli "privatizacijsko pisarno*4, ki bo ljudem na voljo trikrat na teden po dve uri. 42 JL 31 29 14 10 10 I I I I I I II I I I I I I Auf« '93 Sep 93 Od 93 Nov '93 Dcc •93 Jan •94 Feb •94 Mar •94 jo, da bo Lek kmalu vpisan v register.Drugo soglasje je doslej dobilo devet podjetij, kar kaže, da jih izdajajo dokaj počasi, večjih odstopanj ne ugotavljajo, presenetil je le šofer, ki je v svoje podjetje vložil 20 tisoč mark. Bitka za certifikate se šele začenja, saj lahko pričakujemo, da bodo 15 maja začele delovati prve investicijske družbe, zagotovo pa tja do konca maja, konkurenca pa bo velika, saj jih bomo verjetno res imeli približno petdeset. Pred septembrom pa sklad za razvoj verjetno ne bo šel v prodajo delnic, tedaj lahko pričakujemo prve akcije. Prevladuje interna razdelitev in notranji odkup Med prispelimi programi lastninjenja jih 214 predvideva notranji odkup, 216 pa interno razdelitev delnic. Pet podjetij pripravlja javno prodajo delnic, dve lastninjenje s prodajo vseh sredstev podjetja, sedem bo notranji odkup kombiniralo z dokapitalizaci-jo. Med slednjimi se le ljubljanski Yulon odloča za tuje vlaganje, pri vseh drugih gre za do kapitalizacij o domačih upnikov. • M. Volčjak fCo prispelih programov lastninjenja, kako letos prihaja do zastoja. nČana prva javna prodaja delnic Lek je dejansko že zasebna delniška družba Pekove delnice je bilo veliko zanimanja, saj je prijavni prodaji povpraševanje državljanov 0 preseglo kar za 83 odstotkov. Kiidb Gospodarski rezultati za prva dva meseca spodbudni Ekonomisti previdni Ljubljana, 29. marca - Gospodarska rast se nadaljuje, brezposelnost se je zmanjšala, januarja so se plače znižale, februarja pa spet povečale, slabši so rezultati blagovne menjave s tujino, naložbe so še naprej skromne. Gospodarska slika na začetku letošnjega leta je torej dokaj ugodna, po podatkih Zavoda za makroekonomske analiz in razvoj, ki jih je obravnaval vladni ekonomski svet, je bila januarska inflacija 1,5-odstotna, februarska pa 1,3-odstotna. Kaže torej, da se je recesija končala prej, kot so pričakovali, vendar pa letos še ne napovedujejo hitrega oživljanja proizvodnje. Obseg industrijske prizvodnje je bil v prvih dveh mesech letošnjega leta za 2 odstotka večji kot lani v tem času, v primerjavi z lanskim povprečjem pa za 3 odstotke manjši. Zavod pa napoveduje, da se bo letos povečala za 2 odstotka, če se okoliščine ne bodo bistveno spremenile. Gibanja so zdaj ugodna zlasti v trgovini na drobno, kjer se je promet v prveh dveh mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečal kar za 17 odstotkov, v gradbeništvu so za 8 odstotkov povečali število delovnih ur, v turizmu za 2 odstotka povečali število nočitev, večji je tudi promet. Izvoz pa se je v prvih dveh mesecih zmanjšal za 7,9 odstotka v primerjavi z enakim lanskih razdobjem, v "pravo" tujino pa se je zmanjšal za 4,4 odstotka in znašal 420 milijonov dolarjev. Uvoz pa se je zmanjšal za 10,5 odstotka, iz "prave" tujine za slabih 5 odstotkov, znašal je 392 milijonov dolarjev. Vendar na zavodu pravijo, da je upadanje uvoza posledica medvalutnih razmerij, saj preračun v košaro valut pokaže, da je bil uvoz večji za 1,4 odstotka, izvoz pa za 1,6 odstotka. Presežek v blagovni menjavi s tujino je znašal približno 28 milijonov dolarjev. Izredno skromne so še vedno naložbe, približno 30 odstotkov jih je v družbenem sektorju, zlasti v gostinstvu in turizmu. Večja pa je produktivnost, kar je posledica manjšega števila zaposlenih. Izgube so manjše, manjša je tudi njihova koncentracija, saj zdaj četrtina izgub slovenskega gospodarstva odpade na deset podjetij, pojavljajo pa se novi izgubarji. • M.V. Sanacija bank uspešno poteka Javni dolg jim je v zadnjem trimesečju lanskega leta uspelo zmanjšati za 40 milijonov mark. Ljubljana, 29. marca - Agencija za sanacijo bank izvaja sanacijo v treh bankah, med dosežke v lanskem letu šteje znižanje javnega dolga v zadnjem trimesečju za 40 milijonov mark, zmanjšanje pritiska na primarni denar Banke Slovenije. Vpliv na znižanje aktivnih bančnih obrestnih mer in zaustavitev negativnega denarnega toka. V sanaciji sta Ljubljanska banka in mariborska Kreditna banka, letos pa se jima je pridružila novogoriSka banka. Vendar pa se agencija v bistvu ukvarja s sanacijo komitentov bank, torej podjetij. S prevzemom slabih bančnih terjatev je na aagencijo prešlo 80 slovenskih podjetij, med njimi jih je 20 v stečaju, 31 pa v skladu za razvoj. Agencija je lani izdala državne vrednostne papirje z 8-odstotnim donosom in v ta namen lani porabila 1,7 milijarde nemških mark ter tako razrešila vprašanje premoženjskih bilanc bank, kar je bil po besedah direktorja agencije Janka Deželaka največji lanski uspeh. S trdimi in strogimi ukrepi pa so zmanjšali pntisk na primarni denar Banke Slovenije, pred sanacijo je BS zaradi ohranitve denarnega sistema v Sloveniji kar s 75 odstotki primarnega denarja podpirala likvidnost teh bank, zdaj pa le 10 do 15 odstotki. Zelo pomemben je bil tudi vpliv na aktivne bančne obrestne mere, ki so se za najboljše komitetne z 22 do 23 odstotkov znižale 11,5 do 12,5 odstotkov. Problem je v tem, da je prvorstnih komitentov malo. Agencija pa je doslej preoblikovala tudi za več kot 260 milijonov mark slabih kreditov bank, uspelo pa ji je zaustaviti negativni denarni tok v bankah in njihovi poslovni rezultati že kažejo trdnejše znake izboljšanja. Privatizacija bank bo na vrsti v tretji fazi sanacije, nikakor pa ne bo lahka, saj bo v Sloveniji težko najti dovolj kapitala. Ljubljanska banka in mariborska Kreditna banka potrebujeta celo več kot 120 milijonov mark kapitala, zato razmišljajo, da bi povabili njune bivše delničarje in jim ponudili določene ugodnosti. • M.V. htfc j .n,arca - Ljubljanski Lek je prvi izpeljal javno prodaja .cert?fikeZ^liina^' M ""i680-- ?la^n-"enJ" razumUivo bil -«q 0jj. —-tate je vpisalo več kot 37 tisoč državljanov, ker je °" \r «-upviaivill lil 6 cena hi •,nterni razdelitvi Sev. CC znaSala 8306 J^ie^J1 ,delnic je bilo ^bei£;e8a 35 odstotkov ^milč8* kaPitala oziroma minjona mark. Certifikate Osnovni kapital Leka znaša 264 milijone mark, že leta 1991 so za 10,26 odstotka olasmtntlt z dokapitalizaci-jo, zato so zdaj olasmintli približno 236 milijone mark Po končani interni razdelitvi, notranjem odkupu in javni prodajidelntc ima zdaj Lek 50 tisoč delničarjev. Po končanem lastninjenju bo v lasti državnih skladov 37,5 odstotka Leka, 25,7 odstotka pa v lasti zaposlenih. podražila Lekova delnica, ki je zdaj vredna 10.798 tolarjev. O porabljeni vrednosti certifikata bo ljudi obvestila SDK, ki zdaj obdeluje vpisane certifikate. Notranjemu odkupu pa je bil namenjenih 5 odstotkov oziroma 11,8 milijona mark družbenega kapitala. Pri njem je sodelovalo 2.073 zaposlenih, torej velika večina zaposlenih, Pa tudi nekaj bivših zaposlenih, ovprečno so vpisali 200 tisoč tolarjev, dobrih 5 tisoč delnic ni bilo vplačnih, zato so jih prenesli v javno prodajo. Delnica je bila pri notranjem odkupu vredna 5.075 tolarjev. • M.V. Vošamo vam vesele velikonočne praznike ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN F010 BOBNAR (v prodajnem lentro za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK .A ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Fbtrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "F0T0 BOBNAR11 in prodajalna "SONČEK" POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Adriatic pristopil k bančni družbi cM NA ŠTIRIH KOLESIH Kranj, 31. marca - V torek, 29. maca, so v Kopru podpisali pogodbo o pristopu zavarovalnice Adriatic k Nacionalni bančni družbi za upravljanje. Nastala je s preimenovanjem Slovenske Novi avtomobili bančne družbe, ki so jo pred kratkim ustanovile štiri slovenske banke: Abanka iz Ljubljane, LB Gorenjska banka iz Kranja, LB DpAftAlfiIAhl DM\A/ ConiO 7 Dolenjska banka iz Novega mesta in LB Splošna banka iz Celja. TICI iOVIJCI H D IVI V V OClMCl I Adriatic je z vložkom 12,5 milijona tolarjev kapital Nacionalne " ' bančne družbe s 50 milijonov tolarjev povečal na 62,5 milijona tolarjev. Skupni kapital bodo postopno povečevali na 150 milijonov tolarjev, kar bo zadoščalo za upravljanje s petimi investicijskimi skladi. MEŠETAR Še ta teden bo Nacionalna bančna družba vložila na Agencijo za trg vrednostne papirje zahtevek za pridobitev dovoljenja za upravl- pridobitev dovoljenja za upravi janje pooblaščenih investicijskih družb, ustanoviti jih namerava več. V strokovnih krogih pričakujejo, da bo imela Nacionalna bančna družba pridobila pomembno vlogo, saj njeni ustanovitelji pokrivajo velik del Slovenije, s priključitvijo Adriatica tudi Koper in okolico. Razpredeno imajo namreč bančno in zavarovalniško mrežo, skupaj imajo več kot 120 poslovnih enot po vsej Sloveniji. Banke seveda razpolagajo s podatki o boniteti podjetij', kar Nacionalni bančni družbi seveda daje določeno prednost. Se naprej bo odprta za nove družbenike, sodelovati pa namerava tudi s katero od znanih tujih finančnih institucij. * M.V. Blagajniški zapisi SKB banke Kranj, 3L marca - SKB banka ie izdala četrto emisijo blagajniških zapisov z devizno klavzulo, izdali so jih v vrednosti 50 milijonov mark v tolarski protivrednosti. BlagajmSki zapisi bodo vplačljivi iz izplačljivi v tolarjih po srednjem tečaju za marko pri Banki Slovenije, vpisovali jih bodo do vključno 31. decembra 1999. Na voljo so eno, dvo, tri, Sest in devetmesečni blagajniški zapisi v apoenih po 500,10 tisoč, 50 tisoč in 100 tisoč mark. Letna obrestna mera je odvisna od Števila dni do dospetja blagajniškega zapisa in se spreminja, za vpisane blagajniške zapise pa se obrestna mera do njihovega dospetja ne spreminja. BlagajmSki zapisi so seveda prenosni vrednostni papirji in lahko nadomestijo plačilno sredstvo. • M.V. Posvetovanje organizatorjev dela Kranj, 3L marca • Fakulteta za organizacijske vede bi Kranja bo 7. hi 8. aprila pripravila v Portorožu osmo posvetovanje organizatorjev dela. Posvetovanje je tokrat namenjeno organizaciji, informatiki in kadrom pri vodenju in upravljanju družb. V četrtek, 7. aprila, ob 9. uri ga bo odprl dekan kranjske fakultete dr. Jože Florjančič, v plenarnem delu bodo referate podali dr. Jože Gričar, dr. Drago Vuk, dr. Dane Melavc, dr. Mitja I. Tavčar, dr. Sime Ivanko in dr. Mihelčič, nato pa bo posvetovanje potekalo v Štirih sekcijah. • M.V. Muenchenski BMW bo sredi letoSnjega leta na cesto postavil obnovljeno serijo 7. Sedanji modeli serije 7 so v proizvodnji od leta 1986, to pa je že dovolj dolgo obdobje za zamenjavo. V skoraj osmih letih so naredili 310.000 teh avtomobilov, ki so ves čas sodili v vrh luksuznega razreda. Junija bodo predstavih nov modela 730i in 740i (oba z osemvaljnima motorjema s po 160 KW/218 KM oziroma 210 KW/286 KM). Novi BMW serije 7 bo na pogled bolj atraktiven, osnovne karoserijske poteze pa bodo narejene po vzoru serije 3 in 5. Skoraj istočasno s predstavitvijo obnovljene serije 7, bodo v tovarni začeli s serijsko proizvodnjo novega 316 compact, najmanjšega trivialnega BMW- ja, ki je bil premierno predstavljen na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu. • M.G. zalogi vet KTflSmftlSlIilgl Smledniika c. 17, Kranj ima v to izbiro rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo Zetor BCS - lamela pogonska 4.800 - prst kose ITL BCS - kolesni cilinder 1.500 - Lamela BCS - glavni zav. cil. 1.800 - Kosa 127 cm ITL - bat motorja 0 102 6.500 - bat motorja BCS - glava motorja 7.000 - ojnica kose Ursus 335 Univerzal - črpalka vode 6.200 - glava motorja 23.300 - lamela velika 3.800 - termostat 1.300 - regler C 335 2.090 - bat motorja kpt - črpalka vode - filter hidrav. - lamela velika - šoba motorja ITL IMT Tomo Vinkovič - črpalka vode 539 10.000 - lamela velika - lamela velika 7.500 - končnik volana - šoba motorja 2.000 - polos TV 420 - potisni ležaj 4.100 - guma 600 x 16 - črpalka goriva 3.570 - guma 750 x 16 1.290 2.100 2.300 7.900 990 13.300 12.200 2.050 7.700 2.200 3.500 2.200 6.600 6.500 5.500 VSE CENE SO V TOLARJIH. Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Telefon: 064/324-802 Motocikli STATISTIČNE INFORMACIJE Zam) Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pol 12, far. 061 /216 • 932 INDEKSI CEH NA DROBNO IN CENŽMJENSKIH POTREBŠČIN, MAREC 1994 III94 III94 III94 I-IH94 III 94 1P54 XJP73 TTTvT \WW1^92 mmmm ™* INDEKSI POTREB 103,9 119,5 119,8 150,2 INDEKSI ŽMJENJSKIH , 4 ^° zanJe naJbolje> ko se bodo priključili krajevni skupnosti v »"J^JHovejšem predlogu bo sedanja kranjska občina razpadla o« / °biin> med niimi bo tudi Nakl° Tržiška občina pa ho o/o takšna kot doslej, kar pomeni, da zanesljivo ne bo več pitd**^* 8°renjska občina. Prav zato bodo danes javnosti jV^'ov/// strokovne podlage o možnostih preselitve regijskih «*ov v Tržič ter postopnega razvoja Tržiča v središče V« brez meja 1994 priD°renJsko bo v letošnjem ciklusu "Iger brez meja", ki jih ftfV c^a ^ evroPskih nacionalnih televizij (med njimi, jasno, tudi »ft Slovenija), zelo dobro zastopana: barve Slovenije bosta i (2JP*W ekipi BLEDA in MENGŠA. Seveda se oba kraja /d°i.- obe-novi občini!) na "Igre brez meja" že pripravljata. Jfov m v Mengeš naj bi danes dobili tudi povabilo tz taif'W*eSa parlamenta, kjer bt lahko obe ekipi imeli suhi *H za "Igre brez meja". ^gradna križanka GORENJSKE ^LEKARNE hko zelo, zelo dobro! JMaŠ bralec Rajko Pervanje iz Kranja je rešitev nagradne W#*ke M - GORENJSKE MLEKARNE KRANJ, d.o.o., iz ®8*nje petkove Panorame poslal kar na izrezku z embalaže Jyanjskega mleka" in zraven pripisal: "Bil je tako, tako zelo, '° dober!" Žal mu sreča pri včerajšnjem žrebu ni bila ™*lonjena, saj je iz bobna Ludvik Glavač - kije tokrat žrebal J^tegnil izmed 1251 prispelih dopisnic naslednje: 1. Silva ffilNŠEK, Kalinškova 43 Kranj (nakup v vrednosti 8.000 Str u- d^kontu Gorenjske mlekarne); 2. Anton KOŠNJEK, 6nfttnl 63 (nakup v diskontu Gorenjske mlekarne v vrednosti Sg SIT); 3. Gorazd ŽIBERT, Pivka 22 Naklo (nakup v s£isti 4000 SIT v diskontu Gorenjske mlekarne na ^edniški 1 v Kranju); 4. - 6. Francka GROS, Bičkova 8, S8f Kristma HRŽENJAK, Partizanska 40, Šk. Loka q Uka KUHAR, S. Rozmana 4, Kranj (prejmejo nagrade rer*jskega glasa v vrednosti po 2.000 tolarjev). Glasba za kruh in zadovoljstvo Kranj, 30. marca - Pred dnevi je nastopil na letnem koncertu orkestra Big band RTV Slovenija, ki ga vodi od jeseni. Odtlej so njegove službene obveznosti podrejene predvsem tej vlogi, prosti čas pa si razdeli za vaje na pozavni, pisanje aranžmajev in komponiranje. Tudi za svojo ženo, pevko Romano, je zložil precej skladb. No, toliko podatkov kar zadostuje, da odkrijete današnjega gosta! Za Gorenjski glas se predstavlja Lojze Krajnčan, poklicni glasbenik iz Kranja. Pišete se Krajnčan. Pa ste tudi Kranjčan? "Ne, po rodu sem s Štajerskega, iz Ormoža. Od tam se je naša družina preselila v Kranj pred dvema desetletjema. Eden od razlogov za to smo bili štirje otroci, za katere bi stroški bivanja med študijem v Ljubljani prehudo obremenili starše. Na Gorenjsko me veže tudi žena, ki me je uspešno vpeljala v tukajšnji način življenja. Seveda, v družini ohranjamo tudi štajerske navade; za prijetno vzdušje zadostuje že nekaj skupnega veselja. Na delo hodim v Ljubljano, kjer sem lani prevzel od Jožeta Privška vodenje orkestra Big band RTV Slovenija. Že to nasledstvo pomeni kar odgovorno nalogo." In od kod vaše zanimanje za glasbo? "Če je oče dirigent pihalne godbe, mama pa učiteljica klavirja - to je bilo v Ormožu, tudi otroci ne morejo brez glasbe. Razen ene sestre, ki je kemik, sta tudi druga sestra in brat poklicna glasbenika. Sam sem kot osnovnošolec začel igrati v godbi bariton, ker sem imel še prekratko roko za pozavno. To glasbilo je prišlo na vrsto potem, vse do konca študija v Ljubljani in izpopolnjevanja v Gradcu ter Bostonu. Danes, pri 32 letih, je moja soba skoraj premajhna za vse inštrumente. Posebnež med njimi je EVI, na katerega se igra kot na trobento, zvok pa ima elektronski." Godbeniki ste publiki nekoliko manj na očeh, kot to velja za pevce. Bi torej lahko nekoliko opisali vaše poklicno delo in ukvarjanje z glasbo nasploh? "Kot umetniški vodja Big banda skrbim za celoten program čez vse leto. To pomeni pisanje aranžmajev po potrebi, vodenje orkestra na snemanjih in koncertih - pri tem mi včasih pomaga tudi Pero Ugrin, pa še marsikaj drugega. Naš orkester je letos nastopil v Avstriji in Italiji, najpomembnejši nastop doma pa je bil letni koncert v Cankarjevem domu prejšnji teden, ko smo skupaj s tujimi gosti posneli kompaktno ploščo. Od jeseni delujem tudi v kvintetu trobil Jazz brass, ki je imel doslej štiri samostojne koncerte v Sloveniji. V prostem času si vsak dan vzamem najmanj dve uri za vaje na pozavni in komponiranje. Razen skladb za orkester in manjše zasedbe sem precej glasbe napisal za več glasbenih komedij in zlasti za ženo Romano, ki je posnela štiri kasete in en CD. Iz glasbe, ki sem jo obdeloval celo desetletje, se je izkristaliziralo gradivo za mojo prvo kompaktno ploščo, za katere izid se še dogovarjam. Doma prevzemam tudi skrb za skupne vaje s 7-letnim sinom Kristijanom, ki že tri leta igra violončelo." Kakšno pa je sozvočje med inštrumenti in vokali doma? "Naš ansambel se odlično ujema. Na srečo oba člana družine kar dobro zastopita, kdaj se moram posvetiti poklicnemu delu. So pa tudi dnevi za obvezen družinski koncert, na primer, za božične praznike! Nasploh nam glasba naredi veliko veselja in nam krajša čas. Kdo je najbolj glasen izmed nas? To je pač odvisno od skladbe, ki je na sporedu. Nasploh se glasnosti -in tudi daljših vaj na pozavni -izogibam že zaradi dobrih odnosov s sosedi. Zaenkrat so tudi oni razumevajoči do naših dejavnosti, ki so poklic in konjiček obenem." • Stojan Saje 5je e našemu vrlemu parla-^ iu "zapaše", potem je 2«n debatirati cele noči! one Je bil° tudi oni dan ali odst n°ft> ko so debatirali o tra JP^i obrambnega minis-ln ^ V z?°dnje jutranje ure! ^asnlnk lmaJ° TV gledalci tične Zel° radi take Poli" dajn ^daljevanke, saj izgle- Wlien-ak°. kot bi šlo za da D J5 in smrt, je bilo seve- , ekrani pol Slovenije ijh iut?^° več- Tja do zgodn- Inut.ranjih ur! pol Potem naslednji dan Qa "šjk^U!!: zaspano kinkalo in zelo gospa zaspano saj je rekla, tako r• 0 tako zanimivo in POpOlnS0 Že °d Pete Ure ni nioo] napreJ' saJ kar ni in tako j| uj2 dnevne sobe. In daniu n Poslušanju in gle-PoSDrap,ienosa tako temeljito nikoljj3. dnevno sobo kot še PreDrn„ na< Prah, tapete, edjna £lNo Ja - to je bila ]0Jehn kretna korist, ki mi > Meni dano zaznati... čepe« LSeLpa nekako ni dalo Pa kaAn buljiti. Bo, kar bo -KObb-L . ° nas sicer je, aK nekaterim nam ta poli- sneli bele rokavičke pa lop po idejnem nasprotniku! In hočeš nočeš moraš - spet smo v politiki. In tako mimogrede ujamem, kako gospod kulturnik in razumnik Šeligo pripoveduje, kako so ga policaji pred šestimi leti lovili na poti v Kranj in Karkoli si že mislimo o strahotah in grozotah partijske nadvlade in prevlade, kakorkoli nam še vedno težijo dušo in srce muke svinčenih časov, je gornje spoznanje razumnika rahlo - nenavadno. Poglejmo stvar v luči nekdanjega svinca. Tri hišne številke Šele zdaj se je zvedelo: v Kranju je imela ena ulica treh hišnih številk enega partijskega sekretarja. Da je partijski sekretar, je vedel samo on - dve ostali hišni številki sta pa šele zdaj pogruntali, kaj je bil... '*a pnr ; "Vw"u »am la p< rahlonr " do1 in sem «n tja In£ese.da! "od -rv~ri,a> Kuaj naj oi bi ra;. dn.evnik, da se nau 01 saJ debatirajo žro2no lr° m drug drugemu u nenaklonjeno. Vsi so a kako da je on, v partijskem enoumju preganjani in zaničevani razumnik, šele pred kratkim zvedel eno grozotno stvar: da je bil J. K. njegov ulični partijski sekretar. (Ta J. K. seveda ni John Kennedv, Jani Kovačič ali Janko Kersnik, ampak novi obrambni minister Jelko Kacin.) Partijski sekretar treh hišnih številk! Zdaj ga pa, ptička, imamo -ne da! Meni ni znan en sam samcat primer, da bi partijski sekretarji, mali, veliki, vaški ali ulični skrivali svojo idejno identiteto. Daleč od tega in prav nasprotno! Slep in gluh je moral biti vsak, ki jih v svojem okolju ni zaznal! Da ti v ulici s tremi hišnimi številkami ne bi vedel, kdo je kdo? Ta je pa bosa, še posebej, če si razumniški disident in se že od prvih nog boriš za samostojno, pravno in demokratično Slovenijo! Da ne boš zaznal svojih sovragov? Pa eno hišno številko naprej stanujejo?!? Ostane samo ena razlaga: J. Kacin je moral biti partijski sekretar eno figo fresko vreden! Resda je bil partijski sekretar samo treh uličnih številk, ampak kljub temu je na veliko sabotiral! Recimo: nikoli svoji partiji v čast ni obesil dolge partijske zastave na svoji hiši, za ena maj si ni rdečega nageljna vtaknil v gumbnico in korakal gor in dol med tremi uličnimi številkami, za lokalni "cajteng" v svojstvu partijskega sekretarja ni dal niti enega intervjuja. Partijski skrivač skratka in človek se lahko samo čudi, kako ga je -ignoranta - partija sploh mogla prenašati. A tu je še drugi zorni kot: kdo je, potemtakem, res zmšil svinčene? Tisti, ki mu je bila partija eno figo mar ali tisti, ki si je sovrage samo v domišljiji predstavljal, čeprav so stanovah eno hišno številko naprej? Kakšen dosje! Kakšna osebna karakteristika! Biti sekretar treh hišnih številk! Brnr - me kar strese, kakšna partijska kapaciteta! Človek bi ga še rešpektiral, ko bi mu dali pod partijsko gajžlo vsaj še naslednjo ulico, ki ima eno hišno številko več. Tako pa... • D.Sedej Aleksander ZALAR V GORAH HIMALAJE Noč je, ko se pripeljemo v mesto. Hlad veje z bližnjih gora. Kje sem? Zbudi me bobnanje s ceste. Zlezem iz spalne vreče in gledam na cesto. Po njej hodi birič v 'dolgi opravi. V roki ima sulico, boben obešen čez ramo, po njem bobna in vpije: "Dan je, vstanite!" Okna se odpirajo. Dovolj je počitka. Sonce vzhaja izza gora, nato obsije gore, čez čas tudi nižine. Mesto se koplje v soncu. Mesto čaja Dardžiling leži med gorami, tu se končuje Indija. To vidiš na vsakem koraku. Obrazi ljudi imajo mongolske poteze in so nizke in čokate postave. Oblačila so drugačna kot ona iz nižin. Črna barva je osnovna v vseh oblačilih. Nedaleč od tu je Tibet, v bližini Butan. Iz mesta se vidi zasnežene himalajske gore, in med njimi Kančendzenga - tretja najvišja gora sveta! Včasih je bil Dardžiling izhodišče odprav na Mount Everest. Ko pa so za tujce odprli Nepal, odprav sem ni bilo več. Nepal je bil boljše izhodišče. Mesto leži 2134 metrov visoko. Zato je tu hladno in večkrat dežuje. Mogočne gore zadržujejo vlago Gangesa, dežuje v nalivih. V maju tu še ni veliko turistov. Ti pridejo kasneje z vročih indijskih ravnin v gorski hlad. Tudi Angleži so tu imeli svoje letovišče. Zato so v mestu sezidali številne hotele: od takšnih, v katerih ti med umivanjem teče voda po nogah, do takšnih, kjer zvezdice hotela zagotavljajo drugačno inštalacijsko tehniko. Trg je srce mesta. Vedno je poln prodajalcev in kupcev. Prodajalci kriče vabijo k nakupu. Prodajalec sadja prodaja majhne banane - "Kupite!" pravi. Ko vidi, da ne nameravam kupiti, mi hitro ponudi jabolka. Odkimam z glavo in grem dalje. Žalostno gleda za mano... V leseni baraki prodajajo čaj. Vstopim v majhen prostor, poln čaja. Med vrečami in zavitki zagledam slokega Indijca. Ni tako vsiljiv kot drugi. Ogledujem si etikete posameznih čajev. Pride k meni in začneva pogovor. Čez čas mi pove, da je dardžilinški čaj znan po vsem svetu. "'Vidite," pripoveduje, "iz vsega sveta dobivam zanj naročila," in mi kaze naročilnice iz Nemčije, Amerike, Švice, Anglije... Prostor je nasičen z vonjem po čaju. Gledava zavitke čajev: "Ta čaj," pravi, "je z najboljših plantaž", in na zemljevidu pokaže kraj. Na etiketi mora biti označen kraj, kjer je čaj zrasel. (se nadaljuje) 11 |racunalniki| V TRŽIČU NOVO! S PONUDBO VSEH VRST TRGOVINA RAČUNALNIKOV, TISKALNIKOV IN RAČ. OPREME VSAK DAN OD PON. - PETKA BI RADI NOV TELEVIZOR... Podjetje REVOK TRADE (zastopnik firme SAMSUNG) se je preselilo v nove poslovno-trgovske prostore na Kidričevo ulico 2 v Kranju (bivši dijaški dom). V sodelovanju z Gorenjskim glasom smo vam pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami in sicer. 1. nagrada - TV SAMSUNG 55 s ttx 2. nagrada - Videorekorder SAMSUNG 3. nagrada - Radiokasetofon SAMSUNG In kako boste lahko dobili eno od lepih nagrad? Pet petkov zaporedoma bomo v časopisu Gorenjski glas objavljali dele slike. V Gorenjskem glasu, ki bo izšel 29. aprila, bo objavljena zadnja sličica in s tem boste lahko sestavili kompletno sliko. Nalepljeno na dopisnico jo boste poslali na naslov: Podjetje REVOK TRADE, Kidričeva 2, 64000 Kranj. Javno žrebanje prispelih rešitev bo 7. maja (sobota) ob 10. uri pred podjetjem REVOK TRADE na Kidričevi 2 v Kranju. Svetujemo vam, da danes nalepite na dopisnico okvir s prvim delom slike, potem pa vsak petek delček slike dolepite, dokler ne bo slika kompletnal DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure sobota od 9 do 12 ure TV S HI - Fl ~ VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.6'60 SIT TV 72 cm, TTX od 1 10.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT mm A mm k2 EE Trgovina in storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teb 064 - 2123 67,211142 SOBOTA, 2, aprila 1994 1 NEDELJA, 3. aprila 1994 8.00 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Slike iz Sečuana, 4. oddaja 11.40 Zgubica, dansko-švedski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.10 Anastazija, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Gore in ljudje 21.30 Giotto: velikonočna skrivnost 22.10 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višanj do Bar- bane, 4. oddaja 22.45 TV dnevnik 23.20 Sova: Kralj kraljev, zadnji del ameriškega filma TVSIOVENIJA 2 15.45 Ustavi se, svet, pomisli na otroke, 5. oddaja 16.35 Sova, ponovitev 18.00 Športna sobota: Košarka NBA, posnetek 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka 21.05 Mož z opicami, francoska dokumentarna oddaja 21.30 Poglej in zadeni 21.30 Sobotna noč 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Maček Feliks, risanka 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Resna glasba 13.20 Prizma 14.00 Poročila 14.05 Ann in Andy iz cunj, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Bev-erty Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Prisrčno vaši 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Ef Cid, ameriški barvni film 23.10 Poročila 23.15 Športna sobota 23.35 Slika na sliko,0.35 Poročila v angleščini 0.40 Sanje brez meja 14.55 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 15.45 Velika dežela, ponovitev filma 18.25 Hrvaško prvenstvo v plavanju v 25-metrskih bazenih, posnetek iž Splita 18.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne 20.40 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriška nanizanka; Čarobna piščal, švedski barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Diamanti, ponovitev ameriško/izraelskega barvnega filma 12.45 Spot tedna 12.50 A shop 13.00 Video strani 14.30 Borza dela 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Voznikov sedež, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Velika prerija in njeni prebivalci, dokumentarni film 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Za vrati, rtalijans-ko-francoski barvni film 22.50 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 23.45 Spot tedna 23.50 CTM 0.30 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Otroški program 9.40 Upor na ladji Bountv, ameriški, film 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Sijajen pes, ameriški film 14.35 Klejar 14.55 Hiša v Jeruzalemu, 1. del 15.00 Otroški program 16.15 Beveriy Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 03 - TV, glasbena oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Moja najljubša pesem, narodnozabavni koncert po željah 21.35 Zlata dekleta 22.00 Policaja med ljubeznijo in zakonom, ameriški akcijski film 23.40 Čas v sliki 23.45 Blisk in gorm, ameriški akcijski film 1.15 FBI, Kraj dejanja 2.00 Poročila/Ex libris/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 12.35 1000 mojstrovin 12.45 Svet psal-mov 13.00 Biblija - Abraham, ponovitev 14.35 vdovec in vdova 16.00 Ameriška državljanska vojna 17.00 Kdo me hoče 17.15 To je ostalo od dvoglavoga orla 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Trije moški in gospodična, ameriška komedija 21.50 Čas v sliki 22.05 šport 22.40 Pleše z volkovi, ponovitev ameriškega vestema 1.36 Poročila/Ex libris TELETV 19.00 Risanka 19.10 KetKov tedenski pregled (ponovitev) 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Iz sveta glasbe: Sanja Mlinar 21.00 Koncert: Predstavljamo vam Shirly Roden (new age mu-sic) 23.00 Nočni zabavno - erotični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.00 Koncert opernih arij (nastop J. Lotriča in T. Potočnika v grajski kapeli na Škofjeloškem gradu) Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 16.40 bo na sporedu Tržiški megabvte pod pokroviteljstvom Omege Kranj, od 17.30 do 18.00 lahko oddaste svoj mali oglas, zaključili pa bomo s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najini otrok 12.00 Mali oglasi 14.00] Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Oddaja o kulturi -4. radijska mreža 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program do 24.00 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 8.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice - šport 19.00 Odpoved programa radio triglav 96 MHz 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.0 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megasok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. akcij, film PLEZALEC ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film ŽIVA BOMBA ob 16. uri, amer. melodr. ZEMLJEVID SRCA ob 18. in 20.15 uri ŽELEZAR amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. kom. NESKONČEN DAN ob 18. uri, amer. drama SRCE OSAMLJENIH ob 20. uri RADOVLJICA amer. kom. DENIS POKORA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri 8.10 Otroški program: Živ žav 9.00 Ljubljana: Velikonočna maša v župnijski cerkvi Trnovo, prenos 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Pot v šolo, zadnja epizoda nizozemske nanizanke 11.55 Rim: Urbi et orbi, papeževa velikonočna poslanica, prenos 12.30 Poročila 12.50 Mednarodno tekmovanje mladih baletnih plesalcev za nagrado Lausanne 94, 3. oddaja 13.20 Vodne pustolovščine, ponovitev 13.35 Gigot, ameriški film 15.15 Kranj - zgodbe o uspehu, ponovitev 15.55 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniiu 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Podarim - dobim 21.30 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.45 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka papeža Janeza Pavla II 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Dogodivščina na gradu Candleshoe, ameriški film 15.10 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Florida Lady 19.30 Čas v sliki 20.15 Kaisermuhlen Blues, 10. del 21.05 Začetek nečesa, avstrijski TV film 22.35 Vizije 22.40 John Huston 0.40 Johannes Brahms 1.20 Čas v sliki/šport 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Lassiejin dom, ameriški film 10.40 Čajnica, ameriška komedija 12.40 Pogledi od strani 13.10 Dober dan, Koroška 13.40 Svet psalmov 13.55 Umetnost in kič 14.25 športno popoldne 15.45 štajerske sledi na Japonskem 16.15 Ameriška državljanska vojna 17.15 Klub za seniorje 18.00 Matere, pogovor z Andreasom Goldbergerjem in njegovo matero 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Robin Hood -kralj tatov, ameriški pustolovski film 22.40 Čas v sliki/šport 22.55 Hej, sestra 23.20 Tujka iz podzemske, ameriška TV kriminalka 0.50 Čas v sliki 0.55 Angel za tri lumpe, francoska komedija 2.30 Poročila/ 1000 mojstrovin 9.45 Sova, ponovitev 11.10 Udobna vožnja, ponovitev nadaljevanke 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 12.45 Poglej in zadeni 14.00 Gore in ljudje 15.00 Športna nedelja: Mednarodno prvenstvo všportno-ritmični gimnastiki 18.00 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, posnetek iz Birminghama 19.30 TV dnevnik 20.10 Alpe -Donava - Jadran 20.45 Zvezda, ameriški film 23.30 Športni pregled 0.15 EP v jadranju, kategorija C, reportaža iz Portoroža 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 3 - 2 -1 gremo (videospoti) 12.00 S križem skozi življenje (ponovitev petkove tematske oddaje) 14.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Skrivni vrt, angleški barvni film 10.00 Velikonočna maša, prenos iz cerkve sv. Duje v Splitu 11.25 Velika noč v gozdu smehljajev, risanka 11.50 Poročila 11.55 Orbi et orbi, prenos iz Rima 12.30 Kmetijska oddaja 13.20 Narodna glasba 13.50 Mir in dobrota 14.20 Duševni klic 14.25 Poročila 14.30 Malavizija 15.30 Barok na vasi, oddaja resne glasbe 16.30 Poročila 16.35 Moja mati bistriška, dokumentarna oddaja 17.35 Mati, poslušaj mojo pesem, španski film 19.00 TV razstava 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.45 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05Sanje brez meja 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Stična - B. Polenšek (1. del) 20.00 Koncert opernih arij (2. del) Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v Klepetalnici ter v oddaji Planinski šopek, ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku. Tudi kakšno velikonočno presenečenje se zna pripetiti. 14.35 Cro pop ročk 16.20 Športna nedelja: Hrvaško prvenstvo v plavanju v malem bazenu, posnetek 17.10 Košarka: NBA liga 17.40 Hrvaško prvenstvo v plavanju v malem bazenu, posnetek 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zvezdnik ali božji sin, ameriški barvni film; Cliff Richard; Robby Tuesday; Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala 8.30 Mož z železno masko, risanka 9.30 Spot tedna 9.30 Dance session, ponovitev 10.05 Za vrati, ponovitev itali-jansko-francoskega filma 12.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 17.00 Parada slovenskega humorja 18.50 Koala, risanka 19.06 Mož z železno masko, risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.40 Še vedno me kličejo Bruce, ameriški barvni film 23.15 Spot tedna 23.20 CTM 9.00 Čas v sliki 9.05 Tednik 9.30 Evangeličanska velikonočna maša iz Rima 12.00 Velikonočni govor 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Križe 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Šport 18.20 Kino kviz - večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Velikonočna poslanica 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri - vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 škofjeloških 6 18.00 Zabavnoglasbena lestvica 3 + 3 in AS 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 1&D0 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. akcij, film PLEZALEC ob 17. in 19. uri, amer. avant. film KRIK STENE ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film ŽIVA BOMBA ob 16. uri, amer. melodr. ZEMLJEVID SRCA ob 18. in 20.15 uri ŽELEZAR amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. drama SRCE OSAMLJENIH ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. DENIS POKORA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. LETO NASILJA ob 19. uri 8.15 Tedenski izbor: Kdo bo barval pirhe, risanka; Hči morskih valov, norveška nadaljevanka; Znanje za znanje; Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena serija 10.40 Dežela, ki se imenuje Izrael 11.25 Velika mlada dežela, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Športni pregled 14.20 EP v jadranju, kategorija C, reportaža iz Portoroža 14.50 Portret Mirka Žerjava 15.10 Giotto: Velikonočna skrivnost, ponovitev 15.50 Moč in slava: Tisti rdeči avtomobili 18.20 Dober dan. Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Plug;Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Sedma steza 20.35 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 23.00 Sova: Dobrodošli v svetu Kurta Vonnegu-ta, kanadska nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 21.15 Mož iz Manče 22.40 Pod vulkanom, ameriški film 0.25 FBI 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 20.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 čebelica Maja 9.30 Double Dutch, športna igra 9.55 V deželi Dred našim časom, ameriška risanka 11.00 Robin Hood - kralj tatov, ponovitev filma 15.05 To presneto krzno, ameriška komedija 16.40 Opazovalec z okna 17.30 Lipova ulica 18.00 Egipčanske sanje 19.00 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki 20.15 Krokodil Dundee, ameriška pustolovska komedija 22.00 Čas v sliki/šport 22.10 Terminator II - dan obračuna, ameriški akcijski film 0.20 Čas v sliki 0.25 Afera Nelson, ameriški film 2.15 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Risanka 19.10 Športni konec tedna 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Skriti gost v studiu (v živo) 21.30 Košarka TAM Bus : Triglav 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 TV 12.30 Forum 12.45 TV mernik 13.00 Utrip 13.15 Zrcalo tedna 13.30 Birmingham: EP v namiznem tenisu, finale ženske in moški posamezno, prenos 16.00 Podarim -dobim 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.10 Izmenjava ognja, 1. del angleške drame 21.00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 7.55 Poročaila 8.00 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.20 Pomladi se ne da izogniti 10.40 Velika noč v narodnih običajih in književnosti 11.15 Angleščina za najmlajše 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Prava igralca 13.05 Zlatarna, ameriško-italijanski barvni film 14.50 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Živeti z... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Šanta Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.15 Gruntovčani 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 13.35 TV koledar 13.45 Sandokan, risana serija 14.10 Hrvaško prvenstvo v plavanju v malem bazenu, posnetek 15.05 Vrnitev domov, ponovitev 15.55 Cyrano de Bergerac, ameriški barvni film 18.15 EP v namiznem tenisu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Deček v grmovju, nadaljevanka 21.06 Dežele evropske skupnosti: Nizozemska in Nemčija 22.10 Mur-phy Brown, humoristična nanizanka 22.35 Očka Danielle Steel, ameriški barvni film 0.20 Električni Covvbov 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 Helena, ponovitev 14.00 Pozitiv 14.40 Borza dela 14.55 Spot tedna 15.15 A shop 15.25 CTM 16.10 še vedno me kličejo Bruce, ponovitev filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18,30 Zelena detektiva 19.00 Poslovni dosje 19.30 Risanke 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.30 Alžir, ameriški čb film 22.50 Na velikem platnu 23.05 A shop 23.15 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Vstajenje, nemško-italijansko-francoski film 10.45 Po sledeh velikih mojstrov 15.00 Otroški program 16.40 Big-foot in Hendersonovi, ameriški film 18.30 Florida Ladv, nemška serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 šport 20.15 Praznična arena 19.00 Stična - B. Polenšek (2. del) 20.00 Koncert opernih arij (3. del) 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program do 24.00 Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbeni lestvici Tržiški hit. Pobrs- kot sledi. iutr!!^ ju-ro je' od katere?a konočno • °blva SV°J° ,uč: ve"" katerepo JUtro; samo en dan je- od Sv°i srni \Sl- dru8i dnevi dobivajo dan- sJ"Sel m pomen: velikonočni sovo vi žlvljenJe in smrt: Knstu- neko/• Jem'e/' Na veliko noč francnJe v. svojih mladih letih "zašel" v upisate,J paul Claudel Vizu *' katedralo Notre Dame v Člov»u'_ nenadoma" iz nevernega Ostal vJna veren katoličan in to uv>Ujw<»Uiv * v*>------ — r--- v svoiem 1Jeme- NJegov primer je buje bolj oprijemljivih pomagal Jcm- lanskem velikonočnem butar, božjega groba, blagoslovlje- Nadškofove besede so res poštene: "morda" je kdo izmed nas že kdaj z močjo duha samega doživel velikonočni čudež, čudež, ki je v tem, da nekdo pretrpi križev pot in konča s smrtjo na križu, čez tri dni pa vstane od mrtvih v večno življenje in vrh tega popelje v večnost vse, ki so živeli pred njim in tiste, ki bodo z vero vanj živeli za njim. Čredo, quia obsurdum; verujem, ker je absurdno, ie dejal sv. Avguštin. Večina ljudi pa tega absurda očitno ne more dojeti z duhovno močjo vere kot take. Za potrjevanje v priučeni veri potre- nih jedi, pirhov in drugih velikonočnih posebnosti. Zato nam tudi v tem pisanju ne gre za to, da bi se skušali s Gaudelom in njemu enakimi v duhovnem dojetju velikonočne skrivnosti; gre nam za to, da pokažemo na tostranski, posvetni fundament velikonočne vere. "Resnično resnično vam povem: če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu." (Jn 12,24) - Kdo bi mogel svojo smrt napovedati z lepšimi besedami, kot jo je z navedenimi Jezus? In z njimi zanikati in hkrati ohraniti staro pogansko radost nad novim življenjem, ki se vsako pomlad rojeva v naravi, radost, ki je še posebej očitna pri poljedelskih narodih sejalcih. Umreti, da bi spet oživel, do naslednje zime ali kar v večnost: tako je velikonočno hotenje in sporočilo, prirejeno navadni, zdravi kmečki pameti. Krščanstvo je torej tudi v primeru velike noči (kot pri številnih drugih praznikih) prekrilo starodavno pogansko tradicijo. In jo prav s tem zavarovalo pred popolnim uničenjem. Spustimo se za hip v globino velikonočne evforije in pobrskajmo okrog njenih korenin. Pogani niso bili brezbožni. Verovali so, da je božanstev več (mnogoboštvo) ali, še prej, da v pojavih in silah narave delujejo osebna bitja, ki s tem oživljajo stvarnost okoli nas (ani-mizem). Ajdovska narava je bila res živa, glasna in začarana, polna mikavnih in obenem nevarnih priložnosti. Francoski pisatelj in politik Chateaubriand je v svojem znamenitem Geniju krščanstva (1802) zapisal, da je bilo krščanstva treba že zato, da je pregnalo poganski zarod favnov, satirov in nimf in tako vrnilo jamam njih tišino in gozdovom njihovo zasanjanost. Denimo, da je za slovenske jame in gozdove to veljalo že od takrat, ko je Črtomir ob Savici sklonil glavo in se dal krstiti, pa vse do zadnje vojne. Tedaj so se v jamah m fozdovih spet dogajale čudne reči. a ne, da bi se vrnili poganski časi. Ne, nikjer ni opaziti nobenih gozdnih škratov ne ljudem podobnih bitij s konjskimi kopiti ne čarobnih in usodno zapeljivih vil. Žal ne! Pač pa se je zgodilo, da so se v nekaterih jamah pojavila trupla in za njimi ostale kosti, gozdove pa so vse bolj sekali, jih prekrižali z razdrapanimi, napol narejenimi in nevzdrževanimi cestami in osmodili s kislim dežjem. In vse to so in še počno ljudje, ki so bili vzgojeni v krščanskem duhu! Z naravo zahodna civilizacija, prežeta s krščanstvom, ne ravna prav nič krščansko. Narodih smo se in namnožili, da je kaj; napolnili smo zemljo in si jo podvrgli; gospodujemo ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se f;ibljejo na zemlji... Kako dolgo še? n čemu? Zato, da bomo, potem ko bomo vse skupaj uničili, odšli v večnost, nebeško, vicajočo se ali peklensko? Pravijo, da si je Bog odločitev o teh, poslednjih rečeh, prihranil zase. Ozrimo se zato še enkrat nazaj, v preteklost. Slovenci smo se zahodni civilizaciji pridružili takrat, ko je Črtomir, poslednji poganski poglavar našega rodu sredi bohinjskega raja spoznal, da "srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani." Onstran groba, morda; tostran je ni prav veliko. Sicer pa je moč vere in njena skrivnost ravno v tem, da obeta v onostranstvu tisto, česar na tej strani ni. Ob predpostavki, da verujoči prav s pomočjo vere že na tej strani postanejo boljši, kot bi bili brez nje! Sklenimo to pisanje z besedami, ki jih je apostol Pavel v letih 50 do 52 namenil Korinčanom, a zvenijo, kakor da bi bile namenjene današnjim Slovencem, verujočim in neverujočim: "Ni lepo, da se ponašate. Mar ne veste, da ščepec kvasu prekvasi vse testo! Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, saj ste opresni. Kristus, naše velikonočno jagnje, je namreč darovan. Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti m resnice." (1 kor 5,6-8) Miha Naglic Obujeno delo gospodarstvenika Antona Primožiča (1870-1954) KAJ BI S ČIPKO V DOBI ČIPA? Kako lahko sodobno podjetje nadaljuje družinsko tradicijo in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine - za ohranitev lepote in znanja mnogoterih generacij. Kaj bi s čipko v dobi čipa, se sprašujemo v naslovu. Naš čas res ni več v znamenju čipke. Zaznamovan je s či-pom, s čipko na silicijevi ploščici, v katero je vtisnjeno vezje, ki omogoča doslej neslutene in neverjetne prehode iz duhovnega v snovno in nazaj. Duh danes kleklja z računalnikom (in ne na "pouštru") in "čipke", ki pri tem nastajajo, so prav osupljive... Kar pa še zdaleč ne pomeni, da je stari, klekljani Čipki odzvonilo. Posebno kakovostni čipki (tisto, ki se kleklja na kile ali kar strojno, dajemo tu v oklepaj) -tisti, katere mesto je sredi med umetnostjo in obrtjo. Resnično lep vzorec lahko nariše le nekdo, ki je vsaj kos umetnika in hkrati poznavalec prakse klekljanja. In res dobre klekljarice so redke. Vrhunska čipka je torej umetnoobrtni izdelek. Z njo lahko obogatimo svoje življenje, svoj dom, obleko, razne tekstilne izdelke, "ujeta" v primerno embalažo, je lahko izjemno lepo (poslovno) darilo... "Lepota klekljanih čipk, v katerih se fantazija prepleta s potrpežljivostjo, znanjem in ljubeznijo, plemeniti čas in prostor", so v razstavnem listu svoje galerije zapisali nasledniki Antona Primožiča. Ta je že davnega leta 1888 pridobil lastno obrtno dovoljenje. S svojim uspešnim trgovanjem je močno pripomogel k razvoju čip-karstva na Slovenskem. Lepoto slovenske klekljane Čipke je z uspešno prodajo predstavil širom po Evropi m Ameriki. Deloval je vse do 1946, ko je iz vsem poznanih razlogov prenehal. V letu slovenske osamosvojitve (1991) so njegovi nasledniki - vnuk Tone z ženo Mili -ustanovili Podietie za razvoj domače m umetne obrti A. PRIMOŽIČ, d.o.o. in 15. septembra 1993 odprli še galerijo, v kateri so stalno razstavljeni nekateri stari eksponati, izdelani po izvirnih vzorcih, v zahtevni tehniki in s kakovostnimi materiali ter njihovi najlepši in najuspešnejši novi izdelki. Ni namen tega pisanja, da bi jim delali brezplačno reklamo (dobro blago se menda še vedno hvali samo); gre nam za to, da opozorimo in pohvalimo možnost in dejstvo, da neko podjetje v svoja komercialna prizadevanja zavestno vplete le močno estetsko sestavino. Ki je, resnici na ljubo, lahko tudi sama pospeševalec prodaje, kar pa pn nas, žal, še ni splošno dozorelo spoznanje. Zgodovinsko ozadje Dr. Marija Stanonik je zgodovino slovenske čipke povzela takole: "Začetki slovenskega čipkarstva segajo v 16. stoletje. Gojili so ga po gradovih in samostanih; o tem pričajo tudi freske v cerkvah sv. Primoža nad Kamnikom in Crngroba. Omenja ga J. V. Valvasor; prvi znani vir o klekljanju iz Idrije, zibelke slovenskega čipkarstva, pa je iz 1696..." Tu ne kanimo razpravljati o tem, ali je čipka idrijska ali slovenska. Idriji priznavamo primat, zanima pa nas predvsem njeno širjenje na Zir-ovsko, v Poljansko in Selško dolino in vloga, ki jo je pri tem odigral A. Primožič. Spričo katere je "slovenska" čipka dostikrat segla dlje kot "idrijska". Na južnogorenjsko stran, v kraje pod Blegošem, se jeklekljana čipka razširila šele na prehodu iz 19. v 20. st. Zakaj tako pozno? Odgovorila je M. Stanonik, še kot študentka: "Verjetno zato, ker so bile po Žireh in gričih okoli žene zaposlene predvsem v kmetijstvu (medtem ko so bile v Idriji mnogo manj ali pa sploh ne), ah pa je čipkarstvo šele v tem času začelo dobivati svojo vrednost po materialni plati, ali pa so takrat tod začeli opuščati ovčerejo in s tem prejo pozimi, nekaj pa je k temu pripomogla tudi zemljepisna odročnost krajev." Sicer pa je žirovski nadučitelj Leopold Božič, po rodu Idrijčan, že 1889 zapisal, da "se razen kmetovanja ljudstvo peča z rokodelstvom /kar verjetno meri na čevljarstvo/ in ženske narede veliko čipk." Žirovski glasbeni učitelj, pe-vovodja, kapelnik, organist in slovenski skladatelj Anton Jobst (1894-1981), katerega uho je zaznalo šume in ropot vsake vrste, se je ob svoji 80-letnici takole spominjal svojih prvih žirovskih let: "Ko si sel zvečer po cesti med hišami, se je iz njih slišalo nabijanje kladiv po čevljih in ropo-tanje klekljnov vmes." Dodal je, da se je dostikrat slišalo tudi petje ter obžaloval, da se slednje "danes" (1974) ne sliši več. Prve čipkarice so se klekljanja naučile v Idriji (kakmor so hodile po opravkih, služit ali se učit), prelom posamičnega v množično klekljanje pa sta omogočila ustanovitev čipkarske šole (1906), katere duša je bila učiteljica Leopoldina Pelha-nova (doma iz Idrije) in podjetnost A. Primožiča, ki je naklekljano odkupil in prodal. Tako ie število klekljane samo v Žireh naraslo od okoli 200 (1900) na 2500 (1938). Življenje in delo A. Primožiča Rodil se ie 17. januarja 1870 pri Brcku v Novi vasi, pod Žirovskim vrhom. Ko mu je bilo 12 let, ga je oče (mizar) poslal k trgovcu Francu Lapajnetu v Idrijo. Tu se je naučil, kako se trguje s splošnim blagom in s čipkami še posebej. Ze 1888 Primožičeva hiša, arhitekturno ena naj ambiciozne jših stavb v Žireh, zgrajena v letih I 1912-1924. Zanimivo je, kako seje odtlej spreminjala njena hišna številka: Žiri 83, Žiri 91, Cesta XXXI. divizije 109, Jobstova cesta 29. si je pridobil dovoljenje za lastno delovanje, vendar je ostal pri Lapajnetu še leto dni. Od 1889 dalje se je izpopolnjeval pri trgovcu Ivanu Murniku V Kamniku in v tedaj najbolj znani delikatesni trgovini Antona Stacula (danes verjetno Štakul) v Ljubljani. Nato se je osamosvojil in odprl trgovino z blagom na Starem trgu 25 v Ljubljani. Dne 2. junija 1896 pa še trgovino v Žireh. Njegova podjetnost je bila tolikšna, da mu je Dunajski osrednji zavod za hišno industrijo leta 1904 poveril službo nakupovalca čipk za Dunaj. Pred tem je tudi sam daljši čas prebival v cesarskem mestu in se izpopolnjeval v zadevnih veščinah. S svojimi dobrimi zvezami in intervencijami pri dunajskem zavodu je dosegel, da so ustanovili celo desetino novih čipkarskih šol: v Žireh, Gorenji vasi, Poljanah, Selcih, Železnikih, Sorici, Davči, Podlipi, Horjulu in Polhovem Gradcu. Večino čipk, ki so jih izdelale učenke teh šol je nato pokupil sam "ter jih začel razpošiljati po evropskih državah in kmalu zatem tudi po ameriških, kjer so bile naše čipke še popolnoma neznane. Za vse te izdelke je prišlo letno več milijonov skozi moje roke - kar je bilo v korist zlasti najrevnejšim delavkam, ki niso imele nika-kega drugega zaslužka in so sebe in otroke s tem zaslužkom preživljale." Navedene besede so izpod njegovega lastnega peresa. Navajamo pa jih zato, ker bi radi spremenili sliko vaškega mogotca in zgodnjekapitahs-tičnega oderuha iz časov ob prelomu prejšnjega stoletja, kakršno so nam ob asistenci slovenske literature in za potrebe socialistične pedagogike in politike tako radi slikali v naših šolah. Gotovo so bili tudi takšni, a Primožič zagotovo ni bil te vrste. Dobiček, ki ga je ustvarjal, je vlagal v vedno nova podjetja in za namene, ki jih danes imenujemo "komunalna infrastruktura" in "družbene dejavnosti". Bil je soustanovitelj avtodružbe. ki ie nato vozila na relaciji Žiri-Skofja Loka-Ljubljana, pri čemer je treba omeniti, da je bila to prva redna avtobusna linija na Kranjskem. Sodeloval je pri dveh vodovodih, prvi gospodarski zadrugi, sušilnici lesa, žagi. Prispeval je znatne zneske za zidanje nove farne cerkve in sokols-kega doma, ureditev pokopališča in drugih "javnih naprav". Božo Račič, eden najvidnejših poznavalcev slovenskega čipkarstva v tem stoletju, boš imel denar!" Znameniti arhitekt Ivan Jager (1871-1959), doma iz Bistre pri Vrhniki, je bil Primožičev daljni sorodnik. Uveljavil se je že na Dunaju (sodobnik Plečnika in Fabianija) in pozneje odšel v Ameriko, kjer je postal eden najslavnejših arhitektov in si pridobil naziv "graditelj Minne-apolisa". Njegova žena Sel-ma je bila iz znane ribniške rodbine Arkovih in je imela očitno prirojenega trgovskega duha. Tudi v trgovanju s Primožičevimi Čipkami je dosegla imenitne uspehe. Primožičevi uspehi v trgovanju s čipkami torej niso temeljili v izkoriščanju ubogih klekljaric, temveč v izvirnih trgovskih sposobnostih-Te so njemu prinašale dobiček, klekljaricam pa delo in razmeroma dober zaslužek. Čipkarice so (po Primožiče-vem lastnem pričevanju) od trgovca Lapajneta v Idriji pred sto leti dobivale v povprečju od 30 do 40 krajcarjev na dan, najboljše pa že cel goldinar. Za primerjavo navedimo, da je par čevljev veljal dva goldinarja. Pa mi danes pokažite klekljarico, ki bi v dveh dneh zaslušila za par čevljev! In ne nazadnje: Primožič je svojim stalnim klekljaricam na jesen dal sukanca in "fasnge" (imel je tudi trgovino z mešanim blagom) za čez celo zimo - na upanje! Poplačale so mu s čipkami, ki so jih naklekljale čez zimo. Da bo slika o njem celovita, je treba povedati, da je kljub svoji bistrosti in prizadevnosti v življenju kar trikrat prišel na kant. Prvič po prvi svetovni vojni, ko so se zaradi italijanske zasedbe pretrgale njegove poslovne in rodbinske vezi s Primorsko. Njegova prva ženaje bila namreč Pivkova iz Črnega vrha nad Idrijo in je imela obilno, a nepremično doto, ki so jo bili nato prisiljeni na Anton Primožič (1870-1954), gospodarstvenik in pospeševalec slovenske čipke, fotografiran v svojih mladih letih je o Primožiču, ki ga je osebno poznal in cenil, zapisal: "Njegovo področje se je vedno bolj širilo, ker je posloval v najlepšem redu in je s tem rastel njegov ugled. Bil je mlad, agilen in podjeten. Začel je poslovati z inozemstvom in je tudi tam uspeval. Za zbiranje čipk je imel kar 56 nakupovalcev m nakupovalk. Razširjena trgovina z inozemstvom je zahtevala vedno več kolekcij čipk za vzorce. Ker pa je to precej stalo, je dal tiskati prvi katalog klekljanih čipk na svoje stroške." Račič v nadaljevanju navaja še nekaj njegovih izvirnih "prijemov" pri prodiranju na tuje trge. Našim študentom na tujem, ki so ga pogosto prosili za pomoč, je navadno poslal zavoj čipk m naročilo: "Prodaj čipke, pa hitro in pod ceno prodati-Drugič in še huje ga )e udarilo, ko je poplava 192° odnesla hidrocentralo na Fužinah, pri kateri je bil eden glavnih družabnikov in g3*' antov. A se je znova pobral-Ob začetku druge svetovne vojne so se trgovske vezi 00 svetu spet pretrgale. Resnic na ljubo je treba dodati, da s? bili Nemci med vojno dobfj odjemalci čipke. Primožič J11*! je uspešno prodajal in hkf*1 kot zaveden Slovenec ter staj liberalec in sokol podplf* partizane. Slednje in dejstv5io v tVOnu- Obenem pa je bil fot0grafiYab'ien kot selektor pri izboru [azstavajj .Paških razstav in se na MednaJ^P^avljal izven konkurence. 2°sti m,?*?03 zveza fotografskih umet-PlAp7"Je,leta 1957 Podelila naziv A naziv i^dnar°dni artist) in leta 1961 1963 je (Exelenca FIAP). Leta društva ^^i filan avstrijskega 1970 je a f?tografijo (OeGPH). Leta "agrari« V^? gorenjsko Prešernovo ^eze j,Jn leta 1983 nagrado Foto ; drui 80s,laviJe za življenjsko delo. fotOKrafiri ovici sedemdesetih let je nin ra».» VeLdno manj. Na samostoj-nekaikiS \V,a,h se Je predstavil le l V letih 1971 in 1983 mu je £abineJ Tregledni razstavi pripravil 1976 j- rs,ovenske fotografije. Leta ehničniKrazftavljal v Galeriji Doma Sgaleri;; i* Liub,Jan» in leta 1982 v feta 1971J • iSav v Kopru. Razstava ^aoinetn Je lla tudi prva razstava ?eto, kat« Venske fotografije. Kabi-Senfiiere8,a,castni Član je, je Janez fotORraM, poklonil velik del svojega ^tavlfa ega opusa- To darilo prečke f«» največjih dragocenosti Sefo nl8LaflJ P" Gorenjskem tudiisko oncu lanskega leta mu je Ustavo « Zasnovano retrospektivno Popravila osrednja slovenska galerijska ustanova.Moderna galerija iz Ljubljane. Fotografije Janeza Marenčiča so, še zlasti v primerjavi z opusi nekaterih drugih fotografov, sicer številčno nadvse skromne, saj je že sam posegal po zelo strogih selektivnih kriterijih, vendar vsaka fotografija priča o nadvse skrbnem in premišljenem nastanku. Lahko ga razdelimo v tri med seboj ločena obdobja: predvojno, medvojno in povojno. Najzgodnejše, predvojno obdobje sega od sredine tridesetih let dalje. Ves ta čas je bil Janez Marenčič član ljubljanskega Fotokluba (1935 - 1941). Stopal je po Eoti starejših fotografov, ki so slovens-o fotografijo spremenili v umetniško disciplino in ponesli njeno ime v svet. "Zgodaj me je vznemirita želja, da bi na neki način upodobil zemljo, v kateri živim, in človeka, ki jo obdeluje. Venomer sem iskal novih in dotlej nepoznanih oblik življenja in obrazov krajine, katere del sem. Vendar, istočasno me je znova in znova prizadelo spoznanje, da slik, ki jih vidi oko, roka s čopičem ne zmore. Rastel sem v času, ko je fotografija napravila svoj prvi veliki korak v svet. Prijel sem za kamero - zamenjala naj bi čopič.*' (Janez Marenčič, nedatirani tip-kopis "Moj pogled na fotografijo") O ciljih, ki jih je Janez Marenčič takrat poskušal doseči, in o fotografih, ki so vplivali nanj, govori že izbor fotografskih motivov (krajina, žanr, interieri, prizori dela), kot tudi značilnosti pristopa do teh. V prvi vrsti je tu piktorializem, liričnost, mehke konture in megličasta svetlobna razpršenost in še vrsta drugih značilnosti, ki pričajo o tem, da je takratna slovenska umetniška fotografija tekmovala tudi s slikarstvom. Vse te poteze kažejo na zgledovanje po starejših vzorih, še zlasti po fotografijah Marjana Pfeifer-ja, Lojzeta Pengala, Petra Kocjančiča in drugih članov Fotokluba Ljubljana. Janez Marenčič je bil tudi mojster montaže in retuše. Lepe primere uporabe teh postopkov predstavljajo nagrajena fotografija "Ritem dela" m fotografiji "Blagoslov dela" iz leta 1939 ter "Nevihta grozi" iz okrog 1939. S pomočjo fotomontaže je združil figuralni motiv z elementi dramatične atmosfere v ozadju ter tako vsebinsko sporočilo motiva še bolj poudarjal. Tudi takratno Maren-čičevo fotografijo pa kot najpomembnejša lastnost vsega njegovega opusa zaznamuje premišljen in dognan likov- ni pristop. Med drugo svetovno vojno je bil Janez Marenčič član propagandnega oddelka IX. korpusa na Primorskem. Kot fotoreporter je beležil akcije in življenje članov korpusa. Vojno obdobje zastopajo le štiri fotografije, ki jih je Janez Marenčič po vojni izdelal v tehniki papir negativa iz edinih ohranjenih brom srebrovih povečav, ki so le del fotografskega gradiva, ki se je izgubil med nekim daljšim pohodom korpusa. V marsičem izstopajo iz ostale medvojne fotografske produkcije. Janez Marenčič je z dodatkom "fotografske malarije", kakor se je sam izrazil, z retuširanjem omehčal motive, temeljito spremenil svetlobne situacije in presegel njihovo dokumentarno dimenzijo in jih tako postavil ob bok svojim predvojnim fotografijam. V povojnem obdobju pa se je Janez Marenčič preusmeril v fotografiranje krajine. Od bolj tradicionalnih motivih, kot so obmorske vedute Dubrovnika in Pirana, je v začetku petdesetih let fotografije začel snemati iz očišča, ki ni več povezano s tlemi, pač pa dvignjeno za skoraj 90 stopinj. Ta način fotografiranja ploskih površin polj, travnikov in trgov, imenovan tudi zgornji rakurz, je predstavljal veliko novost. Janez Marenčič se je z njim srečal skorajda po naključju. Po službeni dolžnosti je bil povabljen na polet z letalom nad okolico Kranja, med drugim tudi nad Sorskim poljem, in takrat je odkril privlačnost tovrstnih Eogledov na krajino, ki je učinkovala ot ornament, vzorec ali struktura. Podobne motive je kasneje zavestno iskal bodisi z vzvišenih predelov in naravnih vzpetin ali pa iz cerkvenih zvonikov. Iz letala mu je to uspelo le še enkrat med letom nad strugo Dnjepra. Pritegnili so ga namreč motivi, v katenh je prisotna likovna urejenost: njive in polja, solinarski bazeni.enako- "Kaj fotografiram? Zemljo in človeka, ki na niej in iz nje živi. Niti človeka, ki ga vsak dan srečam, temveč njegovo delo, sledove njegovega dela na tej zemlji, ki jo vsak dan hote ali nehote oblikuje. Slikam arhitekturo zemlje, vendar in predvsem, kakor je dejal arhitekt, anonimno arhitekturo, kakršno je ustvaril človek, ki je gradil svoj dom ln obdelovla svojo grudo. To rad iščem in to rad pokažem drugim; zato fotografiram - seveda na svoj način." (J. Marenčič, prav tam) merno razvrščene kopice sena, seniki, kraški vinogradi ipd. Njihova likovna urejenost pa je obenem pričala tudi o sledovih človekovega dela in njegovih posegih v naravo. Likovna urejenost v naravi ni bila vedno zlahka prepoznavna in se je Janezu Marenčiču razodela šele, ko si je izbral primerno mesto fotografiranja. S tem, ko je svoje očišče postavil na marsikdaj nedoločljivo višino, je horizont izrinil iz vidnega polja, saj je menil, da deli linija horizonta krajino na dva nekompatibilna dela. Njegovo videnje krajine pa hkrati ni imelo več prevladujočega dokumentarnega značaja, saj je bila njena organiziranost v veliki meri rezultat fotografske interpretacije. V svojih fotografijah je zato težil k popolni simetriji z enim osrednjim kompozicijskim poudarkom ah pa jih je prekrival z enakomernim likovnim vzorcem. "Vsako upodabljanje je iskanje primerne forme za neko vsebino. Dokopal sem se do prvega spoznanja: slikanje je komponiranje slikovnih elementov - ustvarjanje z mnogo svobode. Nasprotno je fotografiranje ln njegova moč v opuščanju, je komponiranje zreducirane-ga. Zanima me le ono, kar je bistveno in značilno in sliko hočem graditi le s temi elementi, vse ostalo hočem eliminirati: Prisiliti kamero, da gleda in vidi tako kot moje oko!" (J. Marenčič, prav tam) Serije "Preproge", "Ornamenti" in "Diagonale" in fotografije, kot so Pahljača ter Promenada (posnetek nekdanjega kranjskega parka ob župnijski cerkvi), so zbudile velik odmev že kar ob nastanku v petdesetih eltih. Janez Marenčič je z njimi predstavil povsem nove poglede na krajino, ki so se močno razlikovali od predvojnih in dotlej uveljavljenih klasičnih pristopov do fotografiranja krajine. Primerjava Marenčičevih fotografij je do neke mere mogoča tudi s slikarstvom. Njegova odkritja ornamentov in geometrije v naravi in njihova likovna izraba v fotografskem mediju je bila sorodna delu abstraktnih slikarjev v Eetdesetih letih in tudi grafikam ojzeta Spacala, katerega dela je poznal. Tem bi morda lahko pridružili tudi Avgusta Černigoja in vrsto slikarjev, katerih dela so temeljila na geometrijski kompoziciji. Med foto- frafi je pred njim morda le Janko kerlep posnel s cerkvenega zvonika podobno zasnovano fotografijo, a ta je v njegovem fotografskem opusu pre- dstavlja izjemo. Za primerjavo z Marenčičevimi povojnimi fotografijami so sicer zanimivejša Skerlepova fotografska iskanja struktur in vzorcev v najmanjšem detajlu narave, znana kot fotografska "nova stvarnost". Rezultati Marenčičevega fotografskega principa so predstavljah za slovensko fotografijo veliko novost, čeprav ob svojem nastanku niso bih' deležni tolikšne pozornosti, kot so jo njegovi fotografiji začeli posvečati kasneje. Razstava in katalog "150 let fotografije na Slovenskem - III. del" sta zopet opozorila na pomen njegovega opusa in ga umestila na zasluženo mesto. Ker so bile njegove fotografske rešitve nadvse prepričljive in hkrati preproste, ni presenetljivo, da ima prav Mar-enčičeva "že tudi po svetu posnemana nova smer, ki jo je začel in domala že zaključil" (Marko Aljančič, katalog Pokrajina 93, december 1993) velik vpliv tudi na delo današnjih fotografov, o čemer nas lahko prepriča tudi vsaka skupinska fotografska razstava na temo krajine (tudi bien-alna razstava Pokrajina v Kranju, pri pripravi katere je tudi sam sodeloval vrsto let). Kakšno novost so predstavljale Marenčičeve fotografije ob svojem nastanku, si je danes skorajda nemogoče predstavljati. Na svoj način so pome-nile prelom s povojnimi socrealističnimi pristopi z motivi graditve in obnove in predvsem izrazitega estetskega vrednotenja motivike. S svojim doslednim naslonom na vizualnost so odprle poti mnogim novim iskanjem v sedemdesetih letih, ko je sam Janez Marenčič fotografiral vedno redkeje. Eno zadnjih fotografskih serij predstavljajo posnetki onesnažene gladine Blejskega jezera, ki le v manjši meri predstavljajo ekološko opozorilo. Prav tako kot krajine se namreč spreminjajo v svojevrsten abstrakten likovni vzorec, "fotografsko grafiko". Vrsto fotografij pa Janez Marenčič še hrani doma in jih še ni pokazal javnosti. Fotografije, posnete v zimskem času z zvonika kranjske župnijske cerkve ("Ornamenti", "Slabo vreme"), so obenem tudi lepi primeri uporabe vseh principov kranjske šole", katere značilnosti je napovedovala že Marenčičeva fotografija "K soncu" iz leta 1940. Še premalo raziskan način fotografiranja "kranjske šole" se namreč neločljivo prepleta z Marenčičevim povojnim fotografskim opusom, ki je pravzaprav nastajal kot njen del. Fotografija Janeza Marenčiča je izrazito raziskovalne narave. Poskusil se je v vrsti fotografskih vsebin in problemov. Ko pa je začutil, da je določen fotografski ciklus pripeljal do konca in da v njem ne bi mogel povedati ničesar več novega, ga je zaključil in se polotil novih problemov. Do svojega dela je bil nadvse strog, in je zato marsikdaj negativ ah fotografijo, za katera je menil, da nista povsem uspela, kar sam zavrgel. Zakaj fotografiram? Iz neke notranje nuje, ki je zdaj veselje, zdaj muka, ki pa me vselej znova sili k iskanju novih form pri oblikovanju novih vsebin. In od samega veselja nad lepoto." (J. Marenčič, prav tam) Razstava Janeza Marenčiča bo na ogled do 15. aprila. Moderna galerija je ob razstavi izdala tudi obsežen katalog s študijo o Marenčičevi fotografiji, ki je delo kustosinje za fotografijo Lare Štrumej, podrobnimi biografskimi podatki in številnimi reprodukcijami ključnih umetnikovih fotografij. Po zaključku razstave bodo te izbrane fotografije Janeza Marenčiča gostovale tudi v Galeriji Ulvses na Dunaju, kasneje pa tudi v Franciji. Ob koncu letošnjega leta pa se bo Janez Marenčič še enkrat predstavil na razstavi v Kranju s fotografijami, ki jih tokratna razstava ni zajela ali še niso bile predstavljene javnosti. REŽIJA JE BOJ Z AVTORJEM Mile Korun: o kriterijih pri izbiranju dramskega besedila: Kriterijev imam polno, vseh velikosti in barv. Ampak z dramskim besedilom je običajno tako, da ga jaz iščem, ono pa me potem najde. Kljub kriterijem. odnosu do dramskega besedila: Včasih sem mu zvest, včasih pa ga zmerjam in tepem. Zmeraj pa se vanj zaljubim. Pa naj bo grdo ah lepo. -Literarnega gledališča mi niso nikoli očitali. Prej neliterarno. Opažam pa, da sem se z leti iz modernista razvil v nekakšnega fundamentalista. Gledališče je avantura, raziskovanje in izumljanje novega v človeku, času m prostoru. Vse drugo je blažev žegen. gledališki režiji: Režija je boj z avtorjem. Hud boj. V ringu njegovega teksta. Zmeraj gre za življenje. Zmeraj za usodne odločitve. Kako oblikovati zvok, sliko, situacijo, NI GLEDALIŠČA BREZ SODELOVANJA Milena Zupančič: vzdušje ah lik. Kako iztisniti iz sebe tisto pravo idejo, zamisel. Ne pogrešiti, ne se zmotiti. Ves čas v napetosti. Ves čas slediti avtorjevim potezam in ga sproti razkrivati, razgaliti... To je hud kritični napor. Izčrpava. Pa tudi podeljuje smisel. -Sicer pa ni lepšega kakor potovati po znanih besedilih in vsakič odkrivati v njih nekaj novega, presenetljivega in drugačnega. • Ni končne, definitivne predstave. So le nekakšni približki. Bolj ah manj uspešni. smislu posredovati svoje iskanje publiki: Vse naše bivanje je iskanje smisla. Gledališče mi pomaga, da to počnem na kreativen način. Kar velja seveda tudi za publiko. Še posebej. (krajši citati iz intervjuja Mileta Koruna ob premieri "Rosmersholma", gledališki list SNG Drama Ljubljana, sezona 1993/94 o uprizoritvah slovenskih dramskih tekstov: "Imela sem srečo, da sem soustvarjala številne krstne uprizoritve naših dramatikov. Gregor Strnila, Dominik Smole, Andrej Hieng. Mirko Zupančič, Rudi Šeligo, Dane Zaje, Dušan Jovanovič, Drago Jančar... so tisti odlični m zanimivi avtorji, ki so mi dajali prave "iztočnice". In dodaten smisel mojemu delu. Odgovornost ob krstni uprizoritvi je brez dvoma večja od odgovornosti ob "navadni" premieri. S prvo uprizoritvijo daje igralec ton in znak vsem naslednjim uprizoritvam." sodelovanju z dramatiki: "Nemalokrat dramski avtorji že ob pisanju zelo točno predvidijo posameznega interpreta njegove zapisane vloge. Nekaj naših avtorjev je ob pisanju dramskega dialoga ustvarjalo z mislijo na mene. To mi veliko pomeni, odgovornost pa je seveda prav zato večja. Samo sodelovanje z avtorji pa je v procesu samega študija uprizoritve samoumevno. Ni gledališča brez dobrih dramatikov in ne brez dobrih igralcev. In ni gledališča brez sodelovanja. In spoštovanja ustvarjalne avtonomije." o dveh "Antigonah" Dušana Jova- noviea: "Teden slovenske drame, s povabili tujim gledališkim ekipam prerašča v festival dragocenih ustvarjalnih soočenj. Kolege iz Kumanova sem gledala neobremenjena. Osnovni izhodišči ljubljanske in kumanovske "Antigone" sta različni, kar je seveda normalno in ustvarjalno smiselno. Makedonska uprizoritev je postavljena v močan okvir trenutno aktualnega in neposrednega prostora, kjer se odvija vojna. Posamezne sekvence uprizoritve so izvrstne. Ljubljanska uprizoritev se mi zdi bolj "splošna". Glede na odziv publike, si upam trditi, da se obe različni uprizoritvi "Antigone" vsaka po svoje dotakneta publike." o promociji Slovenije skozi šport in umetnost: "Tu ni dileme. Šport ima večje in širše ter navzven bolj evforično zaledje. Prava umetnost ni stvar množične evforije. Prepričana sem, da v primerjavi s športom pušča umetnost daljšo sled... V tej sledi pa je naša prava identiteta, brez katere je vsaka promocija vprašljiva." o svoji bližnji ustvarjalni prihodnosti: "Verjamem in upam, da se ta trenutek pišejo novi dobri slovenski dramski teksti. Prepričana sem, da bom samo skozi nove uprizoritve teh besedil soustvarjala podobo našega gledališča. MAJHNO GLEDALIŠČE -VELIKE AMBICIJE Na Tednu slovenske drame 94 uspešen nastop gledališčnikov Narodnega teatra iz Kumanova (Republika Makedonija). Pogovor z direktorjem kumanovskega gledališča Tomislavom Spasovskim. Osebna izkaznica Narodnega teatra Kumanova? "Naše gledališče je eno od številnih "perifernih" gledališč v Makedoniji. Številčno majhen kolektiv (22 redno zaposlenih) uprizori v posamezni sezoni pet do šest premier s stotimi ponovitvami. Poklicno gledališče v Kumanovem je bilo osnovano 1948. Leta 1954 je bilo ukinjeno in leta 1961 ponovno profe-sionalizirano." Podobna usoda nam ie znana iz lokalnega kulturnega življenja. Pred leti ie bdo Vaše gledališče ponovno na meji ukinitve? "To se je dogajalo pred petimi leti. Uspelo nam je obdržati poklicno gledališko hišo, sama kriza pa se rezultira v novi ambiciji majhnega kolektiva, ki ne priznava slabšalne oznake, ki velikokrat neupravičeno veljajo za neprestolniška gledališča." Na kakšen repertoar ste osredotočeni? "Igramo predvsem makedonske dramske tekste. V zadnjem obdobju v maniri t. i. postmodernega stila na novo gledališko preverjamo makedonsko literarno klasiko. Pred nami je zahteven projekt adaptacije Besov. Saša Mile-nkovski, hišni režiser pripravlja Bese s "pomočjo znamenjtega Dostojevskega "pomešanega" s Krležo, Andri-čem, Čingom, Kundero." In vmes uprizorite tudi slovenski dramski tekst? "V zadnjem obdobju smo uprizarjali Partljiča in v tej sezoni Dušana Jovanoviča. Slovensko dramatiko smo svoji publiki uspešno predstavih." ludi nastop v Kranju sodi med uspešne. Vaš komentar? "Organizatorjem Tedna slovenske drame ter publiki želim izraziti hvaležnost našega gledališkega kolektiva. Takšno gostovanje podčrtuje smisel naših skupnih umetniških naporov. Prava umetnost je omejena samo s človeško neumnostjo, sicer pa meje skozi dolg pohod človeštva in človeškega vedno znova ruši. Vam in nam želim čim več umetnosti in čim manj neumnosti." Matija Logar TEDEN SLOVENSKE Lea Mencinger ŽABE OMAGALE NA S ponedeljkovo zadnjo predstavo na letošnjem pregledu slovenske dramske ustvarjalnosti - s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini šentflorjanski v izvedbi Freyer teatra Ljubljana in Cankarjevega doma Ljubljana - je padla zavesa za prireditvijo, ki je v Prešernovo gledališče Kranj zvabila domala vsakič za povsem polno dvorano gledaliških ljubiteljev in tudi povsem naključnih spremljevalcev gledališča. Če bi lahko sodih po polnih dvoranah, potem se za usodo te prireditve tudi v prihodnje nikakor ni bati. Vprašanje o obstoju takšnega festivala, na katerem se poleg izbora predstav s slovensko dramatiko, poudarja z nagrado Slavka G rum a tudi slovenska dramska ustvarjalnost, je sicer ves čas nekako v zraku. Vendar pa bolj zaradi finančnih težav, ki se po običajni začetni negotovosti ob zatrdilih obeh financerjev - ministrstva za kulturo in kranjske občine - sicer običajno razrešijo, vsaj doslej so se še vedno. Po drugi strani pa se nekako ne da znebiti vtisa, da je - čeprav prireditev osrednjega značaja - vendarle prireditev drugega ranga, na katero ob otvoritvi minister za k med dvakratnim prehodom meje, kar je skupino dvaindvajsetih članov ekipe, če izpustimo vse druge podrobnosti, veljalo kar 26 ur več kot mučnega potovanja. No, vse je bilo pozabljeno, ko je predstava Antigone pred zgledno napolnjeno dvorano m ob prisotnosti avtorja Dušana Jovanoviča, letošnjega Grumovega nagrajenca prav za to dramo, bila izredno lepo sprejeta. Jezikovne pregrade niso bil* pomembne, občinstvo, ki je bolj kot makedonščino razumelo absolutni gledališki jezik, je makedonske gledališči le ulturo ne utegne priti in svojega predstavnika, pre- pošlje dsednik države fn predsednik vlade pa vljudno opravičilo zaradi zadržanosti. Če se izgubi gledališka prtljaga Je pa bil začetek Tedna slovenske drame tudi brez tega zanimiv in vznemirljiv. Pa ne zaradi protestov, ki so jih organizatorju naslovih ustvarjalci predstave Gregorja Strniše Žabe iz Cankarjevega doma, saj izbrana predstava zaradi organizacijskih težav ni bila odigrana - da bo tako, pa se je vedelo že pred začetkom prireditve. Če bi bilo za tokratni gledališki festival na voljo tako malo predstav, kot jih je bilo pred dvema letoma, bi se prav gotovo za pripravo tako postavitveno zahtevne predstave, kot so Freveve že po pravilu (Dogodek v mestu Gogi in zdaj Žabe), potrudila oba - tako organizator kot izvajalec predstave. Mnogi se bodo spomnili primskovske-ga Kulturnega doma, kjer se je dogodil mariborski Dogodek v mestu Gogi, saj oder Prešernovega gledališča ni ustrezal. Tako pa je bil festivalski program vendarle celovit, vsi skupaj pa nekoli- Matija Logar Cankar Za narodov blagor - Janez Hočevar kot Gornik in Silvij Božič kot sluga ko bolj upehani kot sicer in z (gledalci vred) nekaj koruzne slame v laseh. Te vrste sestavina bi bila potrebna tudi ob letošnji predstavi Žab, vendar je očitno zmanjkalo moči in volje. Da se utegne zaplesti, pa ne samo pri Žabah, ki bi jih zaradi brez dvoma zaslužene oznake najboljše predstave na zadnjem Borštnikovem srečanju v Kranju radi videli prav vsi. Vendar pa je bilo dosti lažje razvozlavati težave, , ki so se pripetile tujima gledališkima Jutri bo lepše. Gledalci, ki sorazume'1 skupinama - iz Londona m Kumano- besedilo tudi zaradi tega, ker je večin? vega - kot pa domače. Prava sreča je to Flisarjevo predstavo videla že lan1' bila namreč, da si je ansambel Nar- so londonske umetnike pozdravih ve odnega teatra Kumanovo vzela za kot prisrčno. Predstavi pa se vsekako> potovanje iz Makedonije do Slove- ' ni poznalo, da se je četverici igral<*v nije, debelih deset in več ur rezerve, med poletom do Brnika nekje izgubi'3 sicer bi bila tudi ta predstava pod prtljaga z delom gledaliških rekvizit^ predstavnikov makedonske ambasade v Sloveniji. "Tako lepo sprejeti nisffl0 bili še nikjer," je izjavila igralk« Zvezdana Angelovska, izjavo pa g? vsekakor razumeti več kot le kompli' ment kranjskemu gledališkemu občinstvu. Enako toplo je bila sprejeta tudi Predstava londonske skupine Mania roductions Gompanv, ki je v angle*' kem jeziku zaigrala Evalda Flisarj? vprašajem. Potovanje z avtobusom skozi ZRJ je bilo namreč bolj podobno pustolovščini in cefranju živcev nike toplo pozdravilo ob prisotnosti za kar pa prav gotovo ni kriva Adffl Airways, ki je kot sponzor prevzeli1 njihovo potovanje v Kranj in nazaj" Brez kompliciranj a so sami roča0 CANKARJEVI SODOBNIKI Gledališko delo je intimno in hkrati nadvse javno umetniško "opravilo". Ti dve značilni nasprotji vedno znova omogočata gledališče pred avditorijem, ki išče ali pa je pahnjeno v popolno identifikacijo s "čudežem" umetniškega dejanja. V bleščečih trenutkih, ko sta obe nasprotji "prepoznavni", se začne brisati meja med odrom in avditorijem. Ko realno in nerealno izgubita svoji "specifični" teži, uspe gledališču lebdenje in zaključni poklon je kulminacija tega lebdenja. <(Kriza(i krize Predvsem od trenutka, ko so se te čutile ali celo ko so ie nastopile vsakršne spremembe v naši družbeni skupnosti, se je v zavest dovolj močnega števila gledaliških ustvarjalcev začela tihotapiti zavest in prepričanje, da je slovenska dramatika v krizi velike teme osemdesetih, ki jih je slovenska dramatika smelo "izkoriščala", so zbledele, ti. "politično" gledališče je svojo funkcijo odigralo in spodobilo bi se, da si gledališko ustvarjanje privošči odmor, v tem odmoru časovno neopredeljenem pa je potrebno izvirni dramatiki določiti mesto krize. Revica, dramatika namreč, je po izjemnih uspehih v osemdesetih upehana, oddahniti se mora, treba jo je razumeti.. Ugotovitev, da je izvirna dramatika v krizi, naj bi bila skoraj odrešujoča. Toda nesporno dejstvo je, da bi moralo biti potemtakem v nudi krizi gledališče. Najočitnejši znak (vsaj zunanji in vsem na očeh) gledališke krize so prazne dvorane. Samo beien pogled v statistiko polpreteklega obdobja izkrivljajo sliko "kriznega" položaja slovenskega gledališča, saj obisk krizi navkljub vztrajno narašča. Vneti napovedovalci in zapriseženi "utemeljitelji" gledališke krize, bodo seveda takoj ugotovili, da slovensko gledališko statistiko "rešuje" uprizarjanje tujih avtorjev. Pri roki takih argumentov se takoj znajdejo številne bulvarke, pa recimo kakšen Ibsen.- ' vse kaže, da se namenoma pozabijo uspešnice Evalda Flisarja, Andreja *\ Rozmana, Milana Kleca, ustvarjal™ tria, ki je napisal "Kliniko", tu je 1 mnoge vedno ustvarjalno sumljiv Ig Tor kar... V lanskem letu je bilo slovenskih gledališčih uprizorjenih *m aintrideset slovenskih dramskih pe.s ^ (od tega dvaindvajset krstnih uPrj^d tev), kar predstavlja v repertoarjih lišč dobro polovico igranega progra^ Kriza? Ja, kriza krize! Resnici na ljubo so se pasti ru*p°yf*£L vane krize gledališki ustvarjalci intelig' f tno izognili Obudili in podčrtali so nikdar zavrženo osnovno pravilo g>e p liškega dejanja, ki želi biti znan\t* zrcalo. Kjer se pač gledalec identificira z nekimi življenjskimi \nls mu prepoznavnimi) razmerami đ^5^j" posameznim dramskim likom, je "Df. ^ za polno gledališko dvorano dobV Neprizadetih polnih dvoran nI "Zrcalo" pa se ne postavlja samo^j, sodobno dramatiko, nemalokrat )* l blesk in identifikacija še močnep ^ distance, ki jo omogoča uPr'z^,Liic( klasike. Vrh domače uprizarjane * 0fi\ so dela Ivana Cankarja. V tekoči sel ,j ga je gledališče štirikrat "preverjalo '0 glavnem uspešno in v zadovolj ustvarjalcev in gledalcev. DRAME - KRANJ 1994 FESTIVALSKI SLAMI narisali risbice, ki so potrebne na £«ii, izgubljeni samovar pa so dobili « domačih gledaliških depojev. Festival brez blišča v let se ta slovenska prireditev Kranju odvija v dokaj skromnih razmerah. Nikoli ni bilo potrebnega enarja, ki bi ob osnovnem namenu -P^edu izbranih slovenskih dramskih jPJf°ritev, dodal še nekaj festivalnega val Tega znai° ustvariti spremljene, prireditve od manjših komornih ra» ♦ av' P°gov°rov, okroglih mije, «stav in podobnega. Tega se organi-J"«*, Prešernovo gledališče, vsekakor zaveda, obenem pa finančno 'uzanih rok ne zmore storiti kaj več. rfu,0s ^.sc odpovedah celo nekaterim . lamnim potezam in predvidenim ^mocijam, vendar pa je ob tem sm , ^»Šljivo, ah je taka odločitev okr ia" 0dpadla je celo tradicionalna "°gla miza, ki naj bi se sicer po vK1 zamisli selila iz Kranja v oJJ^ovo domačijo, pa je kljub temu ^Paala in so jo nadomestili s srečan-dstl 2 loQdonskimi ustvarjalci pre- že* ,leri. ki so se prejšnja leta udeleži Jj| Pogovorov o slovenski dramati-> letos niso kaj posebno protestirah, ol^So iz izkušenj vedeli, da so te doenSu mize med najmanj zanimivimi ^°*i ob Tednu slovenske drame, ditv 0stalimi spremljevalnimi prire-sta\2mi ]t organizator sicer največ ™ Qa monodrame, za katere je ta 'avzaprav veliko zanimanja m so *i nastopi Zvoneta Hribarja, Iva itu8 m Toneta Gogale več kot prijeten dop^imiv, resda komoren gledališki Spisek. Neposrečen izbor prostora na fcjjscu, ki ga gledališki obiskovalci ^poznajo in ga očitno (Se) niso slovr*l8tih dneh letošnjega ledna vu^aske drame so gledalci videli j« ft.'^Paj 24 predstav. Pet predstav osnJ110 namreč zanimivih tudi za 32* m srednje šole: po dvakrat C001* celo štirikrat so zato ponovili V$ Podstavi Grofic prašič in tttdr/ri,ferik zoba«, ponavljah pa so ^Predstave Jesihovo Ljubiti, Roz-iJSr*«* Tartifa in Cankarjevo Po-n<« v dolini šcntflorjanski. V 4^ c* predstav sodijo tudi tri pre-4*7 ^onodram (Ivan Cankar: Pisma P« L iT« »r- Andrej Smole). Vendar ffizortS hbin Ragtime kluba kot &■? i1* m°nodrame manj posre-đvom» v dU v nasprotja s polnimi Ij^ami v PG tamkajšnji obisk 8*romcn. pripravljeni razmeti tudi kot gledališki prostor, je ta del festivalskega dogajanja potisnil prav ob rob. Morda bi bila ustreznejša celo na novo opremljena gledališka kadilnica z novimi usnjenimi Stolovimi naslanjači, kjer pa je žal prostora le za dobri dve desetini obiskovalcev. Vendar pa spremljevalne prireditve, ki sicer tudi po zunanjem videzu lahko opozarjajo, da se v Kranju dogaja gledališče (tega sicer na ulicah ravno ni bilo opaziti) in gledališki festival, morda niso pravi izhod iz stalnega spraševanja o tem, kako popestriti vsakoletni izbrani program slovenske dramatike. Skromen odziv mesta • da je v Kranju festival, je bilo videti le po dveh panojih in dveh zastavah na stavbi gledališča - pa tudi po tem, da med sponzorji festivala ni nobenega kranjskega. Povezanost festivala in svoje poslovnosti je že pred dvema letoma opazila in zdaj se nadaljuje ljubljanska Emona Merkur. S tem pa se povezanost festivala s samim mestom tudi konča - za sedaj. Morda bo mesto in ljudje v njem že naslednje leto spoznalo, da kaže prireditev, na katero pridejo s slovensko predstavo tudi ustvarjalci iz tujine, vendarle nekaj zanimivega in koristnega tudi za promocijo mesta samega? Nove zahteve, prešibka ekipa "Tega se še kako zavedamo in pravzaprav že leta govorimo na primer o tem, da bi bilodobro izdati v knjižni obliki delo vsakokratnega Grani ove ga nagrajenca. O tem je treba govoriti in pisati, tako kot se je fovorilo in pisalo pred leti, ko se je rešernovo gledališče tudi ob odvijanju Tedna slovenske drame v Kranju vzpenjalo na poti do profesionalnega gledališča," meni direktor Prešernovega gledališča Milan Marinič in seveda dodaja, da se je sicer kranjsko gledališče uveljavilo še zaradi česa drugega, ne le zaradi festivala. "Zdaj smo seveda kot gledališče že tako uveljavljeni, da se stvar lahko obrne - poskrbeti velja za večjo in odmevnejšo uveljavitev samega Tedna slovenske drame. Naj bom kar samokritičen, za uveljavitev bi nekaj, kar nismo, lahko štorih tudi že letos, več napora bi lahko vložili za rešitev problema s predstavo Žab Cankarjevega doma. Za nas kot organizatorje je bil to res velik zalogaj, ki Ea ga enostavno s tako skromno adrovsko ekipo nismo zmogli. Ob tem, da se je naša lastna gledališka f>rodukcija izredno povečala v zadnjem etu, nam enostavno zmanjkuje časa in energije za drugačen pristop k organiziranju festivala. Sveže za petindvajsetletnico ? O tem, o nekakšni pomladitvi, novi svežini tega gledališkega festivala se je zadnje dni v Kranju dosti govorilo. Naslednje leto bo namreč petindvajseta prireditev in jubilej take vrste je morda lepa priložnost za nekatere spremembe. Navsezadnje je festival še najbolj zanimiv za občinstvo iz Kranja in bližnje okolice, ki ves teden uživa ob predstavah, ki so doživele premiero pred meseci, nekatere celo pred letom m jih je bilo zaradi izbora treba celo obnavljati. Nekaterim predstavam se je celo poznalo, da že nekaj časa niso bile igrane. Predvsem bi morda kazalo festivalsko retrospektivo slovenske drame pustiti, kot je, ob tem je vsekakor manj pomembno dejstvo, da se nikoli prav vsi ne strinjajo s selektorjevim izborom, letos je odbiro predstav (in ne selekcijskim izborom), kot jo je opravil umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj Matija Logar. Se najmanj se je pritoževalo gledališko občinstvo, ki so ga od prvega do zadnjega pohvalile prav vse igralske ekipe, da zna čudovito spremljati in sprejemati gledališko ustvarjalnost, pri tem kavalirsko spregledovati tudi kakšen spodrsljaj in ob vsem skupaj nemoteno uživati. Ker je gledališke večere v tem trinajst dni trajajočem festivalskem tednu napolnjevala večinoma kranjska publika oziroma publika, ki jo je pridobilo za gledališče domače, to je Prešernovo gledališče, potem si zvezdico na festivalsko zastavo lahko mirno pripne kot gledališče s svojim občinstvom in kot organizator festivala, ob katerem sta se razvijala tudi okus in zahtevnost gledališkega občinstva. In kaj še ob Tednu slovenske drame 1994? Potrebno bi se bilo morda potruditi okoli instrumentov, ki bi spodbudili več živahnejšega dogajanja okoli samih slovenskih dramskih tekstov in z njimi seveda. Nadvse obžalovanja vredno bi bilo namreč opazovati naslednje leto in še kakšno morda, da je festivalska organizacija vse bolj v krizi, iz katere se ne zna izkopati. Že to, da se organizator zaveda, kako potrebne so izboljšave in spremembe, pa je seveda dober znak, da utegnemo prihodnje leto doživeti kakšno spremembo. OB KONCU STOLETJA v teme prihajajo USKE ie vedno dobrodošel, pre-iPaČ ?niifn' včeraj in danes. Včeraj Kv»2°' ker )' bil "naš" avtor, ki ponif ."ePosredno stopa na stran s< kfHl m r°zialjenih, dandanes pa Pena„nemu kritiku načrtovanega reda j.pa brti posledic in teiav zareče, ne I dobrodošel v trenutku, ko PoJČ10' ^ bi ponudili v repertoar rej ZeZne gledališke hiše. Verjetno je UnJ-i, v stiski pri načrtovanju bodočih var„« ntev Pomeni "ziheraška" klasika »Pri, l.at°tMe. Zadnji "primerki" Kv£?rLrev Cankarjevih dram vsem ttal„ načrtnost in točnost \££°arnih odločitev. Celo v primeru, 8'eiJ?[adi skraJno enostavne metafore "pofcikr gfl Jezika Cankarjeva drama ^r^atu^na ravne nerazpoznavne- (&izoritve "Za narodov blagor" C ° gledališče ljubljansko, "Po-\t>y"n>e v dolini šentflorijanski" "Krarr teater in Cankarjev dom), ?a Betajnovi" (Prešernovo gle-sorfnk ' so uJete v prostor in čas Wnosfl- zdi se, kot da je Ivan *c £*r Moje dialoge napisal včeraj in ^ed devetdesetimi letu QW Si iteJemo v čast ali ne znotraj ^jnovejših in ponavljam točnih uprizoritev Ivana Cankarja, smo koncem tisočletja njegovi sodobniku Torej, če je bil včeraj, predvčerajšnjim Cankar dobrodošel avtor, ki se ga je zaradi njegovih znanih razmišljanj in sloganov (Narod si bo pisal sodbo sam...) zmoglo spremo vpeti na kopito aktualnega takratnega socialističnega razmišljanja, potem Cankar danes zveni v čistejši veličinu In manj, kot ga dopolnjujemo in "prevajamo" toč-nejši je. Tudi v preteklosti smo se lahko skozi vedno nova gledališka branja čudili Cankarjevemu geniju. Če so uprizoritelji znali poiskati kongenialni gledališki jezik Cankarju, ni bilo teiav, teiave so nastopile v trenutku, ko se je Cankar skozi gledališko govorico za vsako ceno skušal prodajati kot aktualen avtor. Cankar očitno ni bil nikdar v krizi, v krizi je bilo vedno trenutno in po vsakršni "sodobnosti" hlepeče gledališče, ki je zmoglo ob znamenitih tekstih roditi zanikrno uprizoritev. Skozi uprizoritve Cankarja v osemdesetih letih (tu je prednjačilo Stalno slovensko gledališče v Trstu) se je Cankar napovedoval kot avtentične sodobnik in "rentgen" novega obdobja. Nič več Cankar včeraj, Cankar jutri, samo še Cankar tukaj. Nam je bil kdaj po drugi vojni Cankar bliiji? Uprizarjanje Cankarjeve dramatike je v krogu najmočnejšega umetniškega angatmaja. Če je Cankarjevo razmišljanje po devetdesetih letih od prve uprizoritve skrajno aktualno, potem je nujno vprašanje: je to mogoče? Ali je Cankar vizionar, ali se v časovnem razmaku stoletja ni nič spremenilo? In Cankar ni samo "vzorec" angažiranega gledališča, vse bolj se skozi najnovejše uprizoritve kate kot avtor dramskih situacij, ki kažejo intimen svet junakov, utapljajočih se v tragičnih valovih etapnega iivljenja, brez oaze. Gledališče si bo sodbo pisalo samo Parafrazirana Cankarjeva misel ni naključna. Smelost iskanja in smelost priznati, da je možno ob "spoštljivem" branju klasikov najti avtentiko sodobnosti ob tem pa "ne pozabiti" na avditorij bo zmogla preprečiti prihodnje krize. Teden slovenske drame je pred četrtstolemim jubilejem. Ob dvajsetletnici Tedna sem zapisal, da se mora Teden "profesionalizirati" in postati "Razstavni prostor" slovenske dramatike. Hotenje se s posameznimi potezami ob vsakokratnih festivalskih dnevih uresničuje sporadično. Zaradi tega se povsem nesporadično lahko Teden spremeni v hvalelno prireditev lokalnega pomena. Tuji uprizoritveni "odmevi" na slovensko dramatiko jasno signalizirajo smiselnost takega festivala, ki ne bo samo spremljal, ampak tudi ponujal. Violeta Tomič: SPET IN ZNOVA ODKRITA Violeta Tomič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, dobitnica mnogih igralskih priznanj, tudi Severjeve nagrade, se je ie skoraj navadila, da jo odkrivajo spet in spet. Takoj po diplomi je bila seveda odkritje kot Jacinta v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, zaradi česar so nagrade kar 'padale'. Potem je spet dolgo časa niso 'odkrili' in je bila dovolj dobra le za statistko. Pa so prišle krasne sezone, v katerih je igrala Nežko v Ta veseli dan ali Matiček se leni, pa Ester v Viktor ali dan mladosti, ali Juliette v Mefistu, znova je bila igralsko odkritje, ki je zaslužilo spet nekaj nagrad, zaradi katerih sije lahko dovolila predah za ustvarjanje družine - in seveda tudi nekaj pozabe. Potem pa je prišla vloga Izolde... "Da, zdaj igram Izoldo v Flisarjevi Drami Tristan in Izolda v Slovenskem komornem gledališču in spet sem, vsaj tako so zapisali kritiki, odkritje. Pravzaprav jemljem vse skupaj kot kompliment za igralko z desetletnim stažem, kot ga imam. Se razume, da v trideset, štirideset let trajajoči igralski karieri ne moreš biti nenehno na vrhu, je pa seveda imenitno, če te vsako sezono znova odkrijejo." Toda vsako sezono ni vloge, kot je Izoldina? "Žal ne. Toda, če je zame vloga Izolde najpomembnejša vloga v tem letu, potem sem seveda zadovoljna. S tem pa seveda ne mislim, da je recimo moj nastop Matilde v Cankarjevem Za narodov blagor manj pomemben. Sploh ne, še posebej zato, ker je očitna razlika med tem, s kakšnim strahom smo sprejeli Cankarjev tekst in med tem, kar je potem v režiji Mileta Koruna nastalo." Toda eno je nastopiti v slovenski klasični drami, drugo pa je verjetno igrati na tako imenovani alternativni sceni? "Zavedam se, da je bila vloga v Flisarjevi drami zame priložnost, ki se igralki redko primeri. Zrela, večplastna vloga mlade ženske je bila zame odkritje že pri branju samega teksta, kaj šele kasneje, ko sem vlogo študirala. S takim poznavanjem ženske duše se lahko ponaša le malo avtorjev. Izolda, ženska med dvema moškima in to ne v podrejeni vlogi, ampak nasprotno, ona celo vodi igro in to s pretanjenimi psihološkimi niansami, ki jih lahko opiše le avtor, ki ženske pozna, jih ljubi in razume. In potem jaz dobim to vlogo. Naj rečem, da je usoda prijazna z menoj? Pa še moja soigralca, Srečo Špik in Boris Kerč sta moja najljubša soigralca iz matičnega gledališča. Kaj bi hotela še več od tega • vse je bilo sijajno, odličen tekst, soigralci, uspela predstava, dobre kritike... Ena senca pa je vendarle." Bi hoteli še kaj več? "Da, ponovitve. Ni pravica, da uspela predstava ne more imeti ponovitev, kolikor bi mi radi igrali oziroma gledalci želeli videti. Predstava je nastala, kot se ve, brez dotacij, menda {'e ministrstvo za kulturo nekaj odo->rilo, toda gledališče je predstavo postavilo brez pomoči, zato je na računu seveda velik minus, ki ga nekaj sponzorjev ni moglo kaj zmanjšati. Denarja ni niti toliko, da bi plačali najave za predstavo v časopisih. Sliši se nenavadno, je pa res. Ah naj rečem, da iščemo sponzorja, ki bi nam omogočil take objave in bi potem lahko igrali? Imeli smo šest zaporednih ponovitev v Vodnikovi domačiji, potem pa nič več, če ne štejem gostovanja na Tednu slovenske drame, kamor smo bili povabljeni. No, upam, da bomo še ponavljah Tristana in Izoldo, predstava si to enostavno zasluži." Srečo Špik: BAL SEM SE CANKARJA V Flisarjevi drami Tristan in Izolda igra Srečo Špik vlogo povezovalca Trubadurja in vlogo Marca. V okviru predstav Tedna slovenske drame pa smo ga gledali tudi v Cankarjevem Za narodov blagor. Sodite med igralce, ki najpogosteje interpretirajo vloge Tlisarjevih dram: videli smo vas v Jutri bo lepše, v Tristana in Izoldi, pred nekaj leti ste celo režirali Flfearievo Kostanjevo krono, skupaj pa sodelujeta v Slovenskem komornem gledališču. Kot bi bil Evald Fusar vaš hišni avtor? "Naključje je hotelo, da sva se spoznala in začela sodelovati prav pri kranjski predstavi Gledališča čez cesto, ko so se odločili za njegovo Kostanjevo krono. Od takrat je nastalo kar nekaj skupnih projektov.44 Toda približno toliko predstav ste ustvarili tudi z Da mi rom Zlatarjem Frevem. Je tudi on vaš hišni avtor? "Lahko, da je tako. Očitno imam veliko 'hišo' in spravim pod streho kar nekaj avtorjev.44 Vabijo vas sodobni avtorji za sodobne vloge v sodobnih predstavah. Toda v tej sezoni in tudi na Tednu slovenske drame v Kranju se je pokazalo, da vas najdejo tekstih? tudi za klasične vloge v Cankarji "V Cankarjevih dramah doslej nisem igral kaj vidnejšega, vloga v predstavi Za narodov blagor je pravzaprav moja prva večja cankarjanska vloga. Pri tem je pomembno vedeti, da smo obdržali značilen avtorjev jezik in tudi vsi ostali elementi predstave so taki, da Za narodov blagor ni nasilno posodobljena, ponašena, pač pa ohranja duha dobe, v kateri je nastala. Toda problemi so danes očitno isti in zato predstava povedana na Cankarjev način govori tudi današnjemu gledalcu - seveda ob jasno* izraženi režijski zamisli in to je Miletu Koranu povsem uspelo. Priznam, da sem se bal te predstave - ali bodo gledalci sprejeli spet novo postavitev Za narodov blagor, toda vse je potekalo srečno - tako nastajanje predstave kot premiera in vse ostalo." Lahko primerjate Cankarjevo predstavo in nastop v Tristan u in Izoldi? Mislim, da nas je vse skupaj veljalo dosti več truaa, končno gre vendarle za alternativni teater, v katerem marsikaj ne more biti tako urejeno kot na primer v Mestnem fledališču ljubljanskem, oda taka je alternativa, kjer se moraš ukvarjati poleg vloge še z desettisoč drugimi stvarmi, ki nimajo zveze z mojim igralskim delom. Po drugi strani pa je izziv te alternativne plati le prevelik, da bi se ji igralec zmogel upreti, nov tekst nudi ogromno svobode, ogromno inter-pretacijskih možnosti, ogromno tega, kar se ni nihče pred igralcem 'zakoličil'. Vloga v klasiki pa je po drugi strani težja, ker se je treba izogibatitemu, kar je že bilo videno, tistemu, kar imam v ušesih zapisano, da je bilo dobro, pravo -ampak je treba povedati drugače." Zadnje čase se ne ukvarjate več z režijami, ampak samo igrate. Ste režijo opustili s kakšnim razlogom? "Za režiranje enostavno ni več časa, no, nisem pa opustil misli ne na režijo ne na delo v Lutkovnem gledališču Jure Pengov. Trenutno pa je toliko igralskega dela, da režija enostavno ne pride na vrsto. Imam seveda zamisli in želje, tudi nekaj povabil, pa bo že moralo počakati. Povrh vsega te dni snemamo za TV Slovenijo Evalda Flisarja Jutri bo lepše. Kolikor vem, bo za televizijo posnet tudi Cankarjev Za narodov blagor." Se sicer sezona premier počasi izteka? "Sezona se hkrati konča in spet začenja, mislim, da se naše gledališče spet dogovarja z Evaldom Flisarjem za nov tekst za predstavo v novi sezoni. Ne vem še, ah bo tam tudi vloga zame, če bo, me bo to vsekakor veselilo." • Lea Mencinger s (nadaljevanje s strani 14) Povojne nacionalizacije so še bolj kot njega samega prizadele njegovega sina Daneta (Daniel Primožič, 1915-1988). Ta je imel tako kot oče trgovski dar in izobrazbo in je bil sprva očetov poslovni družabnik. Vnet je bil tudi za čipko in je sam risal lepe vzorce. A kaj, ko je bila čipka po vojni okarakterizirana kot "buržoazni artikel" in je bilo največ, kar je lahko postal to, da je smel biti poslovodja v lastni, nacionalizirani trgovini. Njegova zgodba bi bila vredna posebnega zapisa, vendar je tu na željo potomcev ne "pogrevamo" in jo omenjamo le kot most, ki nas pripelje do prizadevanj sedanjih Primožičev. - Ob tem si ne morem kaj, da se ne bi spomnil še prof. Lidije Primožič, svoje nekdanje učiteljice matematike, hčere A. Primožiča, ki bo letos dopolnila 80 let in naposled dočakala, da se hiša v celoti vrne v prave roke! stavek: "Une robe de soie noire, assez dcollete, avec des dentelles, des gui-pures..." Pričarati skuša lepoto obleke iz črne svile, z globokim izrezom, okrašeno s čipkami, pretkanimi s svilo... Da ne govorimo o vtisu, ki ga dobimo, če je v takšno obleko "ujeto" se primerno telo. Vse to je nekaj predra-čunalniškega in računalnik, stkan iz tiskanih vezij, tu ne more nič. Žirovske čipke, stkane iz elementov m v tehnikah, imenovanih kitice, rogljički, ribice, satovje, široki ns, polpremet in razporejenih v vzorce, kakršni so kriščevke, pogačke, gobice, kronice, kranceljnovke, žabji skoki, srčkovke, cvetke... -take čipke, ki so na nekaterih mestih nekoliko debelejše in brez svilenih dodatkov, res niso tako fine kot francoske, a lepe so kljub temu! Njih lepota je v vzorcu, kakovost v izdelavi. Umetno in obrtno ponovno dobiva gotovo prednost pred Čipka iz Galerije A. Primožiča v Žireh (izvirni vzorec) Čipka ostaja pred čipotn Francoski pisatelj Jules Ro-mains ima v nekem delu pogrošnim in industrijskim. Svetovni trg je danes dobesedno preplavljen s ceneno čipko. Tudi v izdelavi le-te prednjači j o "azijski tigri". o OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 vabi k sodelovanju KVALIFICIRANE K E RAM I CARJE Pogoji: - poklicna gradbena šola - smer pečar, - vsaj 2 leti delovnih izkušenj Pisne vloge s fotokopijo spričevala pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, Blaževa ulica« ŠKOFJA LOKA ALPETOUR potovalna agencija MfaMEgF* RAZPISUJE zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov Cesta svobode 4, Bled 1. Pritličje - površine 29,88 m2 in površine 33,00 m2 2. 1. nadstropje - površine 27,50 m2 Ponudbe za najem naj vsebujejo: - navedbo dejavnosti - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačati Informacije o razpisu posreduje g. Matevž šimnic, avtobusna postoia Radovljica, tet. št. 714-700. Pos._ .tori se dajejo v najem za določen čas za dobo 2 let. Interesenti naj oddajo ponudbo v 14 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z oznako "ne odpiraj - ponudba za poslovni prostor" na naslov: ALPETOUR, POTOVALNA AGENCIJA, p.o., KRANJ, SPLOŠNI SEKTOR, MIRKA VADNOVA 8, 64000 KRANJ. Ponudnike bomo o izbiri najemnika pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega najemnika. Vzorec za čipko danes lahko nariše računalnik in nato krmili stroj, ki jo stke. A to ni tisto pravo. Prednost ročne izdelave je tudi v tem, da si niti dve čipki nista povsem enaki. Tudi sicer svet znova ceni ročno delo. Iz vseh tu in na začetku tega pisanja navedenih dejstev gradijo današnji Primožiči svoj poslovni kredo. Opirajo se najprej na "čipke iz dedove skrinje", radi pa bi se izkazali tudi s svojim delom in idejami. Zavedajo se, da nostalgija in stara hvala ne zadostujeta. S svojo galerijo želijo nadgraditi čipkarsko ponudbo Zirov. Saj se niso mogli nikoli sprijazniti z dejstvom, da imajo Idrija in Železniki svoj čipkarski festival, v Žireh, kjer se pravzaprav kleklja največ, in kjer je "idrijska" čipka preživela italijansko obdobje od 1918 do 1945 (v Idriji sami ga ni; zašli so v "slepo gaso", svoje stare vzorce pa so začeli obujati šele pred nekaj leti) in se tako ohranila kot slovenska, pa skorajda ni kaj pokazati. Čeprav je tu še veliko dobrih in izkušenih starejših klekljane, iz izredno dobro obiskane čipkarske šole, ki jo vodi učiteljica Marica Albreht, dostojna nadaljevalka dela svojih znamenitih predhodnic, pa prihajajo vedno nove. Vse te so jamstvo, da se bo na VERIGA, d.o.o., Lesce objavlja prosta dela in naloge 2 STROJNIH IZDELOVALCEV VERIG Pogoji: obdelovalec kovin - skrajšan program Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev. Kandidati naj vložijo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA d.o.o., Lesce, Kadrovska služba, Lesce, Alpska c. 43. Kandidati bodo seznanjeni o rezultatih objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Na podlagi sklepa Sveta Krajevne skupnosti Radovljica razpisujemo zbiranje ponudb za najem gostinskih prostorov na radovljiškem kopališču. Gostinski prostori so locirani na severozahodnem delu kopališča in obsegajo: - opremljeno točilnico površine 37,00 m2 - kuhinjo 12,50 m2 - opremljen skladiščni prostor površine 9,00 m2 - zunanja odprta, pokrita terasa površine 49,00 m2 Gostinski prostori se oddajajo v najem vsi skupaj in z vso opremo najboljšemu ponudniku za nedoločen čas. Električna energija in voda se plača po dejanski porabi. Najemnik plačuje najemnino v času sezone, to je od 15. 5. do 15. 9. v tekočem letu. Ponudbe za najem naj vsebujejo: 1. višino mesečne najemnine: a) za m2 notranje (zaprte) površine prostorov b) za m2 zunanjega prostora - terase, ki jo je ponudnik pripravljen plačati. Izhodiščna cena najemnine je 40 DEM/m2 za notranje prostore in 10 DEM/m2 za zunanje. 2. pisno izjavo ponudnika, da ima pravico opravljati gostinsko dejavnost. Vse informacije v zvezi z razpisom dobite na Krajevni skupnosti Radovljica, telefon (064) 712-060 (714-319). Interesenti naj oddajo ponudbe v 14 dneh po objavi razpisa v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA, na naslov: Krajevna skupnost Radovljica, Gorenjska c. 27, 64240 Radovljica. Ponudniki bodo o izboru najemnika pisno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Vsi medsebojni odnosi bodo urejeni s posebno pogodbo ob prevzemu lokala. Žirovskem še klekljalo, z dodatnimi prizadevanji pa bodo sklekljani tudi zahtevnejši načrti. Prav tako, zah- tevnejšo čipko negujejo Primožičevi. Sprašujem se, čemu poleg svojih starin> hišnih vzorcev, ne osnujejo še novih. Saj je na Žirovskem toliko slikarjev in drugi" likovno obdarjenih ljudi, p mi pojasnijo, da risanje cip* karskega vzorca ni posel z* slikarje. Je preveč natančno delo in kot tako bolj sbsi arhitektom oziroma posa" meznikom, ki se dobro spoj najo na te reči in znajo tudi sami klekljati. Ko to zvem, s* ne čudim, da je Danetu Primožiču (med drugimi) tj' sal vzorce vsestransko ped' antni Janez Oblak - Žunarjev Skrb za dobre vzorce je bil* Primožičevim vedno efljj glavnih in tako je tudi zda], ob starih hišnih vzorcih ustvarjajo nove, po željah $ potrebah naročnikov. Lep vzorec, dobra klekljaf' ica, sposoben trgovec - tak ]e vzorec uspeha v čipkarskefl1 podjetju. Predračunalniški sicer, a ob dobri čipki uporaben tudi v dobi čipa. Foto: Jane* Pelko Viri: Enciklopedija Slovenije (geslo: Čipkarstvo); LoŠkt razgledi XV (1968), XVII (1970) in XXI (1974); ustna pričevanja PrimoŽičevih iz Žirov in izredno bogata dokumentacija, ki jo hranijo na svojem domu; čipkars" ka muzejska zbirka v žirovski Start šoli; drugi ustni i* pisni viri... varnost,. Podjetje za varovanje premoženja Blehveisova 16, Kranj razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 9. 3. 1994 JAVNO DRAŽBO za prodajo premičnine in sicer: 1. tovorno vozilo Unis VW CADDY, let. 91, prevoženih 136.00° km po izklicni ceni 950.000 SIT . 2. tovorno vozilo Unis VW CADDY, let. 91, prevoženih 168.00° km, po izklicni ceni 950.000 SIT Kupnino je treba plačati v treh dneh po sklenitvi pogodbe. Avtomobil je naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Na javnj dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki najma*1' na dan dražbe plačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene * virmanom na žiro račun št. 51500-601-15421. ^ S pisnim potrdilom o vplačani kavciji se mora ponudnik izkaz3" pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspo''^ ponudnikom pa vrnili brez obresti v roku 3 dni po končani javn< dražbi. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo z* licitiranje. Javna dražba bo dne 6. 4. 1994 ob 8. uri v prostorih podjetj* Varnost Kranj, p.o., na Bleivveisovi 16 v Kranju. Prometni dava*' stroške prenosa in druge dajatve plača kupec. Dodatna pojasnila in informacije v zvezi z ogledom vozil3 dobite po telefonu: 064/212-726. TEHTNICA KRANJ Podjetje za popravilo in izdelavo precizne mehanike in elektronike Benedikova 1 64000 KRANJ razpisuje prosta dela in naloge SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TEHTNIC Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določen'11 pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo izobrazbo najmanj IV. stopnje kovinarske smeri 2. da so komunikativni 3. da imajo vozniški izpit A in B kategorije 4. da se bodo izobraževali za specifična dela servisa Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva^ razpisnih pogojev na naslov podjetja v roku 10 dni objave. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh P° končanem razpisu. Formula za preživetje vlade ^tavitev janeza JanSe z BRŽ*? stolčka ni bil le fgPgzkus za premiera dr. J£« Drnovška, politika na- •Jenega neodločnih potez, am-F tudi huda preizkušnja za f vensko desnico. Predvsem za F njen del, ki se je ie pred wwn odločil za sodelovanje v in to skupaj s svojimi Pdovinskimi nasprotniki -ptfeno listo socialnih demok-F°v. Slovenski krščanski demokrati M "-----* ' velik fod V.JP. se namreč znašli t puvzrocu totojr1". *. med njihovim N[i,mfa,r. povzročil o*?1 ministrom Ivom Biz-mZ-- Zavezniškim obramb-]iho2niStrom J*nczom Janšo. bi.T1.'* tega spopada jim ni mfllfc tako kot tudi ! "ofcfeiM ° m°Soče pri ith ,h .* Janšo zadovoljiti i V vsakem primeru bko.r?mreč nakopal teiave. I «/«mi *of pri krščans-^Kokratih je zato prevla-\ttdl;eStoba stranki, saj so na nTiSKD' ki >e bila Se Ne končno razrešitvijo *>pr'imprli ministra Bizjaka, !oJtOB»era Smolnikar pa se niso p njCno opredelili. Zahtevali hred° celovito obravnavo j I v m razjasnitev oJko/tf-fran,'■5V'2' z njim. Na drugi P 'ud/V6 *vo;' ^f7"0"*' prisluhnil * . -fanez Drnovšek, saj !vrst/n^ nanJ najhujši ravno b b■ fer seveda Združene fcrov nakoli drugačna pre-^Zro*?di°čitev bi nedvomno m . njegove probleme v •ovij, s pridružitvijo treh 'pliv ^"nfc povečala svoj v Politiki. To širjenje Marko Jenšterle vpliva se neposredno ie kaže v sami vladi, saj novi obrambni minister prihaja iz njenih vrst. Medtem ko si je LDS pridobila dodatno ministrsko mesto, so ga krščanski demokrati izgubili. Resda je Janša formalno pripadal socialnim demokratom, vendar je bil to izrazito človek desnice in njene politike. Njegova moč je bila toliko večja, ker je desnico vodil tako v poziciji, kot tudi v opoziciji. Po Janševi razrešitvi so se krščanski demokrati znašli pred novo dilemo in v torek na skupni seji sveta in izvršilnega odbora sklenili, da vlada še ne zapustijo. Dr. Drnovšku so predlagali, da stranki LDS in SKD sami sestavita vlado hitrega in pospešenega demokratičnega in gospodarskega razvoja Slovenije. Očitno je v SKD vsaj zaenkrat prevladala zmernejša struja, ki meni, da je še tako slaba oblast boljša od močnega mesta v opoziciji Oblast navsezadnje prinaša tudi pomembna finančna sredstva, s katerimi je mogoče izvajati konkremo politiko. Življenje v opoziciji pa je omejeno le na verbalni vpliv. Toda v primeru, da krščanski demokrati ostanejo v vladi, ."hija prekoračila ^lastila 'i ^enjskem glasu je bil dne % ca 1994 v rubriki OD-h ' °bjavljen članek "Polila /e lk°račila pooblastila", ki m p?dpisal g. Drago Radu-evwr ^ranJa. Zadevo smo Nfep„ ln prosimo za objavo i''Ci°dČ0vora, °'tci/ * Dra%a Raduloviča * tuli Preicoračila pooblastila ODMEVI časopisa W£? glas one 18. marca m0 *° obravnavali kot pri-[totoJIr Postopek policistov, mofki snxo> da navedbe v K™* °ziroma članku 8- *a-Na/i ne drHjo. Policisti so i°t>laxtrSk^adu z zakonitimi ¥w* j Pfitoiitelju bomo b r)rp°aroben odgovor. Zo-Ndi t? Raduloviča bomo l^na • 2" točke 11 • ilena 8. toA? Javnem redu in miru SenTkej2. člena Odloka o {ronjtiridu m miru v Občini stisPaali °Pkc predlog za uvedbo eljgi ° Prekršku. Zaradi e8a 4e8a.suma storitve kaz-osehJanJa napada na urad-Azensk,P° L točki 224. člena ,S0 %8a zakona R Slovenije SemZP,er*?ra8a Raduloviča lVadbo podali kazens- t^c^'°°/«ve članka v časo-Ka 7°£jM* 8las z dne 18. i^lovii' bom? z°Per Draga hdb0 a podali kazensko Sa stnrZaradi utemeljenega fjihe 'ftve kaznivega dejanja r^kotL81Alena v zvezi z 2. I9 Zal 1U- člena Kazens-K^a R Slovenije." ^ELNik UPRAVE I Je na slovenskih gestah 1 »^U6 prvii to pomlad re*iip? .a,° in na novem h . gorenjske avtoceste Hru-W*t2? Smo vzniki brez-sP^Z?Valioz- zoper svojo °aelovali v masovnem masakru žab. Na desnem cestišču od Lipe pa do viadukta v Mostah je bilo povoienih več desetin žab. Očuno so zaradi moče in otoplitve prilezle z više ležečih polj in iz gmajne navzdol proti vodi, a jim je mrestitveno in življenjsko pot prerezala lani zgrajena cesta. Zaradi betonske ograje v sredini so vse povožene na desnem cestišču, večina ob dovozu z Lipe in ob počivališču Lipce, kjer med robom in cesto ni varovalne betonske ograje. Nisem strokovnjak ne za avtoceste, ne za žabe, a kot človeku mi je hudo povoziti živla in pa že vsaj četrt stoletja mi je spomladansko regljanje žab iz bližnje mlake le še lep spomin -žabe so končale v želodcih bolj imovitih someščanov, da bi jih Lea-Eva M.f Vem, da po razvitejših delih sveta z več občutka do bitij, s katerimi si delimo božje stvarstvo, žabam za prehod do močvar pod avtocestami postavljajo kanale. Pri nas žal izgleda, da biologi o tem pred gradnjo niso rekli besede - ali pa so bili utišani? Zdaj, ko so se zeleni uspešno pridružili k LDS, bo nemara več časa, pa bi se le kdo zavzel za gorenjske žabe - morda jim najdejo rešitev, preden jih vse povozimo. Pa če že ni več pomoči gorenjskim, morda bi rekli dobro besedo vsaj za dolenjske in štajerske žabe, kjer se cesta šele bo gradila in bi se pri tem za ne tako velike denarje lahko na ustreznih mestih pod cesto potegnil jašek? Torej, slovenski zeleni - žabe vam bodo hvaležne, ne glede na to, ali jih boste rešili levozeleni ali desnozeleni! Vsaj upam, da pri slovenskih iabah politična polarizacija še ne vpliva na mrestitev, preiivetje - in hvaležnost! Hvaležni pa vam bomo v tej deželi ne le skavti, ampak tudi vsi, ki skušamo odgovorno voziti po cestah. V Radovljici, 16. sušca v letu Gospodovem 1994 • Janez Resman zapusti pa jo Združena lista, to še vedno ne bodo prijemi trenutki za slovensko desnico. Ta je po združitvenem kongresu nove LDS na Bledu še bolj razbita, kot je bila doslej, saj so se vidne razpoke zdaj pokazale tudi pri SKD. Res je sicer, da so trajale že dalj časa, vendar so bile javnosti bolj ali manj prikrite. Vsi problemi na desnici so se kazali v glavnem le v odnosih med krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko. Tudi, če bo iz vlade res izpadla Združena lista, bo za krščanske demokrate ostalo neprijetno dejstvo, da vladajo skupaj s tistimi, ki so zrušili "njihovega" Janšo. Cena SKD za delovanje v takšni vladi zato najbrž ni majhna. Združena lista naj bi izpraznila štiri ministrska mesta, toda liberalni demokrati so že zasedli tudi eno "desničarsko" mesto, saj je Jelko Kacin kader LDS, ki bo imel veliko več posluha za svojo stranko in precej manj za SKD, kot ga je imel doslej Janez Janša. Čisto posebno vprašanje pa je, ali je formula LDS - SKD res dovolj močna za preživetje vlade, ki jo v bližnji prihodnosti čaka huda preizkušnja v obliki sprejemanja proračuna v parlamentu. Obe omenjeni stranki imata skupaj le 45 poslancev, kar pomeni manjšinsko in zelo nestabilno vlado, ki bi nas lahko pripeljala tudi do izrednih volitev. Zahtevo po njih je bilo v zadnjih dneh pogosto slišati, saj bi na ta način dobili sliko resničnega razmerja političnih sil na Slovenskem. Mreža zdravstvenega varstva je in ni Odgovor na prispevek z dne 25. 3. 1994 Ker se omenja v prispevku tudi moje ime, sem dolžan posredovati cenjenim bralcem, ki imajo pravico biti dobro obveščeni o stvari, nekaj podatkov in misli, ki jih v prispevku ni bilo. Pripravlja se mreža javne zdravstvene službe (JZS) na primarni ravni, kamor sodita osnovna zdravstvena dejavnost in lekarne. Obravnavana mreža se v občini Škofja Loka nanaša na zdravstveni dom, ker vanjo ta čas še ni vključenega nobenega zasebnega zdravnika s koncesijo, saj lekarniška mreža ni sporna. Ta čas se obravnava dodelitev koncesije zasebni zdravnici, čemur pa Osnovno zdravstvo Gorenjske očitno oporeka. V poudarjenem delu prispevka v Gorenjskem glasu je zapisano, da so minimalni normativi (standardi) v loški občini preseženi za devet odstotkov. Poglejmo, kaj povedo naši podatki/ Zdravniške ekipe za potrebe prebivalcev izračunamo - po dogovoru na posvetu o oblikovanju mreže JZS v Kranju 24. februarja 1994 - po prebivalst-venih skupinah. Za izračun potrebujemo število prebivalcev. Po dogovorjenih podatkih, ki smo jih posredovali na posvetu, je bilo lani v loški občini 39.119 prebivalcev in jih bo po izračunu leta 2000 komaj 500 več, kar bo zahtevalo komaj eno tretjino zdravniške ekipe več kot letos, če se standardi ne bi zbolišali. Otrok do 7 let starosti bo 3673, šolskih otrok in mladine 7753 (skupaj 0-18 let 11.426) in odraslih 28.193. Za zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok ter mladine, za katere se v loški občini organizira skupno zdravstveno varstvo, bomo potrebovali po minimalnih standardih (ekipa na 2000 otrok) 5,71 ekipe, za odrasle (ekipa na 2150 odraslih) pa 13.11 ekipe in skupaj 18,82 zdravniške ekipe. Sem ne štejemo niti zdravljenja na domu in dežurne službe, niti varstva žensk in pulmologije. Pregled stanja preskrbljenosti z zdravniškimi ekipami pokaže naslednje stanje: za otroke in mladino štiri ekipe, za odrasle 13.6, skupaj 17.6 ekip. Pri odraslih smo šteli poleg ambulant splošne medicine tudi dva delovna dneva za kurativo v O A Jelovica in enako število dni, ki jih za zdravljenje porabijo specialisti medicine dela (štiri delovne dneve pokrije 0,6 ekipe). Podatke sva uskladila z direktorico ZD dr. Selanovo. Zamenjave zdravnikov v času njihove odsotnosti ne štejejo v dodatno preskrbljenost s kadri Preprost izračun preskrbljenosti pokaže, da v loški občini dosegajo le 93,61 odstotka minimalnih standardov, ali obrnjeno, za dosego minimalnih standardov potrebujejo še 1,2 zdravniške ekipe, že letos 0,9 ekipe, preostali del pa na račun povečanja števila prebivalcev do leta 2000. Vsi izračuni kažejo, da se bo v loški občini število zdravniških ekip (brez upoštevanja prej naštetih) dvignilo do leta 2000 na več kot 20, saj ministrstvo za zdravstvo in ZZZS priporočata 30 odstotkov preseganje minimalnih standardov v načrtovani mreži JZS. Od povprečja bi se smelo v posameznih upravnih enotah odstopati največ za +/-10 odstotkov. Kaže, da bo plan zdravstvenega varstva do leta 2000 v nekaj mesecih sprejet, zato je razumljiva izjava predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da ni ovir za izpolnitev minimalnih standardov že letos. Podeljena koncesija ne pomeni, da mora ZZZS skleniti pogodbo z zasebnim zdravnikom koncesionarjem za celotni program, ki ga ponudi Zato v resnici ni ovir za podelitev koncesije zasebni zdravnici tudi v loški občini Na posvetu v Kranju je bilo zelo natančno obrazloženo, da se potrebne zdravniške ekipe izračunavajo po prebivalstvenih skupinah, do decimalke natančno, in da se zaokroženja opravijo šele pri seštevku. Prav tako je bilo priporočeno, naj se ne izračunava kadra po standardih družinske medicine, ker v številne zdravstvene postaje prihajajo tudi specialisti pediatri ali specialisti šolske medicine. Ob upoštevanju tega dejstva je priprava mreže JŽS povsem jasen in nedvoumen proces, ki temelji na dogovorjenih osnovah v vseh sedanjih občinah v Sloveniji Zakaj smo na Inštitutu za varovanje zdravja RS priporočili da podeli koncesijo zasebni zdravnici v Gorenji vasi in ne v Skofji Loki? Dva razloga sta nas pri tem vodila. Prvič je preskrbljenost z zdravniškimi ekipami v Gorenji vasi najslabša v občini in drugič, zaradi prenapihnjenih podatkov o priselitvi prebivalcev na račun RUŽV je bila zgrajena blizu dvakrat prevelika zdravstvena postaja, ki jo je trba na najkoristnejši način zapolniti. Zato smo tudi odsvetovali, da bi gradili nove (nefunkcionalne!?) ambulante izven sedanjih za zdravstveno dejavnost grajenih prostorov. Takšna možnost se kaže še najbolj prav v Gorenji vasi. Naj izrabim priložnost in napišem še nekaj misli o preskrbljenosti z zdravstveno dejavnostjo v srednji Poljanski dolini. V ZP Gorenja vas praktično ne hodijo prebivalci, ki sicer spadajo pod Žiri, niti ne iz Loke. Ocena odliva v Žiri in Loko iz srednje Poljanske doline je težavna, vendar nujna. Najpreprostejši način, ie ničk-olikokrat priporočen in ial še neuresničen, je enomesečno be-leienje obiskov v vseh ambulantah glede na bivanje obiskovalcev. Gre za statistično zakonitost velikega števila, zato je krajša časovna omejenost moina. Da zdriita v zorenji vasi le dva zdravnika za teoretičnih 6518 prebiavlcev (popis leta 1991 - brez KS Log), je treba iskati vzrok v odlivu okoli 500 ljudi s Sovodnja in Trebije v Žiri in v Loki, a še vedno imata zdravnika v Gorenji vasi v oskrbi preveč ljudi. Vse našteto - tudi neizkoriščeni prostori - kaie na smotrnost širitve prav v Gorenji vasi Pri tem ne smemo pozabiti na nelogično zdravljenje bolnikov v oddaljeni obratni ambulanti, kar je bilo v preteklosti več ali manj ukazano in delavci Jelovice so se vozili v Loko s Sovodnja in iz Gorenje vasi Ob uveljavitvi proste izbire zdravnika bo del priliva ljudi iz srednje Poljanske doline v Loko na ta račun odpadel, saj bodo izkoriščali zdravstveno službo v bližini doma Izbira osebnega zdravnika je še nezanesljiv podatek za izračun potrebnih ekip, zato smo ga na posvetu v Kranju odsvetovali- Tone Košir Ob obletnici letališča Vaščani Spodnjega Brnika in okoliških vasi namesto šumenja gozdov poslušamo hrup letal, namesto svežega zraka, ki ga gozd proizvaja, pa imamo letalske izpušne pline, katerih posledice se poznajo še na tistem drevju, kar ga je ostalo. Na stotine hektarov gozdov je bilo na silo odvzetih, razlaščenih in posekanih, ker oblast ni poznala usmiljenja za naravo. Koliko jeze in solz je bilo povzročeno in koliko kletve izrečeno na račun letališča. Kmetom je bil s tem odvzet zaslužek ob slabih letinah, gradbeni les, drva in stelja, gobarjem gobe, lovcem divjad, vsem skupaj pa čista narava. Ko je letališče začelo obratovati, smo mislili, da imajo s tem že dovolj zemlje, vendar smo se zmotili 1964. leta smo morali spet posekati jugovzhodno od začetka oz. konca steze velik kompleks zaradi varnosti, ho t sorekli. Pa tudi to še ni bilo dovolj. Pod pretvezo varnosti so leta 1980 prisilili kmete, da so spet posekali in prodali gozd na zahodni in južni strani po vsej dolžini letališča v obsegu dvesto metrov po smešno nizki ceni in to samo zato, kot se je izkazalo pozneje, da so pridobili kmetijsko zemljišče, ki ga upravlja K Ž K. Znotraj ograje letališča so dali kmetom v najem travnike, med njimi so tudi nekdanji lastniki na silo odvzetega premoženja, ki plačujejo enako najemnino kot vsi ostali Ob letošnji 30. obletnici je boli izgovorjeno in napisano nekaj lepih besed, nihče pa ne vpraša vaščanov obeh Brni-kov in Lahovč, kakšno mnenje in občutke imamo ob praznovanju, ali če morda kaj potrebujemo. Lahko ie drugim govoriti in pisati, kako je letališče na lepem kraju in v naravnem okolju, mi, ki tukaj živimo, pa bi veliko raje poslušali pesem fozdov kot hrup letal in nam bi ilo vseeno, če se takoj začne pogozdovanje po letališču. Smo bližnji sosedi letališča in cesta, ki pelje od letališča skozi našo vas, je zelo prometna in nevarna za pešce in kolesarje, ker je slaba in ni pločnika. Lepo bi bilo, da bi se oblast in letališče spomnila in naredila pločnik skozi Sp. Brnik in Vopovlje, pa tudi Lahovče. To bi bilo ogledalo letališča, kajti tu okrog se vozijo potniki z vsega sveta. Domačini pa bi rekli da so nam vsaj nekaj dali in ne samo jemali Tudi cesta, ki pelje proti Krvavcu, gre skozi našo vas Sp. Brnik. Kadar smučišča obratujejo, imamo dopoldne in popoldne kolono, ki močno ovira promet na ozki cesti Večina smučarjev pride iz Ljubljane in okolice in zato bi bilo nujno, da republiška skupnost za ceste uredi pločnik od Sp. Brnika do vasi Grad oz. do žičnice, ker tu potuje veliko pešcev in kolesarjv. Pa tudi osnovnošolci, ki hodijo v šolo v Cerklje, so v veliki nevarnosti, ker spomladi in jeseni nimajo organiziranega brezplačnega avtobusnega prevoza po zelo ovinkasti in nevarni cesti v dolžini treh kilometrov. Jožef Lampe Umetnike preganjajo, mar ne? Kljub temu da so dejstva dovolj poznana, je treba nenehno ponavljati, da so očeta slovenske knjige Primoža Trubarja in z njim cvet takratne slovenske inteligence, zaradi njihovega prepričanja, za vedno izgnali v tujino. J. V. Valvasor, kranjski polihistor je pod udarom upnikov in finančnih spletkarjev končal strt, zagrenjen in bolan v Krškem. Franceta Prešerna so tako ali tako vse življenje preganjali in šikanirali zaradi njegove svobodomiselnosti in tudi siceršnje drugačnosti. Ivanu Cankarju se ni godilo bolje. Proti koncu življenja so ga imeli celo zaprtega med kriminalci, tolovaji in kontrabantar-ji v zaporih na Ljubljanskem gradu. Da ne govorim, kaj vse so storili Franu Levstiku, temu klenemu in pokončnemu Slovencu, da je končno klonil. Zgovorna priča je Slodnjakov roman o Levstiku s pomenljivim naslovom: "Pogine naj, pes". Pa slovenski slikarji! Ivan Grohar, slikarski poet slovenske krajine, je umrl od gladu, zasramovan, preganjan in obtožen kraje. Riharda Jakopiča so na stara leta metali iz stanovanja pogoltni stanodajlci in dacarji. Miho Maleša, tega neutrudnega borca za slovensko umetnost, so po vojni onemogočali in ga neupravičeno obsojali za nič manj kot za kolaboracioni-zem. Veliki slovenski kipar France Gorše je zaradi svojega prepričanja moral zbežati v tujino. To je samo nekaj v nebo vpijočih krivic, ki so jih takšni in drugačni oblasmiki na Slovenskem prizadejali največjim duhovom slovenstva. Potem je treba omeniti še plejado slovenskih kulturnikov, ki so bili preganjani, zaprti, mučeni ali ubiti v času okupacije, še več pa jih je žalosmo končalo v času vladanja povojnega komunističnega režima, praktično vse do njegovega sestopa z oblasti. Mučili, zapirali ali celo likvidirali so predvsem mojstre slovenske besede, ki so si upali misliti drugače, kot je predpisal sistem. Omenimo vsaj nekatere: Nar te Velikonja, Ludvik Mrzel, Jože Javoršek, Igor Torkar, Branko Hoffman, Vitomil Zupan, itd; ustrahovali in preganjali so Edvarda Kocbeka, pa vse do primerov v polpreteklosti, ko je moral v zapor zaradi povsem nepomembnih stvari eden izmed največjih sodobnih slovenskih pisateljev, Drago Jančar. Tudi v Kamniku s(m)o bili kruti do nekaterih ljudi, ki so v kulturi ali drugače kaj pomenili. Leta 1946 so v Kamniški Bistrici našli ustreljenega akademskega slikarja Staneta Cudermana; verjetno je šlo za politično likvidacijo. Nekateri so raje odšli in zapustili rodno mesto. Veliki kamniški športnik, in organizator, plavalec Tone Cerar, olimpijski prvak in nosilec kolajn s svetovnih prvenstev, se je iz političnih razlogov izselil v ZDA. Pred nekaj leti je zagrenjen zapustil Kamnik nedavno umrli akademski slikar Ferdo Mayer. Je ie vedle zakaj je odšel! To je nekaj zna(čil)nih primerov. Tako opevana demo*kracija in osamosvojitev je prinesla novo zmedo, kjer ne veljajo več nobene etične in moralne norme in lahko obrekuje, iali, in postavlja na laž, vsakdo vsakogar, da o drugih nečednostih na področju politike in v gospodarstvu ne govorimo. Zgodovina se pač ponavlja tudi danes, ko neki član IS, minister mesme vlade, v slepem sovraštvu in lelji po oblastništvu vodi gonjo, neupravičeno ovaja policiji in sodstvu akademskega slikarja, Kamničana, ki je storil le to "napako", da je strokovno, argumentirano in kritično pisal o nekem vprašljivem turističnem projektu. Bodo ie držale besede, ki jih je zapisal veliki španski pesnik Federigo Garcia Lorca, malo pred tem, preden so ga obLsmi-ki likvidirali: "Za umetnika je najboljša tista oblast, ki ne obstoja!" Dušan Lipovec akademski slikar in likovni kritik Cankarjeva 7 61240 Kamnik STID tPAJT/^TU UUKhrvJ Lili POGORENJS Pet GORENJCI MESECA Izbrali ste Logarjeve četverčke iz Škofje Loke Hura za malčke! Kaj malčke. Junakinjo in Junake. Kot v pravljici o treh bratcih in sestrici so Logarjevi četverčki zmagah. Res prepričljivo in to lahko zapišemo. Ker pa tekste oddajamo v četrtek in bo morda danes še kdo oddal svoj glas za naš izbor za marec, bomo natančno število glasov objavili v prihodnji številki Glede na dosedanji potek glasovanja, na akcije na kranjskem tržiškem in radiu Triglav - dvoma nt trije drugošolci in drugošolka, četverčki iz Škofje Loke so GORENJCI MESECA FEBRUARJA! Iskrene čestitke in seveda takoj povabilo na našo gala-priredllev GORENJCI-GORENJCEM, kjer Jih bomo še enkrat predstavili Superl Obenem pa seveda "na mnoga leta" in čestitke tudi Pogačarjevi mami iz Vrbe, ki je sicer dobila nekoliko manj glasov, a je za našo akcijo res pomenila izjemno žensko, našo stoletnico, "korenino", če lahko tako zapišemo. Tako je bilo torej v marcu. Glasovnic je na stotine, mi pa smo odziva veseli Ne pozabimo: Petra Divjak in njena mami za januar, Logarjevi četverčki za februar - to je samo in zgolj VAS IZBOR! Veseli pa smo lahko, da prav noben mesec nismo v zadregi za predloge, za zanimive Gorenjke in Gorenjce! Ali smo ali nismo? Smo, Jasno! Nagrade so pripravljene, ta teden pa smo izžrebali: Helena Košnik, Za Mošenikorn 2, Tržič; Franci Žumer, Vodnikova 14, Celje; Borut Podobnik, Ob potoku 10, Žtri; Maruša Jelenec, Partizanska 31, Bled: Irma Ščerblč, Tomšičeva 84, Jesenice. KDO BO GORENJEC - GORENJU ZA MAREC? S UPER-KANDIDATA ZA GORENJCA MESECA Ta mesec res nismo bili v zadregi Kdo je najbolj vztrajno polnil časopisno rubriko "Odgovori, demantiju pisma bralcev" kot Ministrstvo za obrambo? Jasno, za temi teksti je bila naša Gorenjka Nika Doltnar. Kdo je povabil Žtrinovskega? Kdo ima v lasti "pol Bleda"? Kdo naj bi bil podjetnik, poslovnež, skrivnostneže itd. ? Nicolas Aleksander Oman, graščak iz Grimšč. To sta dva kandidata, med njima boste izbrali Gorenjko ali Gorenjca meseca. Nika Dolinar je sicer doma iz Kranja, iz turizma pa je prišla v drugačno službo. Nicolas pa se je potepal po svetu in zdaj "osupnil" Slovneijo. Torej, čakamo DOPISNICE z vašimi glasovi Franjovajajca Ker se v zvezi z Jajci dogaja vse več afer, ker bodo tile dnevi v znaku jajc v taki in drugačni obliki in vsebini, ker EJGA tudi take povsem preproste zadeve zna razvozlati, ugotavljamo še eno različico "scenarija": kaj če so si vse zamislili v neki tuji državi k nam uvozili (cenejša!) Jajca, s katerimi zdaj slavimo in protestiramo (Jih mečemo v stavbo parlamenta...)? Naš tajni agent in reporter Hudoba ima dokaze: na kranjski tržnici smo odkrili večjo količino - preprosto povedano - Tudj-manovth Jajc! Državni organi in razumniki poslanci pozicije in opozi- t.m^Mtmmt ■^»-^^^■■SNlMPiP cije, tajne in netajne službe pa nimajo jajc, da bi v zvezi z Jajci ukrepali! PRVOARILSKE "Ko se zjutraj zbudim, najprej pomislim, kako bom koristil slovenskemu narodu, šele potem pa na svoje probleme in težave ter potrebe!" (Slovenski politik) "Kranj, to je lepo in čisto mesto. Skrbimo tudi za to, da se v njem neprestano nekaj dogaja." (Neznani znanec iz občinske vlade) "O njem in njegovi stranki menim, da sta pomemben det slovenske politike. Cenim take politične nasprotnike - ne zaradi politične barve, zaradi argumentov. Celo rad grem z njim na kavo, razlike v stališčih seveda nimajo nič z običajnimi človeškimi odnosi." (Gorenjski strankarski prvak o nasprotni stranki in prvaku) "Davkarija pri nas res neusmiljeno privija. Človek ne more več zdržati. Saj nas bodo ogulili do kože." (Gorenjski podjetnik, preden je sedel v novega "merdžota") GORENJCI -GORENJCEM Prireditev BO! Pa še SUPER bo! In prišli bodo... J a, to je pa od vas odvisno. Za zdaj najbolj pogosto vabite Janeza Dolinarja, Andreja Šifrerja, Alpski kvintet - a tudi Romano Krajnčan in Strmino in kranjskogorsko Pehto in celo župane z inž, Grosom na čelu. Kaj vemo, morda bo kdo od njih vodil prireditev, saj znajo "javno govoriti". Še vedno velja: pišite nam na dopisnicah, kdo naj vas zabava na prireditvi GORENJCI - GORENJCEM, ki bo nepreklicno zadnji dan maja ali v začetku junija. In bodite pri tem izvirni. KDO BO KOGA KOSU i 4 Se bodo na slovenski poli- ja namenjen uporabi d& j, tični sceni lotili "ta levih"? carjev "za levičarje"^ kU, Komaj Je Gorenjec Jelko bodo s "super žileti" Kacin proslavil domači kraj na poljubno število košc*_. Inje prvi prebivalec Desnice Pričakujemo, da bo 9*$m na ministrskem stolčku (zo- Kacin priletel v skladb pet), že Je na pomolu nova in razkril to afero orožje, j°f huda "afera Pove,L ' za katfj orož/e". Z res vztrajnim zasledovanjem nekaterih trgovskih pomočnikov (ti so najbolj primerni za tajne vojaške naloge), smo odkrili grozljivo orožarno. Hladno orožje Je v politiki že od nekdaj najbolj v čistih In zato se ne čudite: sredi Slovenije in na Gorenjskem pripravljajo daGorf nismo & fet nekaj ton oroil sredi 0 bora, r^jj odkrije^ fotogrf mo ui r jasni*, zadevo] pride f najbolj1' v e nia trgovcu Sloven\ In še ' grozljivo orožje - za levičarje, sebno opozorilo: nikorrutf , \2£i£Jni uspel odkriti samo povejte, ali ste DESNIČAR ene stvari: alt bo orožje LEVIČAR. Zdaj so zlati J^pj namenjeno levičarjem, da za vse tiste (res števib&i'A bodo "pokosili" desničarje, že od nekdaj pri usa* ali pa je ta grozljivi Izum opravilu zatrdijo, da W?l vojaške industrije 20. stolet- dve levi roki.." Potem ko je Odbor za zaščito četverice zopet po feniks°v t vstal iz pozabe (res, da se Je tudi ■■■■MMnHHHfliH nekoliko razpolovil), se Je že c<. sil prvi državljan s prošnjo, da tudi njegov primer odbor razišče, orga- flHBL JwBP^L ^ niztra parlamentarno razpravo, ■HhL^ iS Ve Javne shode, literarne večere in ^HHO^K M£>Jm podobne aktivnosti Gre za člove- Wf^^m^m€ fif^tjL fca Gorenjca in državljana JANKA ^^^^^HR Hti^H h? ROPRETA, ki trdi da so strahotno kršene njegove pravice. Tako med ^^^HHBL drugim opisuje, kako ga šikanir- ^HmTZ ^^^HH' ajo na Radiu Slovenija, saj mora HI&V', HB^^It/ vstajati pred petelini in potem za ^HaHEref druge gledati "koliko Je pri nas ^^^^^^Bl ura", biti navsezgodaj dobrre ^H^Hp: volje, brati bolj alt manj slabe fKBmSmS^^ P h novice! Druga neprijetnost je v H HflHMHPi®^«%\ tem da pri partiji tenisa sem in tja tudi izgubi pri tem zanesljivo vpletene tajne službe ali pa vsaj vojska (če % p p0 rojakom generalom Slaparjem). Janko se Je že postoj ^ široki hrbet Igorja Bavčarja in zdaj seveda vsi čakamo,J^j^fljj bo lotil te .dvojice. Slišali smo še svečano zaobljubo: "^^jŠrj dobro skrbel zame, ti bom v nedeljo zvečer zavrtel eno p6* mimo vrstnega reda!", kijo je dal Igorju Bavčarju. Slednji: res načelen človek in brezkompromisen politik tak rte^f^mn privilegij z gnusom zavrnil "Janko, zate se bomo boril} L hudega, če si iz Tržiča - da prideš zopet na dober glas! j v "Ta rdeči" rušijo Oblak* Fantazija nima meja in zato je seveda nogometni , Gorenjsko in epicenter Naklo "pretresla" časopisna g0'^ močvirntške prestolnice. Po teh tekstih sodeč, naj bi 1 $ "fuzbalu"-začeli stare tn preizkušene politične igrice. Ta*fy | bi prav v Naklem začeli "rdeči udar" - prva žrtev pa nO! U kar sloviti trener Branko Oblak In to vse zaradi dv€ ^ oddanih točk! Naš reporter HUDOBA Je v Naklem ^ zanimive stvari Naklanci se privajajo na reflektorje, J*Lj# kmalu zasvetili na osrednjem stadionu v Kranju in &fjA ponoči Res, da ni reflektorjev - kaj potem Nekateri so vJjgff anorakih drugi v črnih, nekaj v modrih tn nekaj v -f/^ trenirkah. Torej Je vse res: vsi so že strankarsko tež^jL llf\ huje: če hoče Branko Oblak koga zamenjati zaradi s^\q^\ mora najprej svoje reči "stranka", nato gre vse to v "P°%% igralcev". Zabeležene so tudi koalicije (načelne): vto^Uf branilca in vezni igralec, potem pa dva napadalca, en "utfiP. itd. Skratka: Naklanci so tudi tu pred vsemi! Naše P°^t dogajanje so Jasno "prelili" v nogomet Namenoma pa \jph zaupamo, kakšne barve so žoge in ali so to prve ^e,*(rf$A vrlim Naklancem vrnil sosed iz garaže... Tudi v noQ $w politiki in političnem nogometu so skrivnosti Osredn^, *■ "parlamenta za nogomet" pa bo zopet prihodnjo ne°^ Igrajo Živila-Naklo doma! RADIO ŽIRI ■ Tuji del: } MARIAH CAREV: VVithout you 3^0FBACE:Thesign 4 - vkT^ demUX & THE PLIERS: Twist and shout 5 fflJ^P SKYNYRD: Pure & Simple . i ni/, r uio a oini(Ji 5- 3ITTY MCLEAN: It keeps raining pf«llog: PHIL COLLINS: Everyday Domači del: \ ČUKI: Ša, la, la 2 ALEKSANDER JEŽ: Bila je noč za naju )■ PETER LOVŠIN: Julita J- MESEČNIKI: Ne reci zbogom mi I OOU "HOLLIDAV: Kaj čuti srce Predlog: AVIA BAND: Pandorina skrinjica TOREK, 5. aprila 1994 ena sredina glasbena, zadnja marčevska lestvica Tudi nam se pozna, da se je začela v razcvetu. Zato lahko kaj kmalu Živlolša Potni d* J* odvrte,a Sdk fete spet kakšno osvežitev glasbenih oddaj na Dla>k , Tokratna gosta v studiu pa sta bila stari r«*peni maček Aleksander Jež in pa simpatični Aleš, ena ^na skupine Avla band, ki bo čez Štirinajst dni tržišču jedila nov izdelek. foicr 4 pa 8mo tudi nekaj naših zvestih glasovalcev. Minu *° to: Klavdija Zalaznik, Studeno 22 a, Železniki, Lev«51 2a9ar> Velesovo 14, Cerklje, Magda Potočnik, Sito iLVa 13' Maribor ln Ana To,ar. Martinj vrh 37, Pa vah- ^8em nagrajencem iz srca čestitam, vse druge talka ' da Prežete spodaj objavljeni kupon in ga kar ^Kasneje pošljete na Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri, In srednVeda vat>'Jani k poslušanju glasbene oddaje spet v Saia aPn,a- Do takrat pa se lepo in radi imejte. Vaša predlog J* Predlog ^k'*Petus Naslov KUPON KE POŠUITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI, S CUKIV ZANZIBAR V oddaji Glasba je življenje je zelo odmevna nagradna igra Emone Merkurja, kjer naši poslušalci sporočajo, katera pesem jih spravi v dobro voljo. V veliki meri so "trosilci" dobre volje Čuki, s svojimi uspešnicami. Jutri jih bomo gostih v naši oddaji in se z njimi pogovorih na nekohko nenavaden način - točno opoldne na vaši priljubljeni frekvenci 96 MHz Radia Triglav Jesenice! Izžrebani v zadnji nagradni igri pa so: Marija Banovec iz Črnomlja, Robi Pogačar iz Bohinjske Bele in Majda Tašner iz Celja. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Vse sodelujoče pa prosim, da nam vaše razvedrilne predloge pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. MISEL TEGA TEDNA: - Glasba je bila vedno hrana ljubezni, ljubezen pa hrana za glasbo! W. A. Mozart Dober tek, saj je navsezadnje pomlad! PLANINSKA ZMOTA: Če prideš v Milansko scalo s planinsko vrvjo in klini. GLASBENI PREGOVORI: Mama mia, naj vas bog reši zlobnega soseda in začetnika na violini! italijanski pregovor Če vam zdravnik drugače ne predpiše, poslušajte oddajo Glasba je življenje vsaj enkrat tedensko - po možnosti v soboto! MOBL <^r atć?£2- tako lep dan je bil l^Vrn* ^e Je* do*der se delajo te jodlgatorske vrstice. 111' ^ ^e Prav pomislim, tudi pol u postil bo prav ni najlepše, ko človek spi. Sicer pa, saj ne morete ^i^j.^ako lepo Je, saj takrat ko spite, spite, misrm a ste Pr^v Kaj sem hotel povedati. Kakorkoli že, laz v spanju *W AVarn' če se pa kaj dobrega sanja, pol je pa sploh ^ ^ei Si mog0če kdo upa kaj ugovarjat'? No, računalnik ^iite °ič proti. Maja, ka' če reč' ta butasta škatla. Upam, rAan ^dnji uganki računali peš, stoosemdeset podelili ? in doDil1 petnajst. Ja, tolko let že špilajo oni v ■ ^l n ^andu- Pa še dobro povrh, hja tudi jaz sem Jih že J - °ihnŠte1, a ne dvoJno od Dbdelandov, kot si misli Janez 'htlidJ ona' Di se uzaiu' da veš). no manJ kot tolko jih i&fk jJL 111 (Mirja po pisavi sodeč...?), prepričan pa sem, da tf'Siltj^Ju z Bohinjske Bele (el, vi ste pa ziher mega manjka, glede na njegov doktorski 'i ča«Seveda- Žrebal pa tokrat ni doktor, ampak izvedenec Opak Jlamreč člov'k Jih ima okroglih 192, misl'm a, tMl &42We k^kel dopisnico Monike Šolar, Za Jezerom Si Vek iv? Tr*lc • se mu roke niso čisto nič tresle, misl'm, rtC Potem člst* c°o1- jasno, v srcu mlad (to je to). Sicer mi Siblohri ^^gal. kako je Prešeren v njihovem razredu ■ sPomi (Franci Je bU namreč dve leti mlajši), ampak kaj "»ni. Monika. dobiš dopis, pol pa le po nagrado. f?0p3 Ž.SoT^-Čuki 3. Muj,,?"So Good - Bryan Adams Ka za zabavu II - Vatrogasci kole h t^. 'ASna st Uspelo je nekaj novih cedejk. no pa tudi Hovi] s., a se Je obnovila, recimo d*best of od Bajage. » »ove uJe tudi Bryan Adams "So Far SO Good", tu pa so -HanSete Bonnie Tyler "Silhouette In Red", Ace Of '^empPy Nation" /ameriška verzija) in finaly Bojan Meri Avsenak s svojo prvo... TRCOVSKO PODJETJE I^ROŽCA 64270 Jesenice, Titova 16 Želimo vam vesele ^lifgnočne praznike! /Ct+V = ŠKODA Volksvvagen Group IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 130: Prejšnjič sem, se mi zdi. omenil, daje oskarja za pesmico v filmu Philadelphia dobil Bruce Springsteen, ki je bil v osemdesetih nekakšen idol navadnih ljudi v eni veliki državi, kjer se Je rodil (celo v eni njegovih najbolj znanih pesmi poje o tem). Kaj prav'te, kje se je možakar rodil? Odgovore čakam do srede, 6. aprila, v uredništvo Gorenjskega glasa s pripisom "Jodlgator". Beti. glede na uvod si najbrž ugotovila, da rad dolgo spim, kar pa se tiče nedelje (kot sprašuješ), moram reči, da sem mislil, da sem šel v horizontalo ob petih zjutraj, a je v resnici bilo že šest (b'la je žurka!), tako da me prestavitev ure ni preveč prizadela, Nataša o Romani pa vse najboljše, ti pritrjujem, Studia City sicer ne smem reklamirat tule, na tem mestu, ampak, a se ti Katarian sprašuješ o tem, če se meni zadeva dopade, lsl'm daj no..., Lenča. Jest sem čist' paf (misl'm lepo, no) ln ne morem nič drugega napisat kot čav..., aja, četrtkov KRŠ pa zna biti zanimiv, Te poslušte. Glasbena skupina MONROE iz Kranja je bila zmagovalka glasbene rubrike Gorenjskega glasa & Radia Kranj "Gremo v Primadono", ki jo pripravlja in vodi Nataša Bešter. Zadnji petkov večer v marcu (in Se celo noč do zgodnjih sobotnih jutranjih ur!) je skupina MONROE zabavala številne obiskovalce DISKOTEKE PRIMADONA na Trebiji - in v Primadoni se ie pripravljajo na toplejše noči, zato bo morda ie aprilski zmagovalec glasbene lestvice Gorenjskega glasa & Radia Kranj Igral na veliki terasi Diskoteke Primadona na Trebiji, kjer je na umetni travi vse nared za prve goste. Prihodnji petek v Panorami Gorenjskega glasa ne prezrite glasovalnega kupona! • Nataša Bešter olmirci alpska modna industrija Jalnova 2, Radovljica ŽEIMO m VESELE VELIKONOČNE PRfiZME 10.45 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; Univerzitetni razgledi; Izmenjava ognja, angleška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.15 Zgodbe iz školjke 16.10 Sedma steza 16.30 Gospodarska oddaja 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenju 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.10 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 21.00 Intervju 22,00 Tobačne vojne, 2. del angleške dokumentarne oddaje 22.30 Videošpon 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 CTM 14.15 Jazzbina, ponovitev 14.45 Borza dela 15.00 Na velikem platnu 15.15 A shop 15.25 Brlog, ponovitev 16.00 Alžir, ponovitev filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Zelena detektiva 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Državnik novega kova 20.40 Akcija, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.35 Jazzbina 23.10 Spot tedna 23.20 Na velikem platnu 23.35 CTM 0.30 Borza dela TV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Sandokan, risanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Prava igralca, humoristična nanizanka 13.05 Asfaltna džungla ameriški film 15.30 Učimo se c Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 V obnovi Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Neskončni svet, dokumentarna serija 20.45 V velikem planu 22.30 Poročila 22.20 Akustikoteka, glasbena oddaja 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 15.00 TV koledar 15.10 Sandokan, ponovitev risane serije 15.35 Deček v grmovju, ponovitev 16.30 Miserv, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.15 Potreti držav evropske skupnosti, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.15 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 20.45 Deček v grmovju, nadaljevanka 21.40 Terra X, serija 22.30 Dokazi, nanizanka 23.10 Radar 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Kraljevi valček, nemški ljubezenski film 11.35 Sijajen pes, ponovitev ameriškega filma 13.10 Beg iz Port Brava, ameriški vestem 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Življenje na Antarktiki, 6. del 18.30 Florida lady 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.05 Pogledi od strani 21.16 Zaposleni kmet, 2. del 21.45 Ambo terno 22.00 Ko so ugasnile luči, ameriška komedija 23.25 Čas vsliki 23.30 Usoden zrezek, francoski film 0.55 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Družinske vezi 13.25 Dr. Kulani - zdravnik na Havajih 14.10 Stiftiand 14.56 Skrivnostna hiša, ameriški mladinski film 16.25 Metamorfoze 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Berlinsko belo pivo 21.05 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka 0.50 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 EKO-EKO - predstava gledališke skupine Osnovne šole dr. France Prešeren Kranj 19.10 Utrip Kranja 19.15 Portret Kranjčana: Andrej Valič 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Gost kulture v studiu (v živo) 21.00 Iz sveta glasbe: Gost v studiu - pevec ilio Pisak (v živo) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 19.00 Šola v naravi '89 (2. del) 20.00 XXI. srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Železnikih (1. del) 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Most med bolnikom in zdravnikom 18.50 Radio jutri 19.20 Večerni program do 24.00 064/223-111 GLAS Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, lahko prisluhnete glasbeni lestvici Slovenca, ob 17.30 sodelujte v Eodeči neži, nato pa bo na vrsti še portni obzornik. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrt-nice14.40 Minute za požarno varnost 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice - šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. thrill. LETO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto ŽELEZAR Danes zaprto ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališča: KRIK STENE ob 20. uri KOMENDA amer. akcij, film PLEZALEC ob 20. uri Samo najboljše VOŠČIMO VAM VESELE ŠŠMŠ, VELIKONOČNE PRAZNIKE KfIV ^> je dovolj dobro NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor današnje križanke je Mercator Oljarica Kranj in prispeva naslednje nagrade: 1. nagrada - naši proizvodi v vrednosti 8.000 SIT 2. nagrada - naši proizvodi v vrednosti 6.000 SIT 3. nagrada - naši proizvodi v vrednosti 5.000 SIT 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski gl&** Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 7. aprila, do 8. ure pošljite na naš našlo* GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 6. aprila, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek od o. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. IZUMRLI PTIČI VELIKANI ŽIVEČI V NOVI ZELANDIJI KARLO CANETTI DRŽAVA V ZDA -fljancmranj T" PESNICA NEGRI MOLIBDEN ORIG IME DRŽAVE V JUŽNI AMERIKI IND. MESTO POD URALOM ETN. SKUP. V JUŽNI AMERIKI ALOJZU VADNAL MESTO V SIBIRIJI 5. IN 4. VOKAL EG0N 0RTNER KRATICA RAZSTREL. ŽENSKO IME GOSTA BOMBAŽNA TKANINA 10 MIHA ANDREAŠ MESTO V ŠPANIJI 29 27 IVANA KOBILCA MOŠKO IME RIMSKI POZDRAV TIP. AM. METEOROLOŠKEGA SATELITA 26 JENU SILA CURKA GR. BOG MODROSTI HRV. PIS. ŠTAJNER CUNJA DUŠIK 23 J* NENADNA SMRT GR. BOG. NESREČE ZAGOZDA 35 IT. TISK. AGENCIJA ZVOK PRI STRELU SESTAVIL F. KALAN 14 17 KANADSKI PEVEC PAUL RJAVA MRAVLJA GL. MESTO NORVEŠKE 25 REZULTAT TEKME RUSKI VLADAR REDOVNICA TROPSKA PAPIGA 32 REKA V NEMČIJI UUBU. TISKARSKA DRUŽINA M0ST0VŽ. POMOL SLOV. SOCIOLOG VEUKO Mucttor-Oifuka Kranj SLOV. PIS. ELA 31 JUŽNOAM. KUŠČAR GOMOUNA RASTLINA, OZIMKA OSEBNA PODOBA KAREL asm. IT. SKLAD. ANTONIO BLAZINICA NA PRSTU 21 HERCE-GOVEC 19 BODICA ZARNIK IVAN VINKO ERCEG STRUP V ČAJU Mercator -Oljarici Kranj ORIG. IME TROJANSKEGA JUNAKA ENEJA NORO BOG MORJA DOGOVOR POGODBA ZLITINA 20 NEM. PIS WILHELM ZVEZA 13 AVT. OZN KOPER ST. GRŠKI NOVEC MUSLIM ROMARSKO MESTO OSVEŽ. PIJAČA TIP CITROEN. AVTA GORA V HIMALAJI VADITELJ ŠENOA AUGUST SMEŠNICA 16 SKAND MOŠKO IME EMBALAŽA ZA TEKOČINE FIGURA PRI ČETVORKI IT. DEN. ENOTA LEPOTNA DREVNICA 11 ANTON VIRANT ŠP. ŽENSKO IME ČSKAR KOGOJ 18 IGRALKA GARDNER ANTIČNO RAČUNALO TV -AE&.BAL DEL KOLESARSKE DIRKE PLAKAT VRSTA METLE UPANJE 33 PLESNA ZABAVA ŽENSKA, KI MONTIRA JAJČNA JED UMETNA VLAKNA 15 REŽISER PAKULA ENRICO NARDINI Jt ZEVSOV ŠČIT ŽENSKO IME REKA V AFRIKI 12 34 ŠPORTNE SANI HČERIN MOŽ GR. BOG VETROV PEVKA PRODNIK 1 2 |3 11 12* 14 21 22 j23 |24 ar- 32 [33 /P '24 i l.......... 24 ZALOGE m 7 8 „__i 9 10 16~'~ 26 " - 17 27 18 28 19" 20~ 2"9 3o~ VLADAR BANOVINE ROBERT INSEL STARA DOLŽ. MERA RADO'" ČASL 22 GLASBENO ODRSKO DELO 30 OŽIGALKAR MOŠKI PEVSKI GLAS Jt 28 L 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Borzni komentar Devizni tečaji Dogajanje na borznem parketu je bilo tudi v tem tednu vse M kot dolgočasno. rJp tetaje driavnih obveznic se zdi, kot da nimajo meje, Pr teJk rasteJ°> donosi se ustrezno zniiujejo, vendar so tudi visokih nivojih očitno zanimive za nakup, kajti za njimi I' trdna in varna dr tava in so zato prvovrstni vrednostni 7"/', Poleg obveznic RSL 1, ki so bile izdane za vuirukturiranie slovenskega gospodarstva, RSL 2 za pospeše-obv s'°ye™*eS<* izvoza, RSL 8, izdane za pokrivanje Ittnk105** iz nas^ova starih deviznih hranilnih vlog, se od tnn marca 1994, dalje pojavlja v uvrščeni kotaciji 1 še izLnOVa driavna obveznica, imenovana RSL 11, ki je bila laana za pokrivanje terjatev do Iraka, Kube, Angole in Zvezne T1 Za promet in rezerve. 0l a °ovcznica je nominirana v ekujih in ima 7-odstotno tela^k rnero- Da bi nosila donos v tej višini, bi se moral njen t a} &oati na ravni okoli 100 odstotkov od nominale, prvi dan «2?v?nla> to je 31. marca 1994, pa se je z njo trgovalo po tečaju nad 102. i y 1 n-fi kupon obveznice (glavnica in obresti) zapade v plačilo CaJanuaria leta 2000. Tako so alternativa driavnim obvezni-Rot' Z donos' med 6 *n 7 odstotki na nemško marko, prav Prhut* skladne menice Republike Slovenije izdane v tolarjih in ^«070 na revalorizirano vrednost 7-odstotne obresti, nekaj Slo 1 ^ ^e 2fl/"miVfl nova serija blagajniških zapisov Banke ql Vw"M ki na tolarski del dvojčka prinašajo 6-odstotno 0Tsno mero, na devizni del (glasijo na DEM) pa 5,25 "«omo. Vplačilo zapadejo 16. septembra 1994. I Pri t' ^mc 50 v tem tednu v večini imeli bikovski trend, in to /ov '"/toterih zelo strm, celo do 10 odstotkov na dan, tokratni Poda'l ^ delnica RGSP, ki je navkljub napačno objavljenim Zto$ ?m 0 višini ustvarjenega dobička v lanskem letu (le-ta šesta l m'° SIT), zanimiva za vlagatelje. Tudi na borznem kotV ■ v četrtek se je njen tečaj oblikoval 10 odstotkov višje Srednji tečaj Banke Slovenije z dne 23 marca 1994 znaša 78 52 SIT Tečaj DEM je tako v enem tednu narasel za 0.14 S?T2Skladno 1 tem Jo naraščali tudi^.^bjntah menialnicah v zasebnih pa so bih 0.20 SIT cenejše koi SeSteSaL Razlike med odkupnim in prodajnim tečajem so bile v bančnih menjalnicah od Č.45 do 1.00 SfT v zasebnih pa od 0 20 don0.50 SiT. Tako je bilo nemško marko.možno KOLIKO JE VREDEN TOLAR menjalnica" x.rlBW»«nnAINl |NAKUTW"P*W1 InAKUTNMMIOAIM 1 DEM I 1ATS 100 ITL kupiti pa .u on. \ju mu je >.v grodajni tečaji pretekli teden, v zasebnih menjalnicah tudi do .50 SIT nižji, kot v bančnih, odkupni tečaj pa je padel celo pod uradni tečaj Banke Slovenije. To je posledica delovanja trga, saj je ponudba deviz ob koncu meseca običajno večja od povpraševanja. Od ostalih valut je treba omeniti še USD, katerega vrednost vztrajno pada in je bil 30. marca vreden na svetovnem trgu le še 1.66 DEM pri nas pa 131 SIT. Tečaj HRD je 0.023, kar je malenkost slabše kot na Hrvaškem, vendar vseeno priporočamo, da dinarje kupite že v Sloveniji, saj se tako izognete težavem pri menjavi razlike pa so zanemarljive. araševanje okrog prvega bo krog 78,90 SIT. Tečaj ostalih valut toZZZttiitja ? ^J^^^>J^ Predvidevanja: Povečano po tečaj marke dvignilo na raven o hitrejše povečevanje tečaja italijanske lire, desnih sil na volitvah v Italiji. v , zaradi zmage Neznanka je le tečaj dolarja, umirilo pri vrednosti 1.67 do 1.68 DEM za USD. • Ivo J. VVilfan direktor menjalnic VVilfan ABMfCAfMK,JMMk4) 78.45 AVAL BM, Kranjski gori 78,50 COHA, Kranj 78,44} CREDfTANSTALT N.banka L). 78,45 EROS(Stsri Uayr), Kranj 78,40 F-AJR Trflć (Dttetjtca) 78,45 GEOSS Medvode 78.58 HRAMLMCA LON, d.d.Kranj 78.35 HSDMržntca Ljubljane 78,45 MP0TEKARNA BANKA JtMnict 78.35 iNVEST Škofje Lota 78.45 LB-CORENJSKA BANKA Kranj 78,00 LEMA Kranj 78.40 IIERKUR-Pirtner Kranj 78,38 MEHKUB-Žel. poetajc Kranj 78,38 MtKaSMUČt 78,45 POŠTNA BANKA d d. {ntpotUh) 77.23 SHP~Skw. hran. In pot. Kranj 78,50 SKB Kranj (RMknrtjtca, Šk. Loki) 78.38 SLOGA Kranj 78,40 SLOVENUATURtST Boh. Biitrtoi 78.80 SLO VENUATURSTJoMnk« 78,45 SUM Kranj 78.50 TALON Žai. postaji Trati, Sk. Loki 78^50 TALON Zg. 0Nra> 70,50 LiKBSkLota 78,35 VWLF*H Kranj 78,55 VWLFAN PUdorfjlei, Grajiki dvor 78,40 POVPREČNI TEČAJ 78.38 78.00 11.00 78,55 11.12 78.00 11.00 78,00 11.05 78.05 11.10 78,00 11.00 78.70 11.11 70.75 11.00 78.05 11,11 78,75 11.00 11.10 11.10 11,10 11.17 11,18 11,15 11.17 11.10 11.10 11,10 78.05 11.10 11.20 70,05 10.07 11,23 70.80 11.10 11.17 78.85 11.10 11.20 70.85 11.10 11.20 78.05 11.10 11.17 70.03 10.80 11.14 78,85 11.10 11.15 70.05 11.10 11.20 70,75 11.05 11.20 . 10.07 -78,85 11.00 11,17 78.70 11.12 11.17 78,85 11.12 11.18 70.05 11.12 11.1» 70,05 11.07 11.10 70.75 11.« 11.17 78,85 11.10 11,17 70.75 II.« 11.1» 7.04 7.05 7.00 7.00 7.00 7.00 7.06 7,75 7.05 7.04 7.00 7,01 7.00 7.00 7.00 7.05 7.00 7.00 7.00 7,00 7.01 7.00 7.05 7.07 7,07 0,00 7.06 7.02 7.00 0.00 8.02 0.05 8.10 0.00 7.05 0,05 7.05 0,05 0.02 0,05 7,00 0.00 0,05 0.05 8,00 7,02 7,00 0.05 8,00 0,02 0,05 8,05 0.05 0,10 0.05 0,04 8.02 Prt Sparovcu v Atriji |a ATS ob nakupu blaga po 11.00 tola-jav. Pod^TtiftStoo nWpon>fcJo mm***. Id K prid*,)* »praS^SKSdh o^ntpo^dbo m povpraiiv»n)» po tujjh^hgh ^tprejinji dan. ... 20 primerjavo poglejmo tečaje nekaterih delnic in njihovo Omembo v odstotkih: 25. 03. 1994 NIKA MKZ $Kbr 210.180 105 466 7.808 20.813 3.308 33.255 30.776 V SIT 31. 03. 1994 228.077 118.389 8.830 21.430 4.315 35.037 32.543 SPREM V % + 8,5 % +12,2% +13,1% + 3.0% +30,4% + 5,6 % + 5,7% LB Factors bo odkupovala terjatve podjetij Kranj, 31. marca - Ljubljanica banka, d.dL, in avstrijska družba Intermarkct Factoring A.G. z Dunaja sta podpisali pogodbo o ustanovitvi skupne delniške družbe za odkupovanje terjatev podjetij. Družba LB Factors bo imela sedež v Ljubljani. Delniški kapital družbe bo znašal 140 milijonov tolarjev, MENJALNICA VVILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ. Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 ^ 0 izplačilu dividend delniških druib za leto 1993. Vrtina zborov delničarjev bo ali konec aprila ali v začetku m leta 1994, zato bodo šele takrat znani točni podatki o višini podatki .J* je imel zbor delničarjev dne 26. marca 1994 m višina ftane dividende je bruto 700 SIT, poleg te ^ane v višini 350 SIT, torej skupaj nekje nad 1.00 llp$anih dividend, WUS lV ,«,0/ rhn I o t M h 6 "J. ' visini jju jii, "l"*'7 , ',. ,7»/w» c it „„ L^nico, za Dadas se pričakuje nekje okoli 10.000 Sil za uSo, Nika bo izplačala okoli 4.000 SIT za delnico, Probanka >' lZ%TSedia med 4.000 in 5.000 SIT, SKB vetrno v °*e svoji delnici, redno in prednostno, po 450 Sli, l>rcialru\ banka Triglav okoli 5.000 SIT Primofin (prej H ki ne kotira na borzi, pa okoli 5.000 SIT za delnico. Borzni posrednik Hermina Krt CKNTKALA BKCŽKE CuM prvih bum« II. M2M B filter lekfon UMMl 62HO. Kklit.: <»W »2 »U rOSlOVALMKA LJUBLJANA Slovrnsi. inli V4. »1000 Lj«Mt« Ktofoi 061 IH-II M. Ktrflfc. Otl I3.VIM7 n>\u» *l*K * >UJl rmiOVALKICA HAtltm polovico ga bo vplačal avstrijski partner, LB pa 30 odstotkov, razliko pa bo po ustanovitvi delniške družbe vplačala Mednarodna finančna korporacija (TJFC) iz Washingtona, ki je v Sloveniji že znana po odobravanju kreditov za financiranje različnih razvojnih projektov ter naložb v drobno gospodarstvo. To pa bo njena prva kapitalska naložba v Sloveniji. Vplačani kapital družbe LB Factors bo torej presegal milijon dolarjev, s čimer bo izpolnjen poglavitni pogoj njeno hitro vključevanje v mednarodno organizacijo faktorinških r^jetijJFactor Chain International. To bo seveda prispevalo k hitrejšemu razmahu te oblike izvoznega financiranja v Sloveniji. Avstrijski partner Intermar-ket Factoring se s faktoringom ukvarja že več kot dvajset let, pokriva več kot 50 odstotkov avstrijskega prometa, letni pro- met presega 12 milijard avstrijskih šilingov. Novoustanovljena družba LB Factors bo ponujala svoje storitve predvsem izvozno usmerjenim slovenskim podjetjem, od njih bo predvsem odkupovala terjatve, ki izhajajo iz prodaje blaga in storitev z odloženim rokom plačila in sicer po pogojih, ki se lahko primerjajo s tistimi na tujih finančnih trgih. Tako jim bo omogočala izboljšanje likvidnosti in konkurenčnega položaja pri izvoznih poslih. • :.<*«> nuni i>««»'f m.4:.'h «rtrl*> "» >' is» MERKUR Nagrajenci ki ste nam vrnili izpolnjene vprašalnike, se zahvaljujemo za Na tej osnovi bomo lažje oblikovali posebne ponudbe za ki vam jih bomo pošiljali brezplačno. Upamo, I našli obilo priložnosti za ugodnejše nakupe. k izidom žrebanja. Sreča je z zavezanimi ^ e^)e srečne dobitnike nagrad: Jan ° 23 beton: Dušan kOnte. 64274 Žirovnica, peč na petrolej: sem, govore. Roditelj "Oh da boste v očmi določila , ,e* JUHART, 64000 Kranj, električni grelnik vode, VAUNT. na 80 I: Franc p.* 64240 Radovljica, električni grelnik vode, 10P: Mija *^OHT 61414 Podkum, električni grelnik vode. 10N: Boris GLAVIČ, Pol ° Jesenice. enoročna saintarna baterija: Tilka POSEDEL 63313 ^MPr Venti,ator: Jože VRBNJAK, 62250 Ptuj, Jupol. 30 kg: Mojca Janez EHT, 64224 Gorenja vas, Helena DIJAK, 64264 Boh. Bistrica. ZORMAN, 69244 Videm ob Ščavnici, Damjana KLEPČAR, ŠKUf P'Vka' Janez K0TAR 61270 Utiia- ,bj!o,> 10 k9: Marjca q0q Ca 64240 Radovljica, Bogomir ČREŠNIK, 62000 Maribor, Irena K0qALA« 64260 Bled. Milena OZEBEK, 65283 Slap ob Idrijci. Peter §30 • 65000 Nova Gorica, gašeno apno v vedru: Olga ARHANIČ, 6200n Ce'je' Mifa HRVAT,N. 64201 Z9- Besnica- Ve,iko BUBNJEVIĆ 4ubr Maribor- Marijan BIDAR, 63310 Žalec, Erazem ROGL, 61117 tjpk jana- Pet menjalnih stikal: Zdenka DROBNE, 63230 Šentjur, - za luč: Irena NOVAK, 61000 Ljubljana, pet £ne* KUHELNIK, 62380 SI. Gradec, pet križnih stika Ju ^°4 Golnik, pet navadnih stikal: Marija NOVŠAK, 61108 pet serijskih stikal: re VALTER, Ljubljana. / p.o KRANJ ^NOffiODAllČEh^^ NAJUGODNEJŠI KREDITI BREZ POLOGA-REALNE OBRESTI SAMO 14% LETNO VOLVO v RENAULT R-5, CUO, TVVINGO, R19, in VOLVO- DOBfTVfl 10USI KREDITI ............„ ..... i a.. aw vt&su* rriiniiirirmmit« . mUš KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nove odkupne cene mesa Prejšnji torek so začele veljati nove odkupne cene živine in mesa, ki so oblikovane v skladu z evropskimi pravilniki: razred I. plačilni razred II. plačilni razred III. plačilni razred IV. plačilni razred V. plačilni razred VI. plačilni razred ocena na živo na meso E2, E3 199,20 369,00 El, U2, E4, U3 192,20 356,00 E5, Ul U4, R2, R3 182,00 337,00 U5, Rl, R4 02, 03 151,20 280,20 R5, Ol, 04 135,00 250,00 05, Pl, P2 P3, P4, P5 116,10 215,00 106,00 212,00 85,00 170,00 74,00 148,00 69,00 138,00 starejša goveda I. razred II. razred III. razred izven razreda Občni zbor Govedorejskega društva V ponedeljek, 4. aprila, ob 10. uri bo v Zadružnem domu na Primskovem drugi redni letni občni zbor Govedorejskega društva Kranj - Tržič. Na občnem zboru bodo člani obravnavali poročilo o delu v lanskem letu, finančno poročilo, predlog programa za leto 1994, poročilo o osemenjevanju v letu 1993 in predstavitev plemenjakov, na koncu bo še predavanje magistra Mirana Naglica, ki bo predaval o obnovi travne ruše. • M.G. Z današnjim dnem Višje odkupne cene mleka Od danes dalje veljajo višje odkupne cene mleka, ki so za 5,85 odstotka višje. V kranjski mlekarni bodo tako za mleko, ki vsebuje 3,6 odstotka mlečne tolšče plačevali 33,86 tolarja, za kvaliteto pa bodo kmetje v povprečju dobili še 5,42 tolarja. K odkupni ceni je potrebno dodati še državni dodatek za družinske kmetije, ki znaša od 1,27 do 2,54 tolarja. V kranjski mlekarni menijo, da bodo kmetje, ki pridelujejo kvalitetno mleko z novo odkupno ceno pokrili stroške za pridelavo po kalkulaciji Inštituta za mleko. Sicer pa v Gorenjski mlekarni še ni čutiti povečanega odkupa, vendar se nanj že pripravljajo, saj se bo kmalu začela paša živine, takrat pa se odkup močno poveča, letošnji trendi pa kažejo, da bo odkup še večji od lanskega. Uspelo jim je zmanjšati veliko zalogo sirov, ki so jo zaradi presežkov mleka imeli ob koncu lanskega leta. • M.G. GLAS CERTIFIKATI Iba za upravljanje investicijskih s K kmečka drui n kladov d.d. je vaša družba! I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE CERTIFIKATI Ekološko razdejanje v gozdovih nad Nomnjem Težki traktorji zgibniki razrili vlake Gozdarski inšpektor bo "privil" tri največje prevoznike iz Srudorja, Bohinjske Bistrice in Češnjice, lastnike gozdov nad Nomnjem pa obvestil o stanju traktorskih vlak in jim priporočil, naj se ravnajo po predpisih gozdarskega zakona. Radovljica, L aprila - Za takšno ukrepanje se je gozdarski inšpektor Marjan Stempihar iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko odločil po ogledu traktorskih vlak v gozdovih nad Nomnjem, ld -kot pravi • niso več vlake, ampak raz rite smeri, kotanje, korita, široka tri do pet metrov, poglobljena tudi za več kot pol metra od gozdnega roba. Na prehodih čez potoke so traktorska kolesa skopala tudi metrske skoke, ki jih bodo pri naslednjih spravilih zmogli samo še zgibniki. Od nekdanjega prečnega odvodnjavanja so komaj vidne sledi in vode, ki ob nalivih erodira in poglablja "hudourniško strugo", ni mogoče speljati z vlake v gozd. "Voda odnaša velike količine zemlje in kamenja v dva velika potoka, ob katerih so stanovanjske hiše. Na pritožbe stanovalcev se povzročitelji razdejanja samo posmihajo in pravijo: kar tožite! Tako je zaradi odnašanja materiala zaradi spravljanja lesa in spiranja ob nalivih v glavnem grabnu vedno pogosteje zasuto protipožarno zajetje, v katerem bi se lahko nabralo 35 kubikov vode, pa ga je potrebno sproščati plavin peska in kamenja. V eni od hiš voda zaradi onesnaženosti ni več primerna za pitje. Zaradi kalne vode ob nalivih je ogrožena manjša ribogojnica in izvir pitne vode pri eni od hiš, ki ga zasipa mulj z vlake," pravi inšpektor Marjan stempihar. Problem spravila lesa iz gozdov nad Nomnjem je že prešel vse dopustne meje in tudi določila 37. člena zakona o gozdovih, ki govori o gozdnih prometnicah. Ta pravi, da se morajo gozdne prometnice graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne ogrozijo vodni viri, ne povzročijo erozijski procesi, ne poveča nevarnost plazov, ne poslabša odtok padavinskih vod tako, da bi ogrožale druga zemljišča in dejavnosti, ne prizadene naravna dediščine ter ne ogrozi večnamenska raba gozdov. "V zadnjih letih so bile sečnje v gozdovih nad Nomnjem še posebno intenzivne," ugotavlja Marjan Stempihar. "Prodaja lesa je bila sproščena, pomembne spremembe so se zgodile tudi v organizaciji gozdarske službe. Po novem, komaj rojenem zakonu o gozdovih denar za vzdrževanje gozdnih prometnic zagotavljajo lokalne skupnosti in država iz proračuna. Ko pa bereš kronike gozdarske službe iz zadnjih let, se iz njih vidi popolna suša. Denarja za novogradnje in vzdrževanje gozdnega kapilar' nega omrežja ni bilo." Spravilo lesa iz gozdov so vzeli v roke zasebniki iz Studorja, Češnjice, Bohinjske Bistrice. Les spravljajo po več kot kilo; meter in pol dolgi.mcstoma prestrmi vlaki s težkimi traktorji zgibniki, ki imajo na kolesih verige in ogromno moč vlaženja-Z enkratnim vlačenjem lahko potegnejo sedem in več kubikov osemmetrske hlodovine. Les spravljajo ob vsakeia vremenu, tudi ko ie teren razmočen in mehak, za popravilo in vzdrževanje po° pa ni mar ne njim ne lastnikom gozdov. * H. Jelovčan Celovit koncept promocije slovenskega konjeniškega tunzma Počitnice v sedlu Tu ris t i ca agencija Kaval iz Prestranka je v sodelovanju z Zadružno turistično agencijo Vas in Gral marketingom iz Ljubljane ob podpori Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Konjeniške zveze Slovenije pripravila prvi prospekt z naslovom Počitnice v sedlu. vprašalnika pa bodo služili za informacije o posameznih jahalnih centrih v vseh promocijskih aktivnostih. Prospekt Počitnice v sedlu je nastal kot prijavljen projekt na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti, kjer je bil prijavitelj izbran za nosilca skupne promocije slovenske turistično jahalne ponudbe. Prospekt je natisnjen v nakladi 20.000 izvodov in v štirih jezikih. V njem sicer ni podrobnejše predstavitve nobenega od gorenjskih jahalnih centrov, največ pa so naredili v šport-no-jahalnem centru na Bobov-ku pri Kranju, kjer so letos pridobili licenco Konjeniške zveze Slovenije. Nasploh je tovrstna turisti*1, dejavnost pri nas še p«"eceJ nerazvita, tako da si konkre' neiše rezultate lahko obetaj šele čez nekaj let, saj bo najp™ potrebno določiti pogoje 1 razvoj turistično-jahalnih cC. Q trov, nato pripraviti učinko^ promocijo, šele potem pa J? obisk (tudi tujih gostov) voljiv. Prvi korak pa bo seve in bo potekalo po novih tekmovalnih pravilih. • M»G« JELOVICA šk. Lom, Kk*te*wu 59 vam ponuja na sejmu SVOBODA BIVANJA AA m0/ POPUST za okna, vrata, senčilo, /0 montažne stene, prenova oken v LJubljani od 7. do 12. aprila C 0/ gotovinski POPUST za 9 /0 stanovanjske hiše + 5% SEJEMSKI POPUST +3% SEJEMSKI POPUST in na vseli prodajnih mistik JeCovice po SCoveniji ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58. 0647632-270, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26. 064721 1-232 MURKA Lesce. Lipice pri Lescah. 06-4/ 714-1 fiq METALKA Kamnik. 061/813-326 SAG0O2S UREJA; Vilm« Stanovnik !KRIZA V NAŠEM SMUČARSKEM TEKU SE JE LETOS ŠE POGLOBILA BREZ STROKOVNJAKA NE BO NAPREDKA jje dni vlečejo črto pod pravkar končano sezono tudi smučarski tekači - Sezona brez flelezenca na olimpijskih igrah in brez pravega strokovnega vodstva bo še ena izmed Uspešnih - Upanje dajeta prihod tujega trenerja in napredek v mladinskih vrstah. f Pf^rtvi^'marca; Vodstvo naših nordijskih reprezentanc, ki te dni leusnei poro*',a P° zaključeni sezoni, bo poleg razlogov za sJ>reoet°- .sezono med smučarji skakalci moralo odločneje E_? Vor,b tudi o razmerah v našem smučarskem teku. Tako - poročila po zaključeni sezoni, bo poleg razlogov za Oeuspesno sezono med smučarji skakalci moralo odločneje [Izgovoriti tudi o razmerah v našem smučarskem teku. Tako tekmovalcem kot trenerjem je večnega cincanja na mestu dovolj, *«o bo treba ali delo zastaviti nanovo ali pa vendarle priznati, da * Slovenci tekmovalnem smučarskem teku odpovedujemo. O e«, kaj je pripeljalo do še ene neuspešne sezone tekačev in kje je ^ndarie videti možnost napredovanja, pa smo se pogovarjata z glavnim trenerjem tekov na smučeh Matejem Kordežem. ' $e do pred dveh let si bil sam kombinaciji. Z decembrom "?Pfsen tekmovalec Kariero pa sem začel delati pn kombina-81 končal kot večina drugih torcih in do konca sezone so bili WBj tekačev, pri petindvajse- rezultati kar lepi, napredek je i I,' ko drugi tekmovalci v svetu bil ogromen. Tako sem tudi v !e,e Prihajajo v življenjsko minuli sezoni začel trenirati '»nno. Zakaj? kombinatorce. S spletom oko- "vzrok so bili neurejeni liščin pri tekih pa so me vpra-ijlnosi v reprezentanci, pa tudi šah, ah hočem biti trener, in i J*tna eksistenca. Pri tekačih je takrat sem privolil." Problem. saj je to šport, o dosegaš rezultate po petind- I2m letu-Ko si star osem" mi » in 8re§ v vojsko, pa se X odloč»ti ali za študii ali za nr«*-°" S tekmom se ne moreš Jjnveti. Zato mislim, da dok-| ne bo rešen ta problem, da 'Ve{i^do uredile službe, ;{?Vedati, da se je rešil problem Q tekačev: Globočnika in W? » a' ^ sta zaposlena na in"istrstvu za notranje zadeve ^iniS.a,?a' zaP°slen na , bo d zaključevala kariero v ,e«h. Ob tem moram j^tvu 2a obrambo. "Kakšen" trener? «tm *T"^? mesec po tistem, ko IL* odločil. da zaključim s C v?ji> me J'e P°klicaI binat,, altenekar, trener kom- ?rcev in me vprašal, ali bi tili bji . N p PnPravljen pomagati, da y ev2el tek pri nordijski Velikokrat omenjaš stroko, tujega trenerja. Kakšne strokovnjake si ielite? "Ce opišem primer norveške ekipe, je jasno* kakšno delo je potrebno za uspehe. Norveška moŠ~ ka ekipa ima v svojih vrstah dva trenerja, dva fiziologa, dva zdravnika, maserja, dva serviserja.... Pri nas pa je trener vse. Najbolj pa se pozna, da nimamo fiziologa, strokovnjaka, s katerim bi lahko sodelovali. Le tako je moč trening pravilno "dozirati41. Tako, kot treniramo mi, pa je, "trening na blef", po občutku. Lahko uspe ali pa ne." V5BILA , PRIREDITVE \ tof nJ.ska nogometna liga - Kadeti bodo igrali že jutri ob 10. i^nia*^1 P'ornrJi Pa OD 15- Zaradi velikonočnih praznikov in \ tej.,lovenskih klubov v soboto, pa bodo članske tekme A in B Pionir l^krne starejših pionirjev v ponedeljek, 4. aprila. Starejši l°nkitre • ° igrali ob 15, uri' člani pa ob 17- un" Pari v članski i^tnia01 pa so: Bled Sportina - Jesenice, Britof - Zarica, ii^nicp q ava ■ Alpina, Bitnje - Lesce STIKS, Železniki - Polet, !podbrP, " velesovq, Kondor - Preddvor, Top Trade - Podgorje, vdboiČ " Hrastje, Šenčur - Trboje. • V.S. ffftata vf81" sPored - Igralke Avtohit Bleda bodo v drugi tekmi r Hled v mini plav °"a 8ostile Cimos ob 19. uri v telovadnici Seiicah J?10^6111 Play outu i8raJ° Žirovničani v CUIS - ŽIC na l°stuiein °o 18- ^ z ekiP° Fužinarja, Igralci Minolte Bled pa jp°U t?}e! Bistrici. V ženski konkurenci II. DOL so igralke i rev^i- ,8'ava proste, igralke Mehanizmov Kropa pa gostujejo v pa se v soboto lahko odloči naslov Kuk* h?li86 bosta na OŠ Cvetko Golar pomerila vodilni Trmo dora-rug°uvrščena Prvačina. Tekma bo ob 17. uri. Poleg te !?)■ V *2a,1J8ra le §e Bled II proti Triglavu (OŠ Bled ob 16.30 rT^os lifT^1 konkurenci III. DOL zahod pa igrajo Bled II : ufar oh i-TS Bled ob 14.30 uri) in Jesenice : Bohinj (OŠ Tone v»C0iLuri) • BM- .^enstva t ■ SiP°red " Na sPoredu Je četrto kolo vaterpolskega Janj 9(j" SrečaV "doma^em" bazeni v Tivoliju gosti ekipo t ^"rnTr?°ia^e ?e bo Prieel° ob 20- uri. Po tej tekmi bo še wala M^r Ljubljano in Neptunom, v Mariboru pa se bosta k*°Wi • in M»com Koper. • J.M. ob 73a Sostuie spore,d"^ modri skupini za ženske rokometašice ftiai 1 uri an3°£ Kočevju. V drugi moški ligi ekipa Besnice jutri JXP°den ni ™omelj' ekiPa Center Zaplotnik pa jutri doma II^l-°fljici t?.??°uri)gosti Novo Gorico. Preddvorčanigostujejo fea 2ačel Doif"' Y sob°t°> ob 9. uri pa se bo v hali Poden v Škofji Mn^0 mestn i? turnir rokometnega prvenstva za mladince. •»Creca in r\n *.vodi v finale, se bodo pomerile ekipa Krima, k ^''cioLi ™ 1 Sešir * Vs- u!.ke?H,,*W maraton-Jutri od 10. do 16. ure bo na Hf Lat°n Vin l $ v ^ranJu potekal sedaj že tradicionalni kegljaški 'HUbitelji k- r Slmnovec se bo pomeril z ekipo kegljačic Trigava. J §!;'anJa s° vabljeni, da si ogledajo to zanimivo HJditev! • TĆ Ni?*?1 sP°'ed - V prvi in drugi slovenski nogometni ha. bože !Ni02 .aPnla, na sporedu 20. kolo. Začetek tekem bo ob^16J0. Zga »C^>Ui Istragasom Jadranom v Dekanih, TrigtavMM V*** s trboveljskim Rudarjem/Tudi tekme mladinske in kad^ MVbodr°JUtr! Moštvi Goren skega glasa bosta J^^Kf^ Cenikom, mladine« ob 16*30, kadeti P« * MJJ.V trd b° 5° Jutri na sPoredu 15. kolo. Tekme bodo ob16. «^ ™S S8 n v d,°ma 2 IliriK ilovica pa bo gostovala v BrdUi. VobmoCm CWkl h8i Pa bodo Domcl Železniki jutri ob 13.30 igral, z AN "°soni v T Ljubljar J.K. -'KEJ mmmHmBSEBBBR ^Uvno PRVENSTVO VETERANOV %!!*nice " V dvorani Podmežaklja bo v soboto, ^2. apirua, q prvenstvo veteranov v hokeju na ^du. NastopUe bodo CfJpe- 0^oritev prvenstva bo ob 14. uri s tekmo mea iftcami in Celjem, od 16.30 bo tekma Ljubljana :.Mangg ob ^lXf^ za 3- mesto in ob 19.30 tekma za hjgg&ffi Mfelja prvenstva sta velika prijatelja hokeja Elvis Buženel 4r*o Skočaj iz Medane v Goriških Brdih. • J. Rab'{ Kranjčan Matej Kordež, trener smučarjev tekačev. Naša skromna ekipa tekačev je imela nato kar nekaj trener« jev, posebej so trenirali tekači Planice, posebej Globočnik in mladinci. "Treba je predvsem povedati, da najboljšim tekmovalcem ni bilo zagotovljeno tisto, kar jim je bilo pred sezono obljubljeno. Topa je tuj strokovnjak, trener, ki bi tek pri nas peljal naprej, domači trenerji pa bi se lahko od njega veliko naučili. Sam sem bil trener mladincev, pri tem mi je pomagal Volodja Korolkijevič, glavni trener bia-tloncev. Z njim sva se dobro ujela in od sodelovanja z njim mislim, da sem veliko "odnesel". Delo v ekipimladincev je bilo zelo dobro, tako fantje kot dekleta so bih zelo prizadevni, držah so skupaj in tudi napredovali. Tudi Tomaž Globočnik je treniral skupaj s Korolkijevi-čem, Jožko Kavalar, Robert Kerštajn, Matej Soklič in Nataša Lačen pa so trenirali pri Marku Gracerju. Gotovo pri tem niso imeli takih pogojev, kot bi jih morah imeti, vseeno f>a so tako člani kot mladinci od ani kar lepo napredovali. " Pri nas imamo tako imenovani strokovni svet. V začetku tedna ste se sestali. Kakšna so bila mnenja, kako naprej ? "Z Markom sva najprej dala poročilo o sezoni, nato pa sva povedala, da pač vztrajamo pri tem, da bi dobili tujega trenerja. Nekaj govora je bilo, da bi k nam pnšel trener Korolkijevič iz biatlona, vendar sedaj s tem najbrž ne bo nič. Zato ne vem, kako bo naprej." Toda tekmovalce v smučarskih tekih imamo, tako člane kot mladince. Kakšna bi bila po tvoje rešitev, da se ekipe vendarle ohranijo in da tek ne stagnira več naprej? 'Trvič je treba stvar organizacijsko postaviti bolj točno. To pa pomeni, da vsak odgovarja za svoje delo, od direktorja do tekmovalca. Vsak mora biti nekomu odgovoren. S tem bi se naredil red, ki ga sedaj ni. Treba je poskrbeti za finančno plat, saj s takimi finančnimi sredstvi, kot smo jih imeli letos, ni moč priti dosti višje, kot smo bih letos. Še vedno trdim, da smo tako tekmovalci kot trenerji pripravljeni narediti vse, da se razmere uredijo." • VStanovnik, slika: LPelko K10MIZNI TENIS1 NAŠI ODLIČNI V BIRMINGHAMU Kranj, 3 L marca • Naši namiznosteniški igralci in igralke, ki te dni tekmujejo na evropskem prvenstvu v Birrningnamu, so pred začetkom tekmovanja posameznikov zabeležili lepe uspehe. Slovenska moška reprezentanca se je s 14. mestom uvrstila v elitni evropski razred (prvo kategorijo), pa tudi dekleta s končnim 17. mestom niso razočarala. Sicer pa je na prvenstvu v moški konkurenci ekip zmagala Francija, v Ženski pa Rusija. ♦ VS. KRANJSKI ATLETI SPET ŽANJEJO USPEHE DEKLETA SO PREKOSILE FANTE Kranj, 31. marca - Kar zadovoljni so bili lahko atleti, njihovi starši in člani Atletskega kluba Triglav, ko so pred dnevi na redni programski skupščini pregledovali delo kluba v minulem letu. V zimski tekmovalni sezoni so namreč osvojili 12 medalj in dosegli državni rekord (Umnikova v skoku v daljino za strajše mladinke, 590 cm), v poletni sezoni pa sta se najbolj izkazali tekačica Brigita Langerhok in skakalka v daljino Marcela Umnik, ki sta dosegli tudi lepe mednarodne uspehe. Kar je za klub posebej pomembno pa je, da so bih na tekmovanjih uspešni tudi najmlajši člani, pionirke in pionirji. Tudi v tej kategoriji Ra so dekleta prekosila fante, posebej pa sta se izkazali mladi metalki lirjana Idžanovič in Mojca Golob, ki sta nastopali tudi v mladinski kategoriji. Med fantji sta bila v ospredju Peter Kosmač in Rožle Prezelj. Pri mladinskih kategorijah so bili poleg Marcele Umnik in Brigite Langerholc, ki sta bili zlasti uspešni na olimpijskih dnevih mladih v Valkerswardu, v odpredju še: Saša Eberl, Tina Carman, Žiga Lasič in Tomaž Kopač. V članski kategoriji pa so poleg mladink izstopali še Matjaž Polak (državni prvak v deseteroboju), Tomaž Janežič in Damjan Rozman. Ob teh uspehih ne gre zanemariti tudi veteranov. Posebej so se izkazali na svetovnem veteranskem prvenstvu v Miazakiju na Japonskem. Mlade kranjske atlete m atletinte sta prišla na redno programsko skupščino pozdraviti tudi naša najboljša atletinja Brigita Bukovec ln Jure Kastelic,:s katerima so se pri Triglavu dogovorili, da bosta z nasveti sodelovala pri vzgoji perspektivnih športnikov. Ti atleti in atletinje pa bodo tudi v naslednji sezoni glavni aduti kranjskega Triglava. Predvsem Brigita in Marcela naj bi uspešno nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu v Lisboni, pa tudi Matjaž Polak nai bi lovil normo za Člansko evropsko prvenstvo. Naloga kluba, ki se kljub skromnim finančnim sredstvom, trudi tekmovalcem zagotoviti primerne pogoje za delo pa bo letos predvsem, da skupaj s Športno zvezo (s katero dobro sodelujejo), obnovijo zgornji sloj tartana na atletskem stadionu v Kranju. • V.Stanovnik KLUB PORAZU V FINALNI DEL TAM BUS : TRIGLAV 85:72 (47:35) Maribor, 30. marca • Košarkaška dvorana Tabor, gledalcev 300, sodnika Kamnikar iz Črnomlja in Lindič iz Ljubljane. TIGLAV: Lojk, Pompe, Milic 14 (4-2), Remic 2, Prevodnik 9, Džino 21 (4-3), Tadič 10 (2-1), Jeras 2, Subic 6, Hafnar 4 (4-4), Vidakovič, Vukič 5 (2-0). Prosti met: Tam Bus 28-22, Triglav 14-10 Število osebnih napak: Tam Bus 20, Triglav 24 Met za tri točke: Tam Bus 14-5, Triglav 16-5 (Prevodnik 3, Tadič, Vukič). Kranjčani so srečanje, ki je odločalo o uvrstitvi v končnico, odigrali izredno slabo, in da so prišli na četrto mesto se morajo zahvahti predvsem gostiteljem na ostalih srečanjih zadnjega kola. Že sam uvod v srečanje so začeli slabo in imeli izredno slab met na koš. Poleg slabega meta so še slabo zapirali prostor, tako da so gostitelji s lahkoto prihajali do odbitih žog. Že v peti minuti so tako gostitelji vodih s prednostjo desetih točk (14:4) in to prednost držali do odhoda na odmor. V nadaljevanju so se Kranjčani približali domačinom dvakrat na osem točk (49:41, 56:48), a kaj več niso mogli storito. V vrsti Triglava velja edino pohvaliti Mladjena Džina, ki se je edini boni in ima največ zaslug, da poraz še ni bil večji. • Jože Marinček ODEJA SE JE POSLOVILA ODEJA MARMOR : DIAMOND JEZICA 56:85 (37:34) Škofja Loka Športna dvorana Poden, gledalcev 50, sodniki: Fekonja (Ljubljana) in Tomas (Novo mesto) Odeja Marmor: Stublla 15 (0:2), Bizjak 5, Malacko 22 (6:6), Frakelj 3 (1:2), Pejič 7 (1:6), Oblak 4. Diamond Jezica: Račič 2, Zupan 6, Felc 8(4:4), Krivic 12, Pretreger 20, Šarenac 23 (5:7), Topalovič 14 (0:1). Osebne napake: Odeja Marmor 13, Diamond Jezica 18 Pet osebnih napak: Šarenac (39. minuta) Prosti mesti: Odeja Marmor 8:16, Diamond Jezica 9:12 Trojke: Odeja Marmor 3, Diamond Jezica 2 Kljub porazu so domače košarkarice lahko zadovoljne z letošnjo sezono. Vse tri cilje, ki so si jih zastavile pred prvenstvom, so izpolnile. Pika na i vsem uspehom pa je bilo tudi vodstvo Ločank po prvem polčasu. Ljubljančanke, ki so prišle na tekmo le 20. minut pred začetkom, so vse skupaj vzele bolj za šalo, pa tudi prave motivacije jim je v evropskih nastopih najbrž zmanjkalo. Tako se Ljubljančanke nikakor niso mogle "oddaljiti". Se več, domače so ob dobri obrambi in tudi zanesljivi igri v napadu nekajkrat celo vodile in uspele državnim prvakinjam odvzeti prvi polčas. V nadaljevanju podobna slika do 25. minute, ko so najbojše Ježičanke le prestavile v višjo prestavo in se po pričakovanju uvrstile v finale. Ob tem so domačinke močno popustile. Trinajst minut nadaljevanja za Odejo Marmor ni zadela druga igralka kot Malackova. Gostje pa so tako le izkoristile telesne prednosti iz izkušenost. Žal pa se ie v enem od napadov poškodovala (zlom rebra) Shemshija Stublla, ki že tako ah tako v drugem delu prvenstv a ni imela sreče s poškodbami. • Dare Rupar '»« SMaiflH)E«KEnn ZMAGA KATJI, DRUGA NATAŠA Kranj, 29. marca - V začetku tedna je bilo na Rogli letošnje državno prvenstvo za smučarke. V slalomu je tekmovalo petdeset naših deklet in gostje iz Avstrije. Tako v članski kot mladinski konkurenci je slavila Mariborčanka Katja Koren, na drugo mesto državnega prvenstva pa se je ob ob odsotnosti Spele Pretnar in Alenke Dovžan, uvrsUla Nataša Bokal. Dosedanja nosilka naslova državne slalomske prvakinje Urška Hrovat je odstopila, tretja pa je bila Tina Vrhunc (Triglav). Pri starejših mladinkah je bila Tina Vrhunc druga, tretja pa Tina Kavčič (Olimpija). Pri mlajših mladinkah je zmagala Špela Bračun (Alpetour), pred Barbaro Koštomaj (Unior Celje) in Lidijo Bijol (Bled). • V.S. TTCU^ tenis c«nl*r uronK zgorelo bralca igrltta na trati • t«!. 403 1B2 ODPRTO OD 9. - 24.h TEL: 403 182 Stcu» Teniški klub Tržič odela v najem 4 teniška igrišča s pripadajočo infrastrvkivro H v Krizah pri Tržiču za sezono 1994. ^ >isne priiavejDpšliite do 05. aprila 1994 na naslov: TK TRZIC, Pol na polje 6, 64290 Trač _Informacije po telefonu: 064/57-396_ Zgornjo fiesnico, igrišča na Trati telefon doma: 403 209, igrišča: 403 182 od 16. ure na igrišču Bddsport FABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 TEL: 0043-4242-28413 A SEVERNI STRANI GLAVNE ELEZNISKE POSTAJE) V V ZAŠČITIMO SEBE IN NASE OTROKE PRED STEKLINO! Na podlagi 8. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994 (Ur. list RS št. 72 z dne 31. 12. 1993) ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po spodaj navedenem razporedu. Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pisnih obvestil ne bomo pošiljali. Posebej opozarjamo, da je cepljenje proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse, starejše od 4 mesecev. Predvidena cena za cepljenje psa bo 2.000 SIT. Hrano za pse dobite v vseh bolje založenih trgovinah in blagovnicah ter v naših prodajalnah v KRANJU« ŠKOFJI LOKI, in LJUBLJANI IMOVO:naravni kroketi, pakirani po 3 in 10 kilogramov Kraj l):itum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Gorice 7/4 15.00 Ob šoli Rateče 14/4 12.00 Centralni park. prostor Trstenik 7/4 6.00 Na dvorišču za trgovino Poljane 5/4 9.15-10.00 Pri KZ Podkoren 14/4 13.00 Pri zbiralnici mleka Tenetišc 7/4 16.30 Na dvorišču ob hufetu Srednja vas 5/4 0.00-10.30 Pri Anžon Kr.gora, Log 14/4 14.00 Pri gasilskem domu Strahinj 6/4 [5.00 Na dvorišču pred Lenčkom Gorenja vas 5/4 10.30-11.00 Pri domu Partizan. Gozd Martuljek, Sr.vrh 14/4 15.30 Za hotelom Špik Naklo 6/4 16.00 Na dvorišču KZ Sovodenj 6/4 8.00- 9.00 Pri KZ Belca 14/4 16.40 Na običajnem mestu Podbrczje 6/4 17.00 Na dvorišču za trgovino Hobovše 6/4 9.00- 9.30 Pri Mostarju Mojstrana, Zg.Radovna 14/4 17.00 Pri KS Mojstrana Duplje 6/4 18.00 Na dvorišču gasil, doma Trebija 6/4 9.45-10.15 Pri KZ Dovje 14/4 18.00 Pri zbiralnici mleka Primskovo 7/4 15.00 Pri Vrečku Podgora 6/4 10.15-10.45 Pri Cestniku H rušit a 15/4 14.30 Pri gostilni Črnologar Kranj 7/4 16.00 Na sejmišču-pri Zl.ribi Hotavije 6/4 10.45-11.30 Pri KZ Kor.Bela, Potoki 15/4 15J0 Pri gasilskem domu Čirče 7/4 17.00 Pri gostilni Leskovica 6/4 12.00-12.15 Pri šoli Javornik 15/4 17.00 Pri trgovini Stražišče 11/4 15.00 Pri gasilskem domu Kopačnica 6/4 12.30 Pri Matačon BI.Dobrava, Lipce, Koč- Javornik 11/4 16.30 V Kajži Lučine 7/4 8.00- 8.45 Pri KZ na, Podkočna 15/4 18.00 Na običajnem mestu Kranj - zamudniki 11/4 17.30 Na sejmišču-pri Zl.ribi Todraž 7/4 9.00- 9.30 Pri Kovač Jesenice 16/4 7.30 Na park.prost.pri Via- Visoko 7/4 15.30 Za trgovino Gorenja vas - zamudniki 7/4 16JO-17.30 Pri domu Partizan do 10.00 torju-pred spom.parkom Trata 7/4 16.30 Pri Godclmanu Planina pod Golico, Pri- Cerklje 7/4 17.30 Na zadružnem dvorišču hodi, Pl.rovt 16/4 11.00 Prcd trgovino Šenčur 8/4 15.30 Pri gasilskem domu RADOVLJICA Javor.rovt, Pristava 16/4 13.00 Pri domu na Pristavi Zalog 8/4 16.30 Za trgovino Boh.Bela 5/4 15.00 Pri trgovini Moste, Breg, Žirovnica, Lahovče 8/4 17.00 Na dvor. gostišča Zaje Ribno 5/4 16.00 Pri zadružnem domu Sclo, Zabrcznica 16/4 14.00 Pri tehtnici v Žirovnici Apno 8/4 18.00 Pri km.turizmu Frantar Zg.Gorje 6/4 15.00 Pri zadrugi Brcznica, Doslovce, Vr- Cerklje - zamudniki 13/4 15.30 Na zadružnem dvorišču Zasip 6/4 17.00 Pri gostilni ha, Rodine, Smokuč 16/4 15.00 Pri KS Brcznica Bled 7/4 15.00 Pri stadionu Rateče, Podkoren, Kr. Lesce 11/4 15.00 Pri želez, skladišču gora, Log, Gozd Martu- ŠKOFJA LOKA Bled - zamudniki 12/4 15.00 Pri stadionu ljek, Sr.vrh-zamudniki 18/4 14.00 Pri gasil.domu v Kr.gori Log 11/4 15.00 Pri trgovini KZ Slatna 6/4 14.00 Pri Noč T., Slatna H Dovje. Mojstrana, Bel- Zmincc li/4 16.00 Pri Švavnarju Begunje 6/4 15.00 Prijoževcu ca, Zg.Radovna, Hruši- Breznica 11/4 17.00 Pri Mavžarju Zapuže 6/4 16.30 Pri trgovini ca • zamudniki 18/4 15.00 Pri KS Mojstrana Šk.Loka - za rodovniške 1 Črnivec 6/4 17.30 Pri gostilni Adrijan Javornik, Kor.Bela, Po- in lovske pse 12/4 15.00 Pred klavnico Posavec 7/4 15.00 Pri trgovini toki - zamudniki 18/4 16.00 Pri trgovini Moškrinj 13/4 15.00 Pri Štejsu Ljubno 7/4 15J0 Pred hlevom g. Kranj«* BI.Dobrava, Lipce, Koč- Sv.Duh 13/4 16.00 Pri domu Podnart 7/4 16.30 Pri AMD na, Podkočna - zamud. 18/4 16.45 Na običajnem mestu Godešič 13/4 18.00 Pri Martinovcu Sr.Dobrava 7/4 17.30 Pri trg. oz. domu KS Jesenice • zamudniki 18/4 17.30 Na park.prost.pri Via- Reteče 13/4 19.00 Pri domu Lancovo 8/4 15.00 Pri trg. oz. domu KS torju-pred spom.parkom Šk.Loka 14/4 15.00 Pred klavnico Kropa 8/4 16.00 Pri gostilni Jarem Moste, Breg, Žirovnica, Gosteče 15/4 16.00 Pred gasilskim domom Kamna gorica 8/4 17.00 Na igrišču Selo, Zabreznica • Hrastnica 15/4 17.00 Pri gost. Mrzli studenec Radovljica 11/4 16.00 Pri Almiri zamudniki 18/4 18 JO Pri tehtnici v Žirovnici Šk.Loka - zamudniki 16/4 12.00 Pred klavnico Radovljica - zamudniki 15/4 16.00 Pri Almiri Breznica, Doslovce, Vr- Luša 11/4 16.00 Pred KZ Nomenj 8/4 8.00 Pred Ažmanom ba, Smokuč, Rodine • Bukovica 11/4 17.00 Pred KZ Jereka 8/4 10.00 Pred Cesarjem zamudniki 18/4 19.00 Pri KS Breznica Bukovščica 11/4 17J0 Pri g.Bambiču Koprivnik 8/4 11.00 Pred sirarno Dolenja vas 11/4 18.00 Pri trgovini Gorjuše 8/4 12.00 Pred Železničarjem Češnjica 11/4 18.30 Pred pošto Češnjica 8/4 14.00 Pred Tomaževcem KRANJ Martinj vrh 12/4 16.00 Pri Demšarju Srednja vas 8/4 15.00 Pred Hrvatom Jezersko 5/4 12.00 Na običajnem mestu Davča 12/4 17.00 Pri Jemcu Boh.Bistrica 9/4 9.00 Pri hiši na Rožni ufc 1 Kokra 5/4 13.30 Na običajnem mestu Sorica 12/4 18.00 Pred KZ Polje 9/4 13.00 Pri avtobusni postaji Preddvor 5/4 15.00 Pri žagi Jelovica Zali log 12/4 18.30 Pred KZ Stara Fužina 9/4 15.00 Pred Mihovcem Zg.Bela 5/4 16.00 Pri domu družb.org. Železniki 13/4 16.00 Pri Benediku Boh.Bistrica-zamudniki 16/4 9.00 Pri hiši na Rožni ul.1 Prebačevo 5/4 15.00 Na dvorišču pri Novaku Podlonk 13/4 17.00 Na obračališču Trboje 5/4 16.00 Na dvorišču zadruž.doma Rudno 13/4 17.30 Pred gasilskim domom Voklo 5/4 16.30 Pri zadružnem domu '/ Dražgoše 13/4 17.45 Pri trgovini TRŽIČ Vogljc 5/4 17.30 Pri gasilskem domu Lajše 13/4 18.15 Pred gostilno Leše 7/4 14.30 Pri trgovini Bitnje 6/4 15.00 Pri gasilskem domu Selca 13/4 18.3u Pred KZ Brezje 7/4 15.30 Pri domu družb.org- Žabnica 6/4 16.00 Na dvorišču zadruž.doma Selo 5/4 16.00 Pri Kendovcu Kovor 7/4 17.00 Pri Jurčku Orchek 6/4 15.00 Na dvor. pri Rajgeljnu Dobračeva 5/4 17.00 Pri Županu Senično 8/4 15.00 Pod lipo • Breg ob Savi 6/4 15.30 Na običajnem mestu Brekovice 5/4 18.30 Pri Jureču Križe 8/4 16.00 Pri novi kmet.zadrug' Jama 6/4 16.00 Na običajnem mestu Breznica 5/4 19.30 Pri Jerneju Sebcnje 8/4 17.30 Pri trgovini Mavčiče 6/4 17.00 Na dvorišču zadruž.doma Nova vas 6/4 16.00 Pri Gantarju Podljubelj 11/4 14.30 Pri gostilni Ankele Podreča 6/4 17.30 Na dvorišču pri Bremšaku Račcva 6/4 17.00 Pri Noču Slap 11/4 16.00 Pri Krvinu Stružcvo 8/4 15.00 Na dvorišču pri Golobu Račeva 6/4 17.30 Pri Anžonu Lom 11/4 17.00 Pri domu družb.org- Rakovica 8/4 16.00 Pri Kosarepu Goropeke 6/4 18.30 Pri Žaklju Bistrica 12/4 14.30 Pred bloki na tfib^i Besnica 8/4 17.00 Na dvorišču zadruž.doma Žiri 7/4 16.00 Pri Katerniku Tržič 12/4 16.30 Pri balinišču na RaV Nemilje 8/4 18.00 Pred gostilno Razpokar Žiri - zamudniki 16/4 8.00 Pri Katerniku Bistrica - zamudniki 13/4 15.00 Pred bloki na Predoslje 5/4 15.00 Pri gasilskem domu Javorje 5/4 8.00- 8.30 Pri K Z Slap - zamudniki 13/4 16.00 Pri Krvinu Kokrica 5/4 16.00 Za gasilskim domom Podobeno 5/4 8.45- 9.00 Pri mostu Križe - zamudniki 13/4 17.00 Pri novi kmet.zadr^1 GLASOV KAŽIPOT Zdrava narava Primorski; Škocjanske Jame, Hrastovlje, Izolo in Piran. Za člane iz Naklega bo izlet organiziran 14. aprila, iz Podbrezij 18. aprila, za člane iz Duapelj pa 20. aprila 1994. Odhodi htfttZE^ 1*™*? avtobusov bodo ob 7. uri z ^iiVa°^l6nSla; običajnih zbirnih mest. • L.C Izleti Izlet v Benečijo LJJjH^ka sekcija "Iskre" iz Jjanizirala izlet v Benečijo -Mm "Cedermacev". Cilj izle-E£t* visoki lvanac, ki je c««* ino geometrijsko sre-E» Benečije. Vodniki bodo ff * tič> Peter Globočnik in ."^.Planina, s seboj pa ne hra ' vzeti potne listine- fc pijače in nekaj italijans-p lir za plačilo ogleda Land-^ke jame. Prijave z vplačilom LJpO SIT za domače in 1.800 ^ za zunanje člane sprejema ga. Volga Pajk v podjetju ERO, £..221-321 int. 28-22 in ;1atija Grandovec na Laborah, j?« 273-093 do vključno četrt-J^H. aprila, do 13. ure. • m na Boč p|aninsko društvo Kranj or-&ira v nedeljo, 10. aprila Planinski izlet na Boč 52 m>- °dhod iz Kranja bo z JSft" 00 6.50 uri. Hoje bo za rPjizno 5 ur. Vsi udeleženci R!!^ajo planinsko opremo in iPfcno Povratno vozovnico l° po)iian. Izlet bosta vodila wk Kloar in Marjan Šafran. • Turni smuk S Kotovega sedla Planinsko društvo Kranj vabi ljubitelje turnega smučanja na turni smuk s Kotovega sedla. Odhod bo v soboto, 9. aprila, ob 4. uri zjutraj izpred pisarne Planinskega društva Kranj. Prevoz z osebnimi vozil, potrebna je kompletna turno-smučarska oprema. Prijave sprejemajo v tajništvu Planinskega društva Kranj, tel.: 212-823. • L.C. _ Molitveno srečanje M Molitve na Brezjah Na Veliko noč, 3. aprila, bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah molitveno srečanje pod geslom: Iz posvetitve Marijinemu brezmadežnemu srcu v prenovljeno življenje. Molitev rožnega venca in sv. mašo bo vodil škof. dr. Janez Jenko. • L.C H? na Koprivnik Pri n iia za Planinske izlete orna • tvu upokojencev Kranj 2lra 7- aprila planinski otf 7na Koprivnik. Odhod bo Ifol: Uri izpred Kina Center v jjjfjjj. Vodiča bosta Igor Kloar p^agan prinčic, priporočata pfimPal'ce in dobro obutev, v š6 i * slabega vremena pa v** nik ali pelerino. Prijave KJE?* DU Kranj, vsak po-K sredo in petek od 8. <■ ure. • L.C. ?v Dobrno ^ li uPokojencev Kranj ^•..•aprila organiziralo ko-v zdravilišče Dobrna. p£i ldo ob 7- uri zJutraJ ml kina Center v Kranju. I,^ve sprejema DU Kranj. • dJL?U Naklo vabi . 0 upokojencev Naklo t Sv°Je člane na izlet po Zahvala Rdeči križ Območna organizacija Rdečega križa Kranj se iskreno zahvaljuje za podarjena sredstva delovnim organizacijam: Petrol, Mercator - Oljarica Kranj, Adriatic zavarovalna družba, Iskratel, Pekarna Kranj, Elektrotehniško podjetje in Gorenjski tisk. S poklonjenimi sredstvi jim je uspelo pridobiti kvalitetne ter-mos posode, v katerih že dostavljajo bolnim in ostarelim kosila na domove. • L.C. [RADrO 31.3 F/7 BIFE KOSILO Ta teden Cahkjj izbirati medbogato izbiro jak, zelenjave, mesnik jedi, solat in sladic CEV&SAMO 1.500 SIT SHRlBrTROm PMPOR0ČHOT0 toma£iltlodlek\ teCtčja obara fcjsks ajdov kjap prekrojena svinjska krača Pečino puranovo stegno v beli omaki orehov a pita velikonočna torta dobrodošli na nožih piščmih tiniškjh igriščih l VsakjoitirodZl. uri dalji . vaBCjtni v HA^e dobro živoglasbo ln ^antnimprogramom. Ob poniddjkih zaprto I Informacije po ttttfonu 78-661 Krvavec za vzorec Kranj - "Prerekanj" o tem, ali bo Krvavec dobil umetni oziroma tehnični sneg, ali ne, zna biti že danes (v petek) konec, saj se bo na Gospinci ob 11. uri sestala skupina mednarodnih znanstvenikov iz komisije, ki jo je marca pred dvema letoma v Rio de Janeiru imenovala konferenca OZN o okolju in razvoju in takrat 22. marec Generalni skupščini Združenih narodov priporočila za Svetovni dan voda. Zanimivo je, da se je skupina znanstvenikov odločila za obisk Krvavca na podlagi lanskega nenavadnega pojava, ko so smreke nerazumljivo bogato cvetele. (Posnetek smo lani objavili tudi v Gorenjskem glasu). Za Krvavec pa je tudi značilno, da ob ekoloških neravnotežjih prav to območje v atmosferi odraža najmanjše poškodbe ozonskega plašča. Podobne ugotovitve so tudi z območjih na severni polobli, kjer imajo smučišča z umetnim (tehničnim) snegom. Skupina znanstvenikov je že predlagala, da bi Krvavec postal svetovni vzorec za znanstveno preučevanje umetnega snega, ozonskega plašča in le-tega ter drugih vplivov na zdravo pitno vodo in okolje nasploh. Krvavec bo torej že prihodnjo sezono imel, vsaj za vzorec (nekaj časa, če ne kar za stalno), umetni sneg. Odločitev, ki ji, kot smo izvedeli (vsaj za zdaj), ne nasprotuje tudi Ministrstvo za okolje in prostor, bo še najbolj "koristna" za smučanje, zimski turizem na Krvavcu in v dolini in nenazadnje tudi Rekreacijskemu centru Krvavec. S tem, ko naj bi Krvavec postal svetovni znanstveni vzorec z elitnimi znanstveniki in strokovnjaki pa se tudi dolini v prihodnje obeta popolna ekološka varnost. • A. Ž. Žičnice na Triglav Druga nenavadna in presenetljiva novost pa je, da vse govori v prid, da se iz zaprašenih map ponovno vzame v pretres projektna študija o Triglavskih žičnicah, stara že več kot trideset let. Mednarodni strokovnjaki namreč vse bolj prisegajo, da so žičnice edini ekološko zdrav in čist poseg v naravo oziroma v območja, kot je tudi Triglavski narodni park. Kakršenkoli drugačen masovni obiski (z avto-mobili, helikopterji in nenazadnje peš) so potencialni viri onesnaževanja. Uresničitev projekta Triglavskih žičnic pa bi razrešila tudi stalni problem odvažanja takšnih in drugačnih odpadkov v dolino na za do določena mesta. Sestanek posebne znanstve-no-strokovne komisije o tem bo danes ob 13. uri v hotelu na Voglu. • A. Ž. <• OSNOVNA ŠOLA dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica razpisuje prosto delovno mesto ŠOFERJA - HIŠNIKA Pogoji: - izobrazba IV. stop. - tehniška smer - šoferski izpit najmanj B kategorije Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas. Prijave pošljite na OŠ dr. Janeza Mencingerja, Savska 10, Bohinjska Bistrica v 8 dneh po objavi. IVECO SALON VOZIL St. Žagarja 30 218-690 ALPO OPREŠNIKOVA 88 KRANJ TEL.: 212-679 212 1«« ---5JHT prodajalna GLOBUS Za Veliko noč bodo pri roki: rezalni stroj Gorenje METALIK 17.065,80 SIT rezila za jajca 204,70 SIT strgalo za hren 528,10 SIT pletene košarice za pisanice od 123,60 do 340,20 SIT sklede za vzhajanje testa od 325,40 do 1227,60 SIT pekači za potico od 1241,00 do 2381,40 SIT krožnik Arcopal 31 cm 944,30 SIT 27 cm 403,40 SIT ovalni 34 cm 1.142,20 SIT V cenah še ni vštet popust z Merkurjevo kartico zaupanja! ' Z njo so vse cene še najmanj 4% in največ 8% NIŽJE. Naj... pirh, šunka... Kranj - V uredništvu smo se odločili, da po vzorcu jesenske prireditve v Cerkljah Naj pridelki, pred začetkom velikonočnih praznikov skušamo "poiskati" Naj pirh (najlepši ali največji) + Naj šunko + Naj hren... Primerke bomo sprejemali danes (v petek) do 13. ure v uredništvu Gorenjskega glasa Kranj, Zoisova 1. "Naj jedilnega pribora" pa ni treba nositi, ker ga imamo v uredništvu. • (až) Nagradna igra M Alpski večer Bled - Še vedno velja NAGRADNA IGRA, in povabilo, da nam do vključno srede sporočite (na dopisnico, kdaj bo letošnja prireditev Alpski večer Bled 94. Naj Vam izdamo, da bo meseca maja, da bo na njej nastopilo 15 ansamblov, da bo prireditev pokazala potem televizija. SI Iskra Števci KRANJ, d.o.o. Savska loka 4 64000 Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Stroj za brizganje plastike BEUŠČE 125 g, letnik 1980 izklicna cena 936.000 SIT 2. Osebni avto R 4, letnik 1986, 93000 km, neregistriran, nevozen izklicna cena 93.600 SIT 3. Viličar Litostroj TIP V 3,5 t, diesel, nevozen izklicna cena 390.000 SIT 4. Osebni avto JUGO 55, letnik 1988, vozen, 90000 km, izklicna cena 240.000 SIT Javna dražba bo v četrtek, 7. 4. 1994, ob 11. uri na sedežu prodajalca, kjer bo pol ure pred začetkom dražbe možen ogled osnovnih sredstev. Interesenti vplačajo varščino (gotovina) v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni Podjetja Iskra Števci. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so slovenski državljani. Varščino bomo uspešnemu kupcu vračunali v kupnino, drugim ponudnikom pa po končani dražbi vrnili. Kupec mora celotno kupnino plačati in osnovno sredstvo prevzeti v sedmih dneh po javni dražbi, sicer kupnina zapade. Osnovna sredstva bomo prodajali po sistemu VIDENO - KUPLJENO, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. KaRCHEH visokotlačnih pralnih strojev HDS995 170b ar TEMPERATURA VODE CENA Neto + P.D. 150°C J 150 °C 150°C 3300 DEM 4200 DEM i 5800 DEM ATEST, GARANCIJA, SERVIS, DODATNA OPREMA KINCDOM D.O.O., SIANEilCIS) U, 6UI0 IJUBUAIU TU.: 0*1/50-34« SEJEM rabljenih avtomobilov in bolšji sajam NA JESENICAH pod Maiakljo (06 hokejski haSi) VSAKO SOBOTO OD 8. - 13 ALPETOUR potovalna agencija objavlja na temelju sklepa delavskega sveta razpis za delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VII. oz. VI. stopnja strokovne zahtevnosti tehniške ali ekonomske usmeritve, najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodenju podjetja, potrebne organizacijske ter vodstvene sposobnosti Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Ponudbe za razpisano delovno mesto morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, na naslov: ALPETOUR, POTOVALNA AGENCIJA, p.o., KRANJ, SPLOŠNI SEKTOR, MIRKA VADNOVA 8, 64000 KRANJ. Kandidati za delovno mesto direktorja podjetja na kuverti označijo "za razpisno komisijo". ANG^SČInA v NA,AVI IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ LJUBLJANA v NA.AVI ZA UČENCE 5.... 9..., 7..., 8..., rajteda* oanofrnUt šol ZA DIJAKE 1..., a..., letnikor »r^tcjlh *ol ANGLEŠČINA: I. od 25. junija do 2. julija 1994 od 2. avgusta do 20. avgusta 1994 n. m. od 13. avgusta do 20. avgusta 1994 IV:. od 20. avgusta do 27. avgusta 1994 NEMŠČINA: I. od 25. junija do 2. julija 1994 VPIS IN INFORMACIJE: IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 26 rt 061 /322-791, 061/13 34 016 PRIJAVITE SE ČIM PREJ, MER JE ŠTEVILO UDELEŽENCEV OMEJENO MALI OGLASI g 223-444~ g 223-111 APARATI STROJI OVERLOCK, PFAFF in SINGER, nova, nerabljena, ugodno prodam. «215-650_6063 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595 6342 Ugodno prodam dobro ohranjen malo rabljen GORILEC. S 327-303 7003 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovstickom In več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. S 632-175 7029 TAJFUNOV PUHALNIK prodam . Rebernik, Senturska gora 17, B 421-649_7046 SAMONAKLADALNE PRIKOLICE 12 in 14 kubične lahko naročite in CEPILNIKE DRV na sveder ter hidravlične, prodam. S 061/666-396 7047 Prodam TRAKTORSKO KIPER PRI-KOLICO 3.5 t, Velesovo 12 7053 AVTOPRIKOLICA prodam ali menjam za les. B 738-922 7123 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 30 KW z bojlerjem, na različna goriva, nerabljeno, prodam. Cena 120.000 SIT. B 214-524_7130 Poceni prodam starejšo BARVNO TV GRUNDING ekran 54 cm. B 218- 073 7152 SATELITSKI ms n.mi" Amstrad" ■ «>«> K/vrN/\i > v TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO 11) s(iARAN(l.|A. OBROKI 1-0^-., 7. MONTAŽO SAMO 00/^' * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* ♦VRTIJIVI SISTEMI* SAI-VRIIOVNIK NK.IOKA, <;<>m<ŠI< 12S TEL: 064 633-425 ŠTEDILNIK 3 + 2 iz nerjaveče pločevine in ena notranja vrata (suha montaža), ugodno prodam. B 324-612_me DVOOSNO PRIKOLICO za avtovle-ko z naletno zavoro, reg. celo leto, nosilnost 1.500 kg. B 58-375 7162 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK na trda goriva za etažno ogrevanje TV 23. B 681-388_7171 Prodam BETONSKI MEŠALEC. S 733-023 7172 PISALNI STROJ Orvmpia, mehanski, cena 25.000 SIT. B 324-094 717» OSEBNI RAČUNALNIKI, TISKALNIKI (Epson, Fujitsu) zaščitni filtri, programerska oprema. ATAKA d.o.o. « 324-313__7179 Prodam PREDSETVENIK - Jež 220 cm. a 061/641-021 zvečer /-im Prodam avtomatski SADILEC ZA KROMPIR Hmezad. a 061/641-021 zvečer 7195 Prodam nov VOGEL-NOOT SADILEC za krompir. 8061/641-021 zvečer 7199 Kupim dvobrazdni OBRAČALNI PLUG Regent, a 061/641-021 zvečer 7197 Prodam Ferguson SADILEC ZA KROMPIR, a 061/641-021 zvečer 7199 Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek, z dobrim delom pa se bo z vami sklenilo tudi redno delovno razmerje I VABIMO VAS ZA DELO NA TERENU NA OBMOČJU GORENJSKE ! Plane ponudbe pričakujemo na naalov: Zavarovalnica TILI A, d.d. Novo mesto, Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a, Informacije po telefonu 064/214-976,218-686 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI H1-« ALF TV - vidao - ovdlo - hl-fl •tamaairaaufataK ; ■»49Un9M»«MT*9%C» OBL *&oo& AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.996 SONY 55TTX 99.800 80NY E -180 630 SONY UX -60 235 ODPRTO 00 9.H OO 12.h IN 00 tS.hdo 19.b OS SOBOTAM OD 8M 00 18Jl V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel: 222*666 Prodam novega PAJKA 4550 ali zamenjam za poljubno, a 061/641-021 zvečer 7199 Prodam PREDSETVENIK 180 cm z mrvilnikom. a 061/641-021 zvečer 7191_ Prodam DVIGALO za vpomoč zidarskih del z 3.f elektro motorjem. Lahovče 26, Cerklje 7193 Prodam novo nerabljeno 100 lltersko HIDRAVLIČNO PREŠO za stiskanje sadja, a 720-180 po 19. uri 7209 Diva APARAT ZA ČIŠČENJE na suho paro, prodam, a 41-493 7222 OBRAČALNIK za TV 420, poceni prodam, a 738-034 7259 Avtomatski SADILEC krompirja, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje. 7333 MULTIKULTIVATOR s priključki Muta, ugodno prodam, a 45-159 7339_ Novo KOSILNICO Gorenje - Muta Maestral, širina kose 1 m, primerna za hribovit teren, prodam. Sebenje 38, Križe. 7349 Prodam COMMODORE 64 z vso opremo, vključno z TV, cena 200 DEM, a 332-420_7394 Kupim TRAKTOR TV 18, starejši tip, lahko v okvari, kupim, a 736-602 7399_ PLUG dvobrazdni Osjek, generalno obnovljen, prodam, a 45-730, po 20. Uri. 7392 Industrijski ŠIVALNI STROJ Necchi, prodam, a 631-433 7393 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 300 - litersko, lepo ohranjeno. B 620-259 7412 KULTIVATOR, širina 140 CM, 2 ježa, prodam, a 713-225 7450 Prodam ELEKTRIČNI MOTOR s prirobnlco 11 kW 2800 obratov/min. a 421-635 7452 Gopodinjski OVVERLOCK Brother 546 D, 4 nltni in dvoigelni.nov, prodam, a 401-125 po 17. uri 7sos PEČARSTVO Šubic - Kranj Jezerska cesta 93b Telefon: 242-515 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, VAMAHA, KAVVAJ po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. »802 274 in 802-216_mos Prodam KONČNO STOPNJO 2x400W, 8 OHM, prodam, a 623- 077 7124 Nujno prodam BARITON, BAS KITARA, BAS OJAČEVALEC, a 47-561 dopoldne, Robert 7199 Ugodno prodam odlično ohranjen KLARINET SiB, znamke Sel mer 10 S. a 51-440 7100 Prodam BOBNE AMATI In električno KITARO, a 52-124_7192 Homer KITARO, Oberkreiner model, Feniks kopija Stratokaster, prodam. a 714-512_7299 KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija 80 basov, 5 registrov, prodam, a 65- 631 7393 GR. MATERIAL Poceni prodam dve novi TROJNO ZASTEKLJENI OKNI; LESNA IZOLIR ŠOLAR 180 x 120 z polkni. a 061/ 813-337 med 9. in 12. uro 7002 Ugodno prodam BETONSKO ŽICO in MREŽE več dimenzij. B 802-007 Kupim, STREŠNO OPEKO Kikinda, model 233, 270 kosov ali Bobrovec 560 kosov, a 736-724, od 12. do 20. ure. _ 7129 Poceni prodam lepe MOZAIK PLOŠČICE za oblaganje. Šenčur, Partizanska 49 7176 Ugodno prodam rdeče KLINKER PLOŠČICE A - kvalitete, a 46-628 zvečer 7299 Prodam rabljeno dvojno DVOKRIL-NO OKNO s stekli. B 43-460 7324 100 kom. SIPOREKSA 50x60x10, prodam. B 45-056 7339 Prodam LADUSKI POD in POBIJON (OPAŽ). B 78-425 in 718-322 7359 PUNTE IN BANKINE. prodam. B 46-403 7491 IZOBRAŽEVANJE MARK, d.0.0. tečaji angleškega in nemškega jezika, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. B213-983 9979 Dipl. ing. fizike poučuje matematiko, fiziko in kemijo. »217-817 7050 NEMŠČINA - prevodi in instrukcije. » 65-797 7190 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole in osnovne šole. B 332-605_7409 INSTRUIRAM matematiko za vse vrste šol. B 733-004 7410 KUPIM Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. B 53-401 4071 V Kranju na prometni točki kup»* ali najememo delavnico s pisan*1, poslovni prostor. B 061/1255-0» DNEVNO NOČNI LOKAL 120 j plus DISKOTEKA 330 m2 + 300"» terase plus ŠESTSOBNO STArV VANJE, vse v enem kompleksu"! odlično vpeljano, oddam v naj*"; Odkup inventarja obvezen. B 7302_ _ V najem oddam SKLADIŠČE 40^2 v Naklem pri Kranju. B 50-852 1* PROJEKTANTSKE STORITVE PRI IZGRADNJI OBJEKTOV iN OPREMLJANJU INTERIERJ^ • PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBfTEV GRADBENE*3* DOVOLJENJA • PROJEKTI NOTRANJIH OP^ • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA LEGALIZACIJO ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTO^ CREATIM INŽENIRING d.O0' Kranj, šoceva 23. » 064 241 1'° s V bližini Kranja prodam KOMP^ v katerem je trgovina z živili inKJj bar, 200 m2 in poslovni objekt 1J m2, možen nakup po delih. 133-31-04__ TRGOVCI POZOR! V centru Kr** oddam TRGOVSKI LOKAL cea* m2, primeren za prodajo tek> obutve, otroška trgovina. B W od 20. do 21. ure. Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO r« območju Šenčurja, Srednj« vasi, iui, Visokega, Milja, ffcttvora-Pomjdb« pod: GOTOVINA j NA ROKO _J foto bobnar Odkupujemo smrekovo, bukovo in macesnovo hlodovino, tudi luba-darke. B64-103 5359 Odkupujemo smrekovo hlodovino po tržnih cenah. EXIMTRADE, B 56-742 5437 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, ure, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, B221-037, 48-545 0640 - Kupim železna kolesa za Bucher kosilnico velikost koles 4.00 x 8. B 65-154 7177 Kupujemo suh SMREKOV LES I klase, dimenzije 25,50,70 in 80 mm in suh HRASTOV LES I klase 25 In 50 mm. B 242-061 7375 V Radovljici oddamo v na&, skladiščni prostor 60 m2. • 'm 434, po 20. uri. 1* V najem oddamo PROSTOR S SKLADIŠČE ali obrt v Naklem m m2, Dupljah 440 m2, češnjevku ^ m2, Goricah 240 m2, Voklern m2, Kokrici 90 m2 in drogo.AP^.. NEPREMIČNINE B 214-674, štnino Priimek in ime:. Naslov:_ Poštna ŠL:_ Kraj:_______ Komadov:. Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje Panasonic SEFMSZORIGINALNMDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tal.: 064 222 868 tu.: 064 222 867 UU8UANA.tel/fa)c: 061 159 0 232 KRANJ. toi/fax, 064 222 150 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. ID 633-452 popoldne SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. 0 324-457 7272 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata lahko naročite. 0 714-519_7275 LESTVE vseh vrst in dolžin iz lesa dobite Zbilje 0 061/611 -078 nn VODIMO POSLOVNE KNJIGE za podjetja, 0 620-974 po 20. uri 731 s Izoliram cevi centralnih kurjav z aluminijasto pločevino in stekleno volno, cena ugodna, fi 329-3747332 IZPOSOJA strojev za globinsko čiščenje talnih oblog. 0 46-149 7421 TIK TAK TRGOVINA, urarska popra-vila, modne ure. Emona center, Radovljica 7436 izvajamo vsa GRADBENA DELA. IS 421-415_7477 KNJIGOVODSKA IN ADMINISTRATIVNA DELA za obrtnike in podjetnike in mala podjetja, nudimo. S 217-905 In 56-101, med 20. in 21. UrO. 7466 na U obrokov! SAT TRADE tel; 064/422-585,421-108 STANOVANJA Najamem 1 do 2-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem Jesenice - Plavž ali Radovljica -Lesce. 081-436, od 8. do 12. ure dopoldan seoo Prodam TROSOBNO STANOVANJE 63 m2, CK, v Stražišču. 0 310-149 po 18. uri 7024 Dvosobno stanovanje 46 m2, v Kranju, prodam. Ogled konec tedna. SJ 212-313 7083 Prodam opremljeno GARSONJERO. 0 327-486, od 8. do 12. ure. 7125 Po zelo ugodni ceni prodam DVOSOBNO STANOVANJE 48 m2. 0 211-159_7212 Ugodno oddam ali prodam STANOVANJE na Jesnicah. 0 061/51-318 7213 DVOSOBNO STANOVANJE 68 m2 v Kranju na Planini II, prodam. 0 328- 601 7274 Za občasno bivanje oddam ENO-SOBNO STANOVANJE. 0 43-030 7298 Oddamo DVOSOBNO STANOVANJE, vseljivo s 1. majem, šifra: LETNO PREDPLAČILO_7314 Zaradi bolezni zamenjam lastniško 3 in pol sobno stanovanje z balkonom, telefonom, etažno ogrevanje, v 3. nadstropju. Pogoj zamenjave; 2 sobno stanovanje z centralno kurjavo, telefonom, pritljičje ali dvigalo. Even-tuelno tudi prodam. 0 216-702 7398 STANOVANJE 53 m2, po 1100 DEM, klasično ogrevanje, prodam. 0 215- 232 7402 škofja Loka - staro mestno jedro prodam STANOVANJE 68 m2. 0 621-380_"_7416 DVOSOBNO STANOVANJE 65 m2, cena 58.500 DEM, prodam. 0 323- 596 7422 V Mojstrani prodam STANOVANJSKO HIŠO 12 x 10 v 6. gradbeni fazi. 0 84-560 7440 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE ali menjam za manjše. 0 214-747 7461 Več APARTMAJEV na Bledu (2-6 oseb) v mesecih junij, julij, avgust -najamemo. Šifra: PRAVOČASNA REZERVACIJA 7476 Nudimo najem garsonjere v Kranju in Golniku, K3 KERN, Kranj d.0.0., Komenskega 7, 0 221-353 7496 Pri Naklem prodamo polovico HIŠE 90 m2 na zemljišču 500 m2. 0 214-674, 218-693 7500 Več stanovanj različnih velikosti prodamo po ugodnih cenah, v Kranju, Radovljici, Tržiču, Lescah, Jesenicah, Škofja Loka, K3 KERN Kranj d.0.0.. Komenskega 7. 0 221-353 VARSTVO Iščem gospo, ki je pripravljena priti na dom varovat 2 otroka, okolica Bleda. 0 76-277_7257 VOZILA DELI "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpadl 0064/692-194 913S Z 125 za rezervne dele, prodam. 0 65-151, Šink 7345 Prodam nova BLATNIKA in KOVINSKO MASKO za Z 101, star tip. Pipanova 78, Šenčur 7430 VOZILA Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528 4558__ Prodaja novih vozil: DAIWU in MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozli in prenos lastništva) 0325-981 4734 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 9.4.94. 049-442 9643_ Poceni prodam Z 750, letnik 1981. 0621-741, zvečer 9914 YUGO 45 A letnik 1987, reg. celo leto, prodam. Kurat, Struževo 28 9924 Prodam R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, 64.000 km, cena 4.000 do 3500 DEM. Janševa 6, Radovljica. 7054_ YUGO KORAL 55 letnik, 10/89, rdeče barve, dodatno opremlen, prodam. 0 691-752 7099 Z 850, letnik 1985, reg. do 1/95, cena 1300 DEM, prodam. 0 327- 155 7107 R 18, letnik 1979, ugodno prodam. Grbič, C. Revolucije 7, Jesenice. 7110 Z 750, letnik 1979, reg. do 12/94, cena 850 DEM, prodam. 0 65-559 7115___ Z 101, letnik 1982, cena 1500 DEM, prodam. 0 82-158, po 17. uri. 7119 BMVV 316, letnik 1987, 4 V, športno podvozje, rdeče barve, 97.000 km, cena 12.300 DEM, prodam. 0 622-516 7120 125 P, letnik 1978, reg. do 10/94, cena 600 DEM, prodam. 0 217-625 7122_ YUGO KORAL 55, letnik 1990, odlično ohranjen, garažiran, prevoženo 35.000 km, voznik 35. letni staž, cena 4900 DEM, prodam. 0 53-175 7129 YUGO 55, letnik 1990, reg. do 1/95, prodam. 0 66-565, od 8. do 12. ure. 7130 Prodam YUGO 45 A letnik 1987 za 2.600 DEM. 0 325-008 7131 ALFA ROMEO 33 1.5, Sušnik, Zg. Besnica 14 7132 Prodam LADO 1.200, dobro ohranjeno, letnik 1985. Dobre, Zg. Bitnje 168 7133 OPEL KADET KARAVAN 1.3 S, letnik 1981, reg. do 9/1994, obilo dodatne opreme, drugi lastnik, ugodno prodam. 0 718-388 ali 723-259 7136 Prodam PEUGEOT 205 XL, letnik 1989, 82.000 km, garažiran, reg. do 4/1995. 0 47-194_7140 Prodam FIAT 126, letnik 1987. 0 421-295 7141 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 2/1995. 0 58-209_7142 Prodam R 4, letnik 1984, cena po dogovoru. 0 714-108 7143 Prodam Z 101, letnik 9/1987, garažirana, prvi lastnik. 0 77-944 YUGO 55, letnik 1985, bele barve, reg. celo leto. 0 241-524 7145 YUGO KORAL 45, letnik 1989. 0 215-456 popoldne 7148 Prodam Z GTL 55, letnik 1984 ffl 621-420_m? Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik 1988, odlično ohranjen. 0 874-297 Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 12«, M.: 0043-463-21415 Prodam Z 101 GTL 55. 7154 59-143 Prodam YUGO SKALA 55, letnik 10/ 1990, cena po dogovoru. 0 329-802 7159_ Prodam SAMARO letnik 1987, lepo ohranjena. 0 43-558 7161 AUDI 80, letnik 1988, klima, alarm, siva barva, prodam. 0 881-452 7166 YUGO SKALA, letnik 1989, 69.000 km, reg. do 19.12.1994, cena 4.000 DEM, prodam. 0 83-446 7199 ODKUP, PRODAJA - CENITEV in PREPISI vozil. 0 70-747 7199 ODKUP, PRODAJA - KREDIT in PREPIS vozil. 0 70-747_7200 Prodam Z 128, odllčano ohranjen. 0 692-781 7201 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1989, reg.do 17.3.1995 in Z 101 po delih. VoklO 47 7202 Prodam DAG DIANO, letnik 1983, cena 1300 DEM in Z 128, letnik 1985,cena 1350 DEM. Grajska 7, Bled. 076-246_ 7203 SEAT IBIZA 1.5 GLX, letnik 1988, bele barve, z vso opremo, prodam. 0 241-178 ali 332-178 7206 YUGO KORAL 55, letnik 9/1991, 41.000 km. 0 682-132 7210 Prodam AUDI 80, starejši letnik. 0 45-349 7214 LADA RIVA 1500, letnik 1987, 73.000 km, reg. do 3/1995, prodam. 0 421-385 7215 Dobro ohranjen YUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. 0 422-2207217 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1983, cena po dogovoru. Tratnik, Zelenica 12, Tržič_7219 Prodam YUGO 55, letnik 1989, dobro ohranjen, garažiran, registriran celo leto. Selo 22, Žirovnica 7220 Prodam HONDO CMC 1.4 GL 16 V, rdeča, letnik 8/1988. 0 45-114 7224 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983,cena 1.200 DEM, Gašič, C. revolucije 4, Jesenice 7225 Prodam OPEL RECORD, letnik 1984, reg. do 10/1994 ali menjam. 0 48-068 7233 Ugodno prodam Z CON FORT, letnik 1982. 0 329-143 popoldan 7237 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 4/85, lepo ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 0 218-047 7250 LADO NIVO 1600, letnik 1987, prodam. 0 714-103 7251 R 5 Campus, letnik 1988, prodam. 0 738-932 7252 PEUGEOT 405, prodam. Tehnoser-vis d.0.0., Hafnerjevo nas. 16, Šk. Loka. 0 631-518 7253 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, bele barve, lepo ohranjen, 5 vrat, prodam. 0 311-877 7290 Ugodno prodam registrirano kombi-nirano Z 850. letnik 1985. 0 70-490 R 4 GTL, letnik 86, ohranjena, prodam za 2.700 DEM. 0 310-716 7295 GOLF JGL, letnik 10/1981, prodam. 0 421-441 7266 Prodam BMW 316, letnik 1987. 051-841 popoldan 7270 TEL: 221 - 051 pi - m DOSTAVA HRANE TEL.: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG - 700 SIT Prodam odlično ohranjen 126 P, letnik 9/1985, 34.000 km. Breg 8, Križe 7271 VW POLO, letnik 1990, prodam. 0 45-582_7273 YUGO 45, letnik 1990, rdeč, ugodno prodam. Trboje 3, popoldne 7277 OPEL ASCONA 20 i, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. P od reber 7, Naklo 7278 Prodam DIANO, letnik 1981. 938 715- 7279 R4 TL, letnik 1988, 73.000 km, reg. do 4/1995,prodam za 2.500 DEM. 0 715-954_7310 Prodam KOMBI 850, letnik 1983, dobro ohranjen, cena 1.000 DEM. 0 682-239_7311 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, reg. do 8/1994, 56.000 km, cena 5.500 DEM. 0 53-401 popoldan 7313 Prodam Z 101, letnik 1978, reg. do avgusta. Zg. Duplje 80, 0 47-190 VERATSCHNIG •VEUKO SKLADIŠČE DELOV •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043 - 4227-2338 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. do 6/1994. 0 631-190 7321_ Prodam R 4 GTL, letnik 9/1987, bele barve, 58.000 km, reg do 2/1995, cena po dogovoru. Erlah, Kovorska 53, Tržič_7329 Polski FIAT 126 P, letnik 1981, po delih in nekaj delov za Z 101, prodam. 0 53-176 7329 Polski FIAT 126 P, letnik 1983 In Z 750, letnik 1978, prodam. 0 53-176 NISSAN SUNNY, letnik 1986, meta-lik, kljuka, radio, prevoženo 83.000 km, prodam. 0 733-017 7334 FORD ESCORT 1.3 GL, cena 5.900 DEM, prodam. 0 327-119 7339 R 4, letnik 1992, bele barve, 26.000 km, reg. do 2/95, prodam. 0 41-339 7343__ 126 PGL, letnik 1988, malo karam-boilran, že popravljen, cena 1800 DEM, prodam. 0 632-465 7349 Prodam MERCEDES 300 D, letnik 1980, prvi lastnik. 0 242-262 7417 Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1977, prva barva, cena po dogovoru. 0 43-390 7419 Prodam UNO 45 FIRE, letnik 1989 in LANCIA Y 10, letnik 1991. 0 49-442 7427 Prodam ALFO 33, karambolirano, letnik 1991 in R EXPACE, letnik 1987. 0 49-442 7429 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1988, 52.000 km, reg. 3/95. 0 421-490 7439 Prodam R 4, letnik 5/86. 0 329-170 7442 Prodam GOLF S paket, letnik 1984, zelo ohranjen, poceni. Zlatnarjeva pot 8 Stražišče 7443 Prodam FLORIDO, letnik 1990, 36.000 km. Kokalj, Tatinec 12, Preddvor 7449 Prodam PEUGEOT 205 XL,letnik 1988, cena 9.000 DEM. 0 49-318 7447 Prodam R 4, letnik 1984, temno modre barve, ohranjeno, cena 2000 DEM.O 401-026_7448 Prodamo naslednje avtomo-bile:PASSAT KARAVAN, letnik 1989, AUDI 80 TD. letnik 1988, Z101, letnik 1989, BX letnik 1987, BMVV 316, letnik 1985, GOLF GTI 16 V, letnik 1988, YUGO 45 letnik 1987, VISA letnik 1987. 0 325-981 DAŠ -DOBIŠ 7449 GOLF diesel, letnik 1991, bele barve, prodam. 0 714-342 7451 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, 15.500 km, reg. 9/94. 0 632-980 po 18. uri 7454 Prodam YUGO KORAL 55, letnik 1988, cena 3.400 DEM. 0 46-703 7455 Prodam YUGO KORAL 55, zelo lepo ohranjen, reg. 12.4.1994, cena po dogovoru. 0 326-930 7456 Prodam CITROEN VISA 11 RE letnik 7/1987, bordo, 85.000 km. 0 52-281, 50-852 7460 FIAT TI PO 1.4 S MAQ Cena do registracije : 16.990 DEM SEAT TOLEDO: 1.6 GLi 23.400 DEM 1.8 GLXi 26.900 DEM 2.0 GTI 29.900 DEM Vozila so \s zalogi. MOHTANA D.0.0., IR 061/558-376,0609/615^648 Prodam YUGO 45 AX letnik 1987/88 reg. 3/1995. 0 710-727 po 16. url Prodam YUGO 55 A letnik 1987, cena 3.000 DEM. 0 802-747 7357 Prodam R 4, letnik 1974, cena po dogovoru. 0 802-747 7359 Prodajam Z 101, letnik 1978 ner-rirana. 0 241-645 7392 Prodam Z POLI letnik 1990. 662 41- 7463 eglsti Prodam R 5 CAMPUS 3 V, letnik 10/ 1991. 0 715-598_7287 Prodam Z 750, letnik 1981, cena 300 DEM. 0 66-837_«92 R 5 CAMPUS, letnik 1992, 24 000 km, prvi lastnik.prodam. 0 311-567 7293_ ALFA 33 1.3 S, letnik 1989, reg. 3/ 1995, 35.000 km, prodam. 0 311- 567_7294 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, lepo ohranjen. 0 84-495_7295 Prodam YUGO 45, letnik 1982,cena 1.100 DEM, Zariška 21, Dru lovka 729 7 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, 19.000 km, cena po dogovoru. Golnik 47 7301 Prodam FORD ESCORT letnik 1979 in veliko rezervnih delov. 0 46-576 7304_ Prodam VISO GT, cena 3.200 DEM. 0 47-491 7309 126 P, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. 0 57-757 7370 Prodam R 4 GTL, letnik 1989, bež barve. 0 49-455 7371 MAZDA 323 GLX SEDAN 1.6 avtomatik, letnik 1990, 53.000 km, garažiran, reg. 11/1994, odlično ohranjen, ugodno prodam. 0 622-367 7373 Prodam BX CITROEN, letnik 1984, reg 8/1994, GOLF diesel, letnik 1985, reg 5/1994. 0 83-735_7375 Prodam ŠKODO 135 L, letnik 1992 in Z 750, starejši letnik, pravkar obnovljen. 0 622-581 7379 Prodam Z 750, nereg. 0 421-675 GOLF diesel, letnik 1983, ugodno prodam. 0 325-055 7393 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. 0 45-086 7395 R 5 Campus, letnik 1991, reg. do 5/ 94, 3V, zatemnjena stekla, temno modre barve, cena 10.000 DEM in R 5 Campus, letnik 1991, reg. do 9/ 94, bele barve, zatemnjena stekla, 5 V, cena 10.100 DEM, prodam. Možnost kredita na 1 leto, možnost staro za staro. 0 83-389 7399 LADO SAMARO, letnik 1988, reg. do 8/94, cena 4.500 DEM, prodam. Tupaliče 52. 7395 GTL 55, letnik 7/86, zelo ohranjen, prodam. 0 422-036 7399 GOLF JXD, modre barve, dobro ohranjen, prevoženo 120.000 km, cena 7800 DEM, prodam. 0 216- 533_ 7403 Z 101, letnik 10/90, cena 4000 DEM, ugodno prodam. 0 50-826 7404 JEPPARO, 4x4, letnik 1989, 20.000 km, ter MZ 250 ETZ, prodam. 0 802-574 7409 126 P, letnik 1981, vozen, prodam. Vrtna pot 8, Voglje, Šenčur. 7126 DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, odličen, prodam. 0 212-991 7411 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, cena 1300 DEM. 0 422-266_7497 Prodam YUGO 45, letnik 1988, reg. 2/95, 80.000 km. Komar, Gradnikova 17, Radovljica 0 710-713, od 13. do 19. ure. 7499 Prodam Z 101, letnik 1986, neregistrirana. Jagodic, Zlato polje 3 c 7470 R 4 TL, letnik 1984, reg. celo leto, prodam. 0 725-173 7479 YUGO 45 E, letnik 1987, prodam. 0 214-904_7493 R CLIO 1.2, letnik 1993, 5 vrat in AUDI 80 1.8 S, letnik 1987, ugodno prodam. MINEX TRADE d.0.0. 0 212-073_7495 Prodam R 4 letnik 1989, reg. 12/ 1994. O 323-727_7497 AX 10 E, letnik 6/88, 80.000 km, vinsko rdeče barve, digitalni radio, lepo ohranjen, poceni prodam. 0 721-554 7499 ZAPOSLITVE Iščemo prodajalce drobnega tekstila - teren Gorenjska. 0241-038, od 17. do 19. ure 9104 Zaposlimo simpatično NATAKARICO Slovenko za delo v pizzeriji, 350 SIT/ h. 0221-051_9997 ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. 0 326-683 7032 Takoj zaposlim kv STAVBENE«^ KLEPARJA ali priučenega. « 740 od 19. ure dalje J*. ZASTOPNIKE za prodajo zanimj*; ga artikla, iščemo. 0 069/61-762» 069/69-415__J^. Iščemo komunikativne oaob« ^-f prodajo knjig po telefonu oziroiw na terenu. Preverjena možnost w brega zaslužka. 0 061/447-562 rn* 10. in 15. uro_ Iščemo ZIDARSKO IN FASADER* KO DELO. imam skupino, poceni in kvalitetno. O 401-31^ Za prodajo atraktivnih uvožan^ izdelkov na območju cele Gor®2t. iščemo sodelavce, lahko tudi v°°"' ja. Dober zaslužek, exkluzivno. formacije O 0609/617-209 Delo dobi mlajši upokojenec vaj*' gradbenih del. 0 329-010 Trgovina z živili honorarno zap^' PRODAJALKO kasneje možna r*«* zaposlitev. 0 403-239 71« Delo v restavraciji na Bledu KUHARICA ali KUHAR. 0 725-05« 7113 Nudimo honorarno ali redno za.P^ slitev samo za resne in ^orn^**. trvne osebe za prodajo najnovejši* projekta DZS. Delo je teren«*0' mesečni zaslužek nad 100.000 s>" 0 331-118 od 20. do 21. "J dodatne informacije ponedeljek, i°V ek in četrtek do 15. ure Zaposlimo KV ZIDARJE, TESA^ in GRADBENE DELAVCE. STFW£ d.0.0. Gradbeni inžiniring in sartfC'r Kamna Gorica 59 B 0 736-435^ Iščemo resno osebo za P0"10?J gospodinjstvu. 0 328-902 _> Zaposlimo ZIDARJA redno ali W orarno. 0 78-798 po 16. uri__% BISTRO VISOKO išče dekle aH$t za delo v kuhinji. 0 43-351 vsak 0» od 7. do 11. ure____^ Odlično plačano ZASTOPNI$jJ DELO nudimo. Zaželjen lasten P* voz. 0 0609/617-132 BISTRO VISOKO išče slmPfS KUHARJA - ICO s prakso *t gostilna v Kranju. 0 213-484 Gostilna v Kranju honorarno zapjjj 5LAŠČICARKO za delo v dopolo*^, lahko upokoj«"', Iščemo prijazno in pošteno delo v strežbi. 0 49-220 dekleti za delo v strežbi. 1 vsak dan od 7. do 11. ure kem času 0213-484 V Radovljici in na Bledu ^ zaposlim TRGOVCA za prodajo ja in zelenjave. 0 061/1329-027 vjj 18. uri Zaposlimo PRODAJALKO v &M trgovini v Kranju, lahko priprt' Šifra: NEDELJA PROSTO ,4 Iz okolice Lesc iščem mlajšo >^ kojenko za pomoč v gospođini5^, 0 0609/610-633 TAVERNA MATEVŽ v Tržiču #PJnje, 0733-232 3299 42.KCa SIMENTALCA do 14 dni 'v^gMtuplm. 0 622-572 7099 ?3a^8t8iBga TELETA, kupim. 0 SIMENTALCA po izbiri, 0 802-040 7119 V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno bolL 30. marca je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in tast RUDI ZALOKAR Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Hvala vam. Vsi njegovi Kranj, 30. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE MRAK roj. Eržen se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in vsem, ki ste namesto cvetja darovali za potrebe farne cerkve. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Golnik, g. župniku, pevcem, podjetju Navček in Zvezi borcev. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kokrica, Cegelnica, Bašelj, 20. marca 1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, brata, strica in dedka EDVARDA POŽGAJA OBRTNIKA - grafičnega mojstra v pokoju ^zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovah z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu Doma oskrbovancev Preddvor, gospodu župniku, pevcem iz Naklega, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Edmund z družino, hčerka Lea z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 28. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta VIKA BERTONCLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom,prijateljem in znancem, njegovim bivšim sodelavcem LOKA iz Škofje Loke, Čebelarski družini Železniki in njegovim starim sošolcem za izraze ustnega in pisnega sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Planinskemu društvu za Selško dolino za lepe poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo dr. Janezu Dolencu in dr. Jožetu Možganu za nudeno pomoč. Hvala tudi pevcem pevskega zbora Domel in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena, hči in sin Železniki, 28. marca 1994 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, tašča ROZALIJA KOSELJ iz Zadrage 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob njeni dolgotrajni bolezni. Hvala za darovano cvetje, za pomoč pri opravljenem pogrebu in tako velikem obisku na njeni zadnji poti. VSI NJENI Zadruga, 27. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete LUCIJE JAUH p. d. Kovačeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem s Kokrice in solistu za zaigrano Tišino. VSI NJENI Kokrica, Hrast je, Orehek, 14. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, nonota, brata, tasta, strica, bratranca ADOLFA TRILLERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom LTH, Kina Kranj, Iskre Varjenje, Iskre AVN za izrečena ustna in pisna sožalja, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, B>klonjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Alenki Pegam, prof. dr. Mihu ebevcu in dr. Tereziji Potokar ter kaplanu Jožetu Černetu za opravljeno mašo in pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi! Kranj V SPOMIN 2. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in bratranec VINKO GALIČIČ iz Kranja Vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi. Kranj, 1. aprila 1994 V parlamentu. Dr. Janez Drnovšek: Janez Janša: Ne levo, ne desno - kam? Naj že mine... Milan Kučan: Bog mi je priča, Če protestniku ustava pade na da nimam nič zraven... tla... Težki dnevi (in noči) slovenske politike ... in pred njim Foto: Janez Pelko Nabrusimo kose.. Tudi vas bo odneslo... VSAK TEDEN ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Glasova nagrada v Senično Družina ROZMAN iz Seničnega št. 7 je bila izžrebana v 4. številki priloge V SOTOČJU za nagrado v vrednosti 20 tisočakov. Že v torek zjutraj je v naše uredništvo poklical najmlajši stanovalec iz te hiše, 19-letni Peter, ki je bil doma skupaj z 21-letno sestro Margareto. Med obiskom še wf dopoldan smo zvedeli, da prebivata v zgornjem stanovanju skupaj z mamo Andrejo in očimom Tonetom, spodaj pa živi*e njihov ded z ženo. On je naročen na Gorenjski glas, vendar so jih sosedje po telefonu obvestili o srečnem žrebu zanje že preji preden so sami prelistali časopis. Kar prav jim bo prišla nagrada, saj so vsi odvisni od skromnih delavskih plač. Peter, ki je enkrat imel srečo kot osnovnošolec pri ekspresni loterij si v prihodnje najbolj želi zaposlitev v mizarski stroki doma, saj sedaj dela v Avstriji. Njegova sestra pa je v pričakovanj osebnega srečnega dogodka. Naše čestitke veljajo seveda tudi vsem domačim, ki so bili zdoma, pa jih zato ni na tem posnetku. Pa še to! V torek zvečer nas je poklicala z istega srečnega naslova tudi gospa Stanka Rozman; povedala je, da je zelo užaljena in da bi nagrada morala biti njena; ker dopoldan ni bilo doma, so jo mlajši stanovalci prehiteli. NjetU zahtevi za razdelitev nagrade na aVa dela pa glede t& razpisana pravila ne moremo ugoditi. • S. S. - Foto: S. Saj* DRA6A ŽEfVA « SKLCNfL SEM DA OD DANES NAfRE-) Popravek V petek smo v Gorenjskem glasu na 3. strani v članku s seje radovljiške občinske skupščine zapi' sali, da se bodo Radovlji-Čani konec maja odločali o izgradnji kopališča in ureditvi cerkvenega dvorišča. Ne gre za cerkveno dvorišče, marveč za ure-ditev Linhartovega trga. Bralcem se opravičujemo. Uredništvo S seje kranjske vlade 20 tisoč mark za nova delovna mesta Kranj, 1. aprila - Kranjski izvršni svet je v sredo razdelil 20.0^ mark v tolarski protivrednosti trinajstim zasebnim podjetnik0!: oziroma obrtnikom, ki so redno zaposlili štirinajst brezposeln ljudi. . Komisija za zaposlovanje je sicer obravnavala 25 vlog, prispsl do srede marca, razpisne pogoje je izpolnjevalo 21 vlagateljev. *>° rečeno, jih je bilo tokrat "uslišanih" trinajst, drugi pridejo na vts1 predvidoma v naslednjem paketu. ... Denar za odpiranje novih delovnih mest so dobili: LE-Tehfl1* iz Hrastij, podjetje LOK iz Sp. Besnice, slikopleskarstvo F1*" Hudelja iz Preddvora, podjetje Gregor iz Kranja, Klasje iz Krafl]** Montaža mizarskih izdelkov Iztok Tomšič iz Kranja, Sprinter Zg. Bitenj, Delikatesa Šoba iz Kranja, sodavičarstvo in okref>* valnica kava Vovk iz Kranja, Sorting iz Kranja, TAB inženiring. Preddvora, Tlak iz Šenčurja in avtoprevoznik Franc Lomba* Cerkelj. • H. J. MAKLER BLED d.o.O' ?r^aja^^pWmiCn»^I VSE ZAZIDUIVE PARCELE NA GORENJSKEM' STRAN 8 numa Kidričeva 26 c, Jesenice Tel.: (064) 861 204 NAJCENEJŠA PONUDBA AVTOMOBILOV FIAT V SLOVENIJI TIPO 1,4 S.i.B. MAQ, CAT temna stekla, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, 5 vrat CENA SAMO 18.690 DEM! Ugodni kreditni pogoji na 4 leta brez pologa Količine omejene! P T X PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PIL PTT ICBLJ^ISIJI Uporabnikom javnih telefonskih govorilnic Vse uporabnike javnih telefonskih govorilnic obveščamo, da s 1. 3. 1994 stopijo v velja*0 novi žetoni za uporabo govorilnic. # Govorilnice, ki so prirejene za uporabo novih žetonov, so označene Z napisom "GOVORILNICA NA ŽETONE Z UTOROM" 0 Z novimi žetoni smo odpravili dosedanjo raznolikost med žetoni, ki so bili v uporab po Sloveniji vi # Novi žeton bomo spoznali po utoru in napisu "PTTSLOVENIJA" in "A" oz- "B aH "C" oznaki vrednosti na eni strani ter po napisu "POSTNA BANKA SLOVENIJE - PBS" na drugi strani # Vrednost novih žetonov je enaka starim, ki jih lahko zamenjate z novimi pri vseh pooblaščenih prodajalcih Z uporabo telefona prihranite čas in denar, javna telefonska govorilnica pa ^a"}J. omogoča tudi takrat in tam, ko nimate na razpolago svojega telefona, zato ne pozabite- JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA VAM JE NA RAZPOLAGO OB VSAKEM ČASU! S PRVIM APRILOM STE LAHKO Z NAMI VSAK DAN OD 5.30 DO 24. OO (NI PRVOAPRILSKA ŠALA !)