PoMalna plaČaM ▼ fgtoTlnl
Dopisi moralo biti iranitIrani, podplsaiv in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in slccr brezplačno
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
V organ. rtu mag.
kolikor nu'*1	. oliko pravice
— Izhaja 25 v mesecu. —
L' r t' d n i š < v o Iit uprava: I jubljana. poštn predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3-178
Rokopisi se ne. vračalo.
Leto XXVII
V Ljubljani, dne 25. novembra 1940
Štev. 11
Nepremakljivi principi
Ko se je ob koncu prve svetovne vojne leta 1918, vračala iz bojnih poljan tista naša generacija, ki je prav sedaj dosegla zrelo moško dobo, ki je v vojnih grozotah predčasno dozorela, jo je po vseh prestanih grozotah obšlo olajšanje v veri, da bo toliko trpinčen svet našel svoj mir, da se bodo razbite dobrine hitro nadomestile, da bodo pravično no razdeljene in da bo sleherni dela-voljni človek našel svoj prostor na soncu.
Nismo si sami izmislili teh nadej. Govori vseh vidnih državnikov in politikov tistega časa, od Woodrov Wilsona in tedanjega mornariškega ministra mogočne in, zmagovite Anglije Churchilla, pa vse do vidnih politikov slovenskega vodstva, vsi so biU polni zatrjevanj o novi srečnejši eri, ki se pričenja po prestani veliki vojni.
Enakopravnost naj bi po njihovih napovedih zavladala za velike in male narode. Vsa ljudstva naj bi se vladala po demokratičnih principih v polni svobodi in polnem spoštovanju človeškega dostojanstva slehernega člana velikega človeškega občestva. Za vse stanove naj bi veljal isti zakon, vsem enaka zaščita, pred zakonom naj bi bil vsak enak, reven ali bogat, majhen ali velik.
Vsakemu poedincu naj bi bila strogo varovana svoboda vesti in prepričanja, svoboda besede in pisma, svoboda združevanja in dogovarjanja, skratka vsi tisti postulati, ki jih je pogrešala zmagovita francoska revolucija, ki se izražajo v kratkih rečenicah: Svoboda — Enakost, Bratstvo!
Delavstvo, kot ekonomsko najšibkejši sloj naj bi bilo še posebej zavarovano. Ono je v vojni največ trpelo, prenašalo najtežje žrtve, zato je bilo rečeno, da se bodo ustanovile posebne ustanove, ki naj zaščitijo njegove materi-ialne interese, tako v mednarodni zakonodaji potom konvencij, kakor v zakonodajah posameznih držav.
Na izvedbo te zaščite nai bi v mednarodnem svetu pazil poseben mednarodni urad dela, ki se ustanovi kot samoupravna sekcija Zveze narodov in v katerega deligirajo svobodne strokovne organizacije svoje izvoljene zastopnike. V posameznih državah se pa
organizirajo ravno taki uradi (pri nas Delavske zbornice), ki naj pazijo, da se bo ta mednarodna zakonodaja izvedla in izvajala tudi na terene vsake posamezne države.
V materijelno zaščito delavcev naj se zakonitim potom uvede bolniško in nezgodno zavarovanje, zavarovanje zoper brezposelnost in za starost, katere naj izvajajo samoupravne, direktno od interesentov izvoljene ustanove.
Vse te in take obljube sa nam ustvarjale privide, da se bo človeštvo le skopalo iz nižin in da se bodo končno raz7 mere tako uredile, da bo, kakor smo že rekli uvodoma, garantirana vsakemu delavoljnemu človeku taka materijlna in moralna eksistenca, da bo človeško življenje res vredno človeka.
Ni naš namen in tudi možnosti nimamo primerjati, koliko od teh obljub je bilo ustvarjenih in koliko ne. Tudi tega ne bomo raziskavah, kako se je ono, kar je bilo ustvarjenega počasi topilo in koliko je od teh, 7. obilo krvjo in trpljenjem kupljenih postulatov še danes v veljavi.
*3 \?\\	F- 11.?isji.a *a ait£
Današnji svet se nahaja zopet v takih prilikah, kakšne so vladale za časa svetovne vojne. Le ena stvar se je spremenila, namreč to, da je vloga delavstva v obrambi držav dandanes še mnogo večja in tudi še napornejša, kakor je bila v prvi. svetovni vojni. Tehnika in z njo moderno vojskovanje je go-rostasno napredovalo. Handžar in bridki meč sploh ne prideta več iz nožnice. Še infanterijska puška ima v odločnih' fazah kaj podrejeno vlogo. Bojuje se v glavnem stroj proti stroju. Upravljanje teh strojev si pa brez industrijskega delavca, ni mogoče misliti.
Pa ne samo upravljanje bojnih strojev, še važnejšo vlogo igra njihova iz-gotovitev in nadoknada. Borba ni samo v borbi strojev med seboj, temveč
borba celih industrij, katera bo dobavila več bojnega materijala in hitrejše nadoknadovala iztrošen materija!. Važnost industrijskega dela in z njim industrijskega delavstva z vsakim dnem raste in postaja očividna še celo tistim, ki so še do nedavna sanjali o vojnah z bridkimi meči v > t ^ iti ifa«n,
Ni namen delavskega lista, kakršen smo mi, glorificirati vojno. Toda delavstvo je mnogo prevažen element, da bi v zadevah državne brambe ne spregovorilo svoje besede. Izven dvoma je, da ima tudi delavstvo dolžnost do države, če je ta napadena. Zopet bi se pa pregrešili, če bi državni skupnosti ne povedali, kakšno državo si delavstvo želi in kakšna naj bo, da jo bo s tem večjo vehemenco branilo.
Mi ne mislimo samo na inaterielne dobrine, ki jih terja delavstvo — ne kot dar — temveč kot pravično odškodnino za svoje delo. Zavedamo se, da se ne more več pojesti, kakor je v skledi, zato nismo nikoli stavljali nemogočih zahtev. Vemo, da je za kulturni standard treba gospodarstvo temeljito reorganizirati, predno ga bo mogoče doseči. Tudi to vemo, kar je najmanj in za prvo uteho zahtevamo, da na) delavske plače takoj dosežejo višino draginje v razmerju, kakor so bile lansko leto 1. septembra.
Drugo, kar je še neprimerno važnejše, je pa upostavitev delavske enakopravnosti z vsemi drugimi stanovi. Nismo v položaju, da bi nam bilo potrebno moledovati za tem, kar je naša elementarna pravica. Kakor imamo delavci enake in še važnejše dolžnosti do države, kakor jih imajo drugi stanovi, tako je samoumevno, da izvršene dolžnosti terjajo tudi pravice, ki iz njih izhajajo. — *n * .It i-nil
Poravnajte račune, kajti šele lakrat boste smeli reči, da ste storili do države svojo patriotično dolžnost, kakor jo je storilo delavstvo! — Obrov.
Prehranjevalna politika
a vojna, tem težje selizreden ukri edice tudi pri nas. —j prebivalstva Vsak dan je treba podvzeti kak nov, nami. =	—*■
Čim dalje traja vojna, tem težje selizreden ukrep, ki naj osigura preskrbo čutijo njene posledice tudi pri nas. —j prebivalstva z najnujnejšimi potrebšči-
Prav bi bilo, da bi bile pozvane k pri- j pravljanju in izvajanju teh ukrepov tudi delavske strokovne organizacije.
:	*•« Ulnegi
Tako moremo spremljati našo prehranjevalno politiko le, kolikor čitamo o njej iz časopisja.
Ker pa gre za stvar, ki zadeva ob važne interese našega članstva, moramo spregovoriti o teh stvareh od časa do časa vsaj potom našega glasila, — Ko se je določila pred meseci cena enote pšenične moke na din 5, cena pšenične moke pa na din 9, smo bili za-prepaščeni nad temi visokimi cenami. A še bolj smo imeli utis, da se povsem nenaravna in umetno stvorjena razlika med ceno črne in bele moke ne bo dala trajno držati. Bati se je bilo, da drage bele moke ne bo nihče kupoval in da bo zastajala. Na drugi strani pa se je bilo bati, da bodo mleli mlini več bele moke, kakor je predpisano, ker je pač nemogoče, da bi stal za vsakim mlinarjem po en. žandar.
Razvoj je pokazal, da naši pomiselki niso neupravičeni. Naenkrat nimamo v trgovini, bele pšenične moke dovolj, medtem, ko črne primanjkuje. Sedaj se išče izhod iz tega položaja. Čujemo, da mislijo uvesti povsem enotno moko, ki bi. vsebovala sedanjo krušno in belo moko. To smatramo za nepravilno. S tem, se moka ne bo bistveno poboljšala, bo se pa podražila. Po našem mnenju bi bilo pravilneje, da bi se odstotek bele moke pri mletju povečal. To bi omogočilo, da bi bile vse vrste moke cenejše. Ako bi se pekel kruh iz mešanice bele in koruzne moke, bi se dalo napraviti iz te zmesi kruh, ki. bi bil okusnejši, kakor je sedanji enotni kruh in vendar ne predrag. Seveda je pa zato potrebno, da. se uvedejo prej maksimalne cene za koruzo in da se znižajo cene koruzni moki. S temi ukrepi bi se dala vzdržati cena pšenični krušni moki na sedanji višini, ali pa bi se še znižala. Med predlogi, ki. jih čitamo po listih, je tudi predlog, da naj bi se mešala pšenična moka s koruzno že v mlinih, da bi se s tem peki prisilili, da bi mešali koruzo s pšenico že v mlinih. Take zamisli odklanjamo najodločneje.
S tem. bi se doseglo, da bi se vsa moka pokvarila, pšenična in koruzna. Pomisliti je treba, da največji del prebivalstva. kruh sam. peče. Gospodinje pa bodo že znale mešati, krušno moko tudi same. Tudi peki bodo to znali. Samo je treba, cene tako določiti, da bodo silile same cene k pravilnemu mešanju, ne pa narobe.
Gd. ostalih potrebščin so se podražili v zadnjem času posebno čevlji. Dober moški čevelj bo stal kmalu 450 do 500 din, več ko dvakrat več. kakor pred vojno. Usnje pa se je podražilo za tri krat. Kdo bo še v stanu kupovati kako
obutev? Za koliko so se podražile delavske plače, za koliko uradniške?
Upravičeno postavljamo vprašanje: Kako je moglo do tega priti? Pravijo, da je govejih kož premalo in. da je dvignila konkurenca med tovarnami ceno navzgor. Mi pa vprašamo: Ali je bilo res nemogoče, določiti za kože ceno, izločiti konkurenco med tovarnami in urediti dodelitev kož na tovarne na drug način? Prav enak je položaj pri volnenem blagu. Volneno blago je v ceni za tri in več krat poraslo. Čudno je pri tem, da je poraslo volneno blago bolj kakor bombaževo, čeprav se prideluje volne v naši državi precej, bombaža pa le neznatne količine. To je bilo zato, ker se nihče ni pobrigal, da bi se uredila in organizirala notranja trgovina
z volno in določila cena volni, Tudi ni nikjer zapisano, da bi se volne od nikoder ne moglo uvoziti. Ako bi se tovarne volnenih izdelkov za sirovine loliko brigale, kakor so se tovarne bombaževih izdelkov, bi cena volnenih izdelkov ne mogla tako porasti, kakor je. Tudi vse druge najpotrebnejše stvari se stalno dražijo. Posebno narašča zadnje čase cena masti. Gospodinjstvo je postalo danes prava umetnost. Kako dolgo bo še mogoče, da bodo izhajali delavci in tudi uradniki s sedanjimi plačami?
Ni. nobenega drugega izhoda: Čeprav bo posledica povišanja mezd jin plač novo povečanje cen, vendar to povečanje plač mora priti, ker se mora ustvariti pravilno sorazmerje med cenami in zaslužki.
Novi zavarovalni razredi v delavskem
zavarovanju
Zakon o zavarovanju delavcev predpisuje, da je treba mezdne razrede, v katere so uvrščeni delavci po svojem zaslužku v svrho odmere prispevkov in določitve podpor, vedno takrat spremeniti, ako dvakratni znesek povprečne zavarovalne mezde znaša več kakor najvišja zavarovalna mezda. Do danes je najvišja zavarovalna mezda znašala 48 din pri povprečni zavarovalni mezdi v zadnjih treh letih od 23 do 24 din. — Danes je povprečna zavarovalna mezda poskočila najmanj na 30 din, ako pa izločimo vajence in zavarovance, katerih mezde so kategorizirane, pa gotovo na 40 din. Zaradi tega je v skladu s pozitivnim zakonom, ako je minister za socialno politiko predpisal naredbo o spremembi mezdnih razredov. Mezdni razredi so po svoji višini, prilagodeni delavskim zaslužkom ter so zlasti uva-ževane težnje onih delavcev, ki zaslužijo na dan več kakor 48 din in do danes za ta višji zaslužek niso bili zavarovani. Najvišja zavarovana mezda znaša po novi uredbi 80 din in so s tem bolje plačani delavci tudi v slučaju bolezni ali. nesreč deležni zvišanih podpor, ki so sorazmerno v skladu z njihovim drugačnim življenjskim standardom. Najvišji odstotek zavarovanih delavcev na ozemlju ljubljanskega urada je odpadel na najvišje 4 mezdne razrede. Za te zavarovance je bila dejanska mezda toliko zvišana, da je skočila preko polovice najvišjega starega mezdnega razreda.
Nova tabela mezdnih razhedov ima 9 razredov namesto sedanjih 12, odn. 8, ker najnižji mezdni razred začenja s številko 0. Novost nove uredbe je tudi v tem, da je napetoist med posameznimi mezdnimi razredi večja in znaša do vključno 3. razreda 5 din, od 4. razreda dalje pa 10 din. Ta novost daje delav-i cem lepši pregled, in boljšo kontrolo za ! višino prispevkov in za višino podpor.
Novost pa pomeni tudi veliko olajšavo v administraciji.
Zavarovalna premija je za vse panoge ostala neizpremenjena; prav tako so ostali neizpremenjeni odstotki zavarovalnih podpor. Celotni prispevki bodo seveda višji, ker je najvišja zavarovalna mezda raztegnjena od 48 na 80 din in to za vse one delavce, ki. zaslužijo več kakor 48 din dnevno. Za delavce z manjšim zaslužkom premija ne bo dosti višja, zlasti ne v skupnem znesku. Z novo u-redbo so zvišane tudi rente v nezgodnem zavarovanju, ker je zvišan letni zaslužek, in pa podpore v invalidskem in starostnem zavarovanju, ker je tudi osnova za i-zračunanje teh pokojnin dvignjena.
Skupno zvišanje bo na tej osnovi znašalo za vso državo okoli 310 milijonov din. Od tega odpade na Slovenijo okrog 15 odst., t. j. okrog 45 milijonov din. Od tega odpade 50 odst., t. j. okrog 22 milijonov na bolniško zavarovanje, ki z dajatvami in podporami sproti konsu-mira predpisane premije. Znaten del od j ostanka odpade na Delavsko zbornico jin Borzo dela in pa na tekoče podpore v invalidskem in starostnem zavarovanju. Nova uredba bo prinesla Sloveniji letno približno 10 milijonov din več sredstev za investicijsko politiko.
Istočasno je minister za socialno politiko predpisal tudi novo tablico denarnega, ekvivalenta za prejemke v naravi. Novost nove ureditve je v tem, da je ekvivalent odrejen po draginjskih razredih,** kakor jih predvideva zakon o državnih uradnikih. Ta diferenciacija je deloma v redu, kolikor seveda dra-ginjski razredi ustrezajo dejanskim prilikam v dotičnih krajih. Napačno pa je, da ekvivalent ni diferenciran po banovinah. V odredbo je vnesen predpis, da odrejeni ekvivalent velja samo takrat, ako banska oblast v odločbi o minimal-
nih mezdah ni predpisala posebnega ekvivalenta za prejemke v naravi. Za dravsko banovino torej velja ekvivalent, ki ga vsebuje tozadevna banova odločba. Ekvivalent v banovi odločbi je nekoliko nižji od ekvivalenta po zakonu
o zavarovanju delavcev.
Novi mezdni razredi so s		topili v ve-
ljavo že s-	1. novembrom t, 1	Za zavaro-
vance, ki	so mlajši od 18 let z zasluž-	
kom do 10 din dnevno ter		za vajence,
mlajše od 18 let brez ozira na zaslužek,		
je predviden posebni razred »0« z za-		
varovano	mezdo 10 din.	Ostali novi
mezdni razredi pa so naslednji:		
Mezdni	Dnevni zaslužek	Zavarovana
razred	v dinarjih	mezda
0	do 10.—	10
i	do 20,—	15
2	nad 20.— do 25.—	20
3	nad 25,— do 30.—	25
4	nad 30.— do 40,—1	30
5	nad 40.— do 50.—	40
6	nad 50.— do 60.—	so
7	nad 60.— do 80.—	60
8	nad 80.—	80
Zato se od 1. nov, 1940 spremenijo tudi osnovni prispevki in dovoljeni odbitki:
a) za one, ki so zavarovani tudi za onemoglost, starost in smrt znašajo:
Iiazred:	na dan	na teden	na dan na	teden
0	1,—	7,—	0.50	3.50
1	2,—	11,—	—,—	5,50
2	2,—	15,—	1,25	7.25
3	3,—	19,—	1.50	9,—
4	4,—	22,—	1.75	10.15
5	5,—•	30,—	2.50	14.50
6	6,—	37,—	3,—	18,—
7	7,—	45,—	3,50	21,50
8	10,—	60,—	4.75	28.75
h)	za one, ki niso zavarovani za			sta-
rost	onemoglost in smrt znašajo:			
Katied	na dan	na teden	na dan na teden	
0	1,—	5,—	0.50	2.50
1	1,—	8,—	0.75	4,—
2	2,—	11.—	1,—	5.50
3	2,—	14,—	1,25	6.75
4	3,—	17.—	1.25	8,—
5	4,—	23.—	1,75	10.75
6	5,—	28,—	2.25	13,50
7	6,—	34,—	2.75	16.25
8	8,—	45,—	3.50	21.50
V zvezi s spremembo mezdnih razredov, se spreminja tudi višina podpor, ki jih zavarovanci prejemajo. Te dajatve so naslednje:
Mezdni	Hranailna		Porodn.	podpora	Pogrebnina
razred	1 dan	7 dni	1 dan		
0	675	46.75	7.50	52.50	300,—
1	10,—	70,—	11.25	78.75	450,—
2	13.25	90.25	15,—	105,—	600.—
3	16.75	116,75	18.25	131,25	750,—
4	20,—	140,—	22.50	157.50	900,—
5	26.75	186.75	30—	210,—	1.200,—
6	33,25	233.25	37.50	262,50	1.500,—
7	40,—	280,—	45,—	315,—	1.800,—
8	53.25	373,25	60,—	420.—	2.400,—
Dojnina za otroka ostane ista kot do-sedaj, to je dnevno din 4 odnosno din 28 na teden.
Vse podpore za bolezen, porodniške podpore in pfldpore za smrtne slučaje in nesreče, ki so se dogodile pred 1. novembrom, bo izplačal okrožni urad po starih mezdnih razredih.
LESNI ftELAVCi
LESNO DELAVSTVO LITIJA
Pri nas je precej razvita lesna inustrija, ta zaposluje poleg predilnice precej delavstva, tako kvalificiranega, kakor tudi nekvalificiranega, Je več mizarskih obratov in žag tudi v okolici sami.
Razmere nas silijo, da se oglasimo tudi v našem časopisju. Pri nas so še podj'etja, ki niti ne plačajo mezde, kot je predvidena z banovo odredbo. Draginja narašča iz dneva v dan, zima je pred durmi. Moramo se pa vprašati, kako naj živi delavec, ki niti ne zasluži za kilogram enotne krušne moke? Potem ni čudno, da se mora končati življenje, kot si ga je pokojni Vidergar, Če človek razmišlja, kakšna bodočnost mu preti, ni nič čudnega, če se ga poloti obupi.
Da je precejšnja krivda na delavcih samih ni dvoma, saj je to delavstvo dovzetno za vse, lo za organizacijo ne. Vedno se najdejo delavci, ki mislijo, da jih bodo idrugi rešili. Izkušnja nam pcikazuje, da ima delavec le toliko, kolikor si zna priboriti. Delavec, ki plača par prispevkov, pa že hoče imeti podporo.
Par let nazaj je bilo delavstvo močno 'Organizirano, zato jie tudi doseglo kolektivno pogodbo. Sedaj	ponovno	razmišlja,	kako	bi	se
mogel položaj	izboljšati,	-i t .	,«	, .lu
;■••••■»	'	1	Mi vemo,	da	je	le
potom skupnosti tudi naš uspeh. Zato delavci v organizacijo, ki se za	vas bori.	Ž.	F.
LESNO DELAVSTVO NA JESENICAH
Jesenice so že samo na sebi veliki industrijski kraji, saj jie na tisoče delavcev zaposlenih v tovarnah iKID. V zadnjem času se *0” naših strokovnih listih prav malo sliši, če ravno bi so moralo zelo glasno.
Poleg velikih obratov KID, je še več mizarskih obratov, ki zaposlujejo precejšnje ftevilo delavstva. Po ivečini imajo te obrate izpopolnjeno s stroji, To mizarsko delavstvo je pa zelo slabo plačano, saj niti ne dosega minimalnih inezd, Da je to tako, je pač 'glavna krivda na delavstvu samem. Mesto da bi bilo močno povezano med seboj v strokovni organizaciji, ki bi vodila borbo za izboljšanje položaja, se pa krega za .oslovo senco.
Da se temu napravi konec, je Zveza lesnih delavcev pokrenila akcijo, da se delovne in plačilno razmere uredijo, potom pismenega dogovora. Da se spoštujejo predpisi o zaščiti delavstva in izvaja socialna zakonodaja. Organizacija je prijavila oblasti one podjetnike, ki ne plačajo svojega delavstva po minimalnih mezdah, ter zahtevala, da se jih kaznuje.
Dolžnost vsega lesnega delavstva je, da pristopi v organizacijo, samo jamranje nič ne pomaga, držati križem roke in čakati odrešenja, v času ko draginja narašča, je brezpomembno. Kako pa naj živi mizarski pomočnik z urno mezdo din 3.—? % 5	*	*	f,i	i I (tli
MED LESNIMI DELAVCI V KOČEVJU
Kočevska je znana po svojih bogatih gozdovih, ki dajejo zaslužka številnim delavcem, Po
II VESTNIK
gozdovih je zaposlenih več sto gozdnih delavcev in oglarjev. Prihajajo iz raznih krajev, zlasti iz Laškega Potoka in Čabra, v kolikor domačini ne zmorejo vsega dela. Iz Bosne prihajajo bosanski gonjači s svojimi konjiči. To delavstvo je zelo težko organizirati, ker biva raztreseno po vaseh in gozdovih, večina tudi samo sezonsko dela in se potem vrača domov. Lažo je z delavci po žagah, ki so raztresene po vsem kočevskem okraju. Največ jih je v Ribnici in njeni okolici, dalje v Kočer/ju, Ortneku, Kočevski Beli, Jelendolu in drugod. — Delavstvo po žaigah je slabo organizirano, čemur je vzrok prenizka razredna zavednost, omejene možnosti delovanja organizacij in premajhno število delavstva po posameznih obratih. —• V Kočevju delajo sedaj tri žage, ki zaposlujejo vsega skupaj 60—80 delavcev ali še manj, kakor pač pride. Podjetja sedaj plačujejo minimalne mezde, kar je nemajhna zasluga letos ustanovljene organizacije Zveze lesnih de-laivcev. Nova organizacija se ima boriti z velikimi težavami, vendar vztraja in se lavzema za pravice delavstva, ki si še polagoma pridobiva zavest o potrebi organiziranega boja. Največje težave s.o na Joštovi žagi, čeprav so tam domalega vsi delavci organizirani. Gospodar tega podjetja obljubi marsikaj, a se potem ne drži sklepov. Dolguje delaivcem težke tisočake za nadure, obljubil jih je plačati, a tega še vedno ni storil. Organizacija se je morala ponovno obrniti na oblast. Sedaj je na tem obratu cela zmešnjava. Eni delajo stalno, drugi 2 do 3 dni, nihče pa ne ve, kako dolgo bo vse to trajalo. Tudi žaga Lesne industrije [Zurl in drug) ni takoj plačevala svjoim delavcem povišanih minimalnih mezd, a je naknadno to storila. K temu je pripomogla organizacija, zato naj se jte delavci te žage bolj oklenejo! Na Jakominijevi žagi je zaenkrat z mezdami v redu, prihajalo pa je tudi do velikih težav za delavstvo. Delavci na rampi neredno delaio. Prevzemnik nakladanja zasluži lepe denarce, od katerih bi jih lahko nekaj več padlo na delavce. Tudi tukaj bi se morali nakladači organizirati! —• Po podeželskih kočevskih žagah so za delavstvo težki delovni pogoji, nizke mezde, čezurno delo, ponekod neredno izplačevanje, Delavstvo j‘e premalo složno in organizirano. Lesni delavci na Kočevskem bi bili močan faktor, če bi si stvorili organizirano skupnost. Zveza lesnih delavcev ima poleg kočevske tudi podružnico v Ribnici, Bela je v neugodnih razmerah. Delavci, zavedajmo se, da je strokovna organizacija prva, važna stopnja na poti do lepšega, človeka vrednega življenja! Brez organizacije ni boja in brez boja ni uspehov! Lesni delavci, žaganji, drvarji, oglarji, tesači, delaivci na rampi širom kočevskega okraja — vsi v svojo razredno rdečo strokovno organizacijo Zvezo lesnih delavcev! Javite se lahko v kočevski ali ribniški podružnici,
LESNI DELAVCI MARIBOR
Vse člane in somišljenike obveščamo, da se jo naša organizacija, Zveza lesnih delavcev in
sorodnih strok Jugoslavije, podružnica v Mariboru, preselila iz dosedanjih lokalov v Delavski z.bornici v nove lokale, v Frankopanovo ulico 1 (Delavski dom). Poslovne ure so vsak ponedeljek in soboto od 17. do 18. ure. Ta čas lahko dobi vsak potrebne informacije in navodila ter strokoivna glasila. Dolžnost vseh lesnih delavcev je, da posečajo organizacijski lokal ter da postanejo člani zveze.
Organizacija je vodila akcijo za izboljšanje plač, dosegla 'fe dvakratni povišek tako, da je mezda za 20 odst. porasla, na plače po kolektivni pogodbi. Tako je najnižja mezda din 4.80, odnosno din 5.— in se stopnuje na din 8.80 na uro. Nekaj mojstrov pa je tudi pri nas, ki bi najraje imeli delovno in plačilno razmerje tako, da bi pomočnik delal za boglonaj. Tudi se no drže predpisov in sklepov svojega združenja.
lK|jer pomočniki nimajo predvidene plače, je krivda na njih samih, ker se le preveč zanašajo na čudeže, tem pa ni verjeti, temveč mora-mc* računati na lastno moč. Delavec ima le toliko, v kolikor si potom svoje strokovne organizacije pribori. Zato poziva mariborska podružnica vse lesne delavce, da postanejo člani in pomagajo do kolektivne ureditve in izboljšanja delovnih in plačilnih razmer mizarskega skega delavstva v Mariboru. Podružnica bo letos priredila za člane tečaj za risanje in lu-ženje. Organizacija se zaveda, da mora biti delavec pri svojem poklicu čimbolj usposobljen. Navodila dobe člani v organizacijskem lokalu, kot smo navedli.
RUDARJI
RUDARJI HOLMEC MEZD. GIBANJE RUDARJEV ZAKLJUČENO
Kakor smo že zadnjič poročali, se je vršila v četrtek, dne 31. oktobra t. 1. prva mezdna razprava pri tem rudniku, odkar so ga na novo odprli. Radi slabejše kakovosti premoga, težavnega odkopa vsled geoloških neprilik in končno vsled velikih investicij, katere je moralo podjetje izvesti, so bile prvotno določene mezdo zelo nizke. Ali precejšnji zavednosti nekdanjih leških rudarjev in pa premišljenemu postopku vodstva Zveze rudarjev Jugoslavije se jo posrečilo, pri zadnji mezdni razpravi uvesti novo kolektivno pogodbo, ki sicer še ni najboljša, a so vendar v njej vsebovane vse one določbe, katere so v interesu delavstva nujno potrebne. Tudi temeljnei in akordne mezde so se povišale od 30 do 45 odst., ker je podjetje na odvojen predlog dalo še 1 dinar naknadnega poviška. S tem še eksistenčno vprašanje rudarjerv sicer ni popolnoma zadovoljivo rešeno, ali doseglo se je, kar se je največ doseči dalo.
DRŽAVNI RUDNIKI ZABUKOVCA-VELENJE NUJNA POTREBA POVIŠANJA MEZD RUDARJEM
Ob priliki zadnje mezdne razprave za rudarje državnih rudnikov v Sarajtevu, se je sprejela v sporazum določba, katera pravi, da se mora po preteku 3 mesecev sestati medorganizAcij-ski odbor, kateri bo na podlagi porasta ali padca cen iz 10 mest v državi na novo reguliral delavske mezde. Ta rok je potekel z dnem 31. oktobra t. 1. Draginja se je pa v tem času
povišala za nad 15 odst po indeksu Narodne banke. Savez rudarskih radnika v Zenici in Zveza rudarjev Jugoslavije sta pravočasno poslala na rudarsko glavarstvo v Sarajevu vlogo, v kateri sta zahtevala, da se čimprej iestane ta odbor, ki na podlagi porasta draginje določi višino novih mezd in to z ^veljavnostjo od 1. novembra t. 1. dalje. Ne vemo, zakaj se to še ni zgodilo. Rudarji so poviška potrebni in ne morejo več čakati.
NEOPRAVIČEN DOPUST ŽENSK
Na vseh rudnikih je zaposlenih na zunanjem obratu več ali manj žensk. Te ženske moči so se uporabljale po večini za zbiranje premoga na separaciji. Njihova dnevna mezda je znašala od 27 do 33 din dnevno. Ko je s 1 oktobrom stopila v veljavo spremenjena uredba o minimalnih mezdah, katera določa tudi za ženske stare nad 18 let minimalno mezdo din -14 na šiht, so jih začeli podjetniki odpuščati, češ da so predrage. Na njihovo mesto se pa namešča mladoletne moške, češ, ker so ti cenejši. — Zlveza rudarjev Jugoslavije je tozadevno poslala na Delavsko zlbornico že več ulog s pozivom, da posreduje pri ibanski upravi, da se to neupravičeno odpuščanje žensk prepreči. Ali žal do danes še niti odgovora nismo prejeli. To ni prav.
TRBOVLJE ZAKJLJUČEK DVEH MEZDNIH GIBANJ
V Trbovljah ima TPD še poleg rudnika dva večja obrata, cementarno in kamnolom za cementarno. Prvo upravlja lastno ravnateljstvo, drugega ima pa v najemu podjetje J. Hauck. V obeh obratih je zaposleno več 100 delar>rcev. Večina tega delavstva je organizirana v Zvezi rudarjev Jugoslavije podružnica Trbovlje. Posebno delavstvo podjetja Hauck je skoro 100 odstotno organizirano. Če vzamemo, da *o delavci tega podjetja prej brez organizacije bili najslabše plačani in imeli najtežje delovne pogoje, da imajo sedaj dobro urejeno kolektivno pogodbo in temeljtao mezdo v I. kategoriji din 52.—, v II. kategoriji din 46.—• in v III, kategoriji din 44.— in da se te mezde za slučaj dežja povišajo še za 40 odst., potem se mora priznati, da je organizacija v polni meri storila svojo dolžnost. Delavci se tega zavedajo in zato se vsi organizirajo. — Mi jim kličemo le vztrajnost in zvestoba do organizacije je po-goj za boljšo bodočnost delavstva.
Tudi v cementarni je delavstvo doseglo lep uspeh pri povišanju mezd. Če vzamemo, da to delavstvo nima prilike, si prislužiti večje mezde v akordu kot rudarji in da je njihovo delo zelo naporno in pri tem še zdravju škodljivo, je razumljivo, da so bili dobljenega poviška zelo potrebni. Ta dva obrata bi lahko služila vsemu delavstvu za vzgled. To delavstvo je namreč enotno organizirano v Zvezi rudarjev in ne rabi nobenih drugih mešetarjev, in zato pa tudi dobiva uspeh za uspehom.
POTREBA PREUREDITVE ZAVAROVANIH KATEGORIJSKIH IN REŽIJSKIH MEZD V POKOJNINSKEM IN BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU
Delavske mezde so se v teku lanskega in letošnjega leta precej povišale. Ne ugotavljamo
tega radi zadostnosti, temveč samo radi tega, da ugotovimo njih neskladnost v pogledu socialnega zavarovanja. Vzemimo najprvo pokojninsko zavarovanje. Recimo, da so se mezde povišale za nad 35 odst. Zavaroivana katego-rijska mezda za pokojninsko zavarovanje pa je ostala neizpremenjena in to kljub temu, da pravi čl. 154 pravil bratovskih skladnic določno, da ako se povprečni delavski zaslužki za več kot 15 odst. kategorijske mezde povišajo ali znižajo, se tudi ti sorazmerno povišajo ali znižajo. Zato je naloga delavske delegacije v upravnem odboru Glavne bratcivske skladnice, da zahteva odločno, da se kategorijsko zavarovane mezdo čimprej primerno zviša.
Isto velja za bolniško zavarovanje. Tu se je sicer pri krajevni bratovski skladnici v Mežici že izvedlo povišanje režijskih zavarovanih mezd primerno povišanju mezd. Pri bratovskih sklad-nicah v revirjih TPD se je to le deloma izvedlo. Pri ostalih rudnikih pa sploh še ne. Če vzamemo, da znaša hranarina dve tretjini od zavarovane režijske mezde in znaša še danes pri gotovih rudnikih 18 do 25 din dnevno, potem si lahko predstavljamo, kako živi rudar z družino, če zboli in mora živeti le od te hranarine, 7,ato je potrebno, da se tudi to vprašanje čimprej reši. Zveza rudarjev Jugoslavije je ž® stavila tozadevno konkretne predloge.
CEMENTARNA TRBOVLJE
Ker se širijo med rudarji pretirane govorice o povišanju mezd pri zadnjih mezdnih razpravah v cementarni, kakor tud. o nekem nabavnem prispevku, o večjih temeljnih mezdah, kakor jih imajo rudarji in še drugih raznih izmišljotinah, poročamo tam potom vsem rudirjcm obratni zaupniki iz cementarne sledeče:
Resnica je, da je bilo nekaj več uspeha kakor za rudarje, a ta uspeh tiči v tem, ker delavstvo v naši tovarni razume to, da se mora držati svoje organizacije ter zaupati svojim ivo-ditelejem, ne pa poslušati vsakega, ki olati organizacijo in njih zaupnike.
Delavstvo v cementarni se zaveda, da njihovi zaupniki ne pomenijo nič, ako ne bodo stali oni strnjeno za njimi.
Organizirajte se vsaj procentuelno ta/ko, kakor so organizirani delavci v tovarni, pa boste tvorili mogočno organizacijo. Poznati pa morate tiudi, kaj je red in disciplina v organizaciji-V tem je ves uspeh.
Obratni zaupniki cementarne. TRBOVLJE, PODJETJE HAUCK
Po 15 dnevnem mezdnem gibanju se je v ponedeljek, dne 4. novembra z uspehom zaključil in podpisal mezdni soprazum za delavstvo v Hauckovih kamnolomih. Nove mezde stopijo v velfavo s 1. oktobrom.
Pogajanja je vodila tukajšnja podružnica stro' kovnih organizacij ZRJ, katere člani so omenjeni delavci in delavke.
Mezde so sedaj sledeče:
I. kat. 52 din, II. kat. 46 din in III. kat. 44 din na šiht. V slučaju dežja se zvišajo mezde °& dosedanjih 30 odst. na 40 odst.
Kdor je poznal delavne razmere in mezde še pred pol letom, bo priznal, da je to delavstva prtom svoje strokovne organizacije doseglo leP
povišek. Ako bi se to delavstvo ša ne spametovalo in 'bi bilo brez organizacije, kakor desetletja do sedaj, 'bi prokleto okušalo današnjo razmere. Nobena izmed vseh strokovnih organizacij ni uvidela potrebe, da bi organizirala te delavce, da se bore za zboljšanje svojih razmer. Podpredsednik podružnice ZRJ je prvi uividel izkoriščanje in bedo ter mu sklenil pomagati. Vsak začetek je težek. Uspelo mu je, da je organiziral skoraj 100 odstotno delavstvo in mu je že pri razpravi spomladi z gosp, Hauckom zagotovil boljše mezde s kolektivno pogodbo.
Delavci v kamnolomih šele sedaj vidijo, kaj so dosegli s svojo organiziranostjo, kar bi drugače ne uspelo. Od spomladi pa do sedaj so so njihove plače izvišale od 70 do 84 odstotkov. Polagamo na srce temu delavstvu, naj se drži organizacije, da ohrani vse pridobljeno in sčasoma še zboljša svoje razmere.
Vsi organizirani jim čestitamo k tem res lepim uispehom. Tudi rudarjem ne bo škodovalo, ako gredo po vzgledu teh -delavcev in se tudi oni oklenejo z večjo vnemo svoje Zveze rudarjev Jugoslavije.
Hauckovi delavci.
ŽIVILCI
PODRUŽNICA ljubljanskih pekovskih POMOČNIKOV
je dne 10. t. m. sklicala člansko zborovanje, na katerem so se obraivnavala vsa pereča vprašanja, ki se tičejo pekovskega delavstva. Sestanek je bil dobro posečen, kar je razveseljiv pojav, da se pekovsko delavstvo zaveda važnosti in pomena strokovne organizacij«.
Novi predpisi o prepovedi nočnega dela se nikakor ne morejo na pravilen način uveljaviti. Trenja nastanejo na strani mojstrov, kakor tudi na strani pomočnikov samih, —• Nekateri mojstri, kakor tudi pomočniki hočejo, da se za posamezne kraje dela izjetma. Prav posebno so to poudarjali za Kranj, češ, da je ob ponedeljkih sejem in da bi morali peči kruh v nedeljo. O tem se je razvila širša debata, v katero so posamezniki posegli ter se je soglasno sklenilo, da pekovsko delavstvo ne moro delati nobene izjeme ter da se mora uredba o prepovedi nočnega dela striktno izvajati.
Delegat centralne uprave iz Zagreba, s. Dia-nič, je v obširnem referatu pojasnil položaj pekovskega delaivstva v Zagrebu in ostalih drugih krajih. Navajal ije, da je treba samo složnosti pekovskega delavstva in se bo vsa zadeva uredila na tak način, da bo tudi pekovsko delavstvo imelo počitek, kod ga imaj>o ostale druge stroke, —• Borba pekovskega delavstva je bila skozi dolga leta, da se nočno delo odpravi. Da se je to doseglo, je brez dvoma zasluga organizacije odn. organiziranega pekovskega delavstva. Pozival .je navzoče, da naj budno pazijo, da se pridobljenih pravic ne krši.
Predsednik podružnice je poročal, da je vinska trgatev, ki jo je podružnica priredila, dobro uspela. Opazilo pa se je, da pekovsko delavstvo lastne prireditve ne poseča v onem številu, kot bi jo moralo. Pozival je vse pomočnike na sodelovanje, da se organizacija razširi na vse obrate in na vse pomočnike, ter
Naša knjiga
bo krasno ilustriran in okrog 200 strani obsegajoč KOLEDAR s pisano vsebiao, ki bo zadovoljila vsakega. Poleg samega koledarja z vsemi potrebnimi astronom, in vremen, podatki boste našli v njem praktič. življenjske nasvete: pravne, znanstvene, gospodinjske, kam se cbr-nete in kako ravnate v primerih, da iščete bodisi pravico ali pomoč ali izhod iz kakršnega koli kočljivega položaja, v kateraga zaide morda vsak človeik v svojem življenju, pa potrebuje modrega nasveta. Delavci bodo dobili v njem preigled svojih ibojev in svoje moči v preteklem letu in zanimivi spomine nekaterih tnanih delavskih borcev. Vsi bodo z zanimanjem brali politični koledar in aktualne politične razprave o Rusiji, Angliji, vojni, letalstvu, o narodih in ljhideh, ki se bore na prelomu dveh dob. Ženske bodo naSle v njem svo) ženski in družinski kotiček. Novela »Veliko ljubezen« bo presunila slehernega. In ob dolgih zimskih večerih boste zasanjali ob drugih lepih in napetih zgodbah iz ljudskega življenja. Iz
se jih privede v organizacijo, da se skupno bore za izboljšanje položaja pekovskega delavstva.	Karol.
Ukinitev nočnega dela v pekarnah.
Z uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom je bilo zabranjeno nočno delo v pekarnah in je bilo odrejeno, da se ne sme prodajati kruh isti dan, ko je pečen. Delo v pekarnah se sme začeti šele ob štirih zjutraj. S tem je bila rešena ena glavnih zahtev pekovskih pomočnikov ki so dosegli ukinitev nočnega dela.
Delodajalska združenja so začela akcijo, da bi dosegla razveljavljenje te uredbe če že ne za vse dneve v tednu, pa vsaj za pondeljek ter so začeli pekovski mojstri v posameznih krajih ob pondeljkih z delom že olb eni zjutraj,
Ministrstvo za trgovino in industrijo je sedaj z odlokom št. 11-39141 od 29. oktobra 1940 končnoveljavno odredilo, da ostane ukinitev nočnega dela v pekarnah v veljavi, ker z ozirom na prepoved prodajanja svežega kruha ne obstoja niti najmanjši vzrok za ukinitev te uredbe.
Obveščamo o tem vse pekovske pomočnike, kakor tudi lastnike pekarn, da se v lastnem interesu strogo drže določb cit. uredbe, ker je za prekršitev uredbe predvidena denarna kazen do 25.000 din.
BRIVCI
Brivsko-lnzersko delavstvo in organizacija.
Za menoj je osem mesecev sodelovanja, v odboru naše organizacije, katere delovanje spremljam v vseh njenih okolščinah. Na sestankih, katere smo imeli do sedaj, sem imel dosti prilike, opazovati psihološko stran naših tovarišev in tovarišic, zlasti z ozirom na jocialni položaj našega stanu sploh, a delavstva posebej. Pri mnogih sem celo opazil, da jim je briv-sko-frizerski stan kot poklic, španska vas; kar je posledica dejstva, da so bili vedno slabo podučeni o težkočah brivsko-frizerskega življe-
za leto 1941
srca se boste nasmejali nad ruskim humoristom Ilfrom Iljo in nad raznimi duhovitimi dovtipi in anekdotami. Skratka, ta koledar bo za vsakega prinesel nekaj zanimivega, skozi vse leto vam bo to dober priročnik, svetovalec in prijatelj. Kljub temu, da bo tako obširen in lepo opremljen, kljub temu, da so se močno podražili tiskarski stroški, stane koledar za člane Cankarjeve družibe samo din 10.—. Drugih knjig Cankarjeva družba letos zaradi izrednih razmer ne more izdati in zato bo ta koledar tudi delno nadomestilo za druge knjige, ki jih bo družba izdala, kakor hitro bo mogoče. Cankarjeva družba kljub vsem težavam izda letos ta koledar, da ohrani stik s yvoji-mi člani, da ji bodo tudi člani ostali nakl »njeni. Zato naročite ta koledar, ki bo najlepše božično čtivo v vsaki družini. Zagotavljajoč vam, da boste res zadovoljni s koledarjem, vas sodružno pozdravlja Cankarjeva družba v Ljubljani.
nja zadnjih 20 let, posebej zadnjih 10 'et. Mi starejši delavci nismo imeli prilike in možnosti priti do takšne šolske izobrazbe, kakor jo ima večina današnjih imlajiših soidrugov, pa vendar imamo o življenju in našem življenjskem poklicu vse drugačen pojm, kot naši mlajši tovariši, Lahko rečem, da tudi v strokovnem znanju nismo prvenstvo, in vendar so tehnični pripomočki naše dobe vse boljši kot so bili naši. Tukaj je torej jasen dokaz, da našim tovarišem in tovarišicam ni v mislih, življenjska (bodočnost 'v brivsko-ijrizeifekem poklicu, temveč sam.o trenutno izkoriščanje tega poklica, v egoistično gmotne svrhe. Na račun tega egoizma se pustijo vsestransko izkoriščati fizično in moralno, ne da bi se zavedli, da jiim bo bodočnost pokazala grozno zmoto, v ka* teri so izkoristili sami sebe in svoje življenje. In vendar se V mnogih tovariših skrivajo talenti, kateri bi za večno sokolegom bili koristni, čo bi jih on ali ona hotela izrabiti za dobro vseh nas. To se predvsem tiče organizatorskega dela in sodelovanja v strokovnem gibanju. Današnji čas nalaga to dolžnost slehernemu članu človeške družbe.
Zastavimo si za danes ta dva vprašanja: Ali je usoda nam brivcem res naklonila iako mi-zerno življenje v našem poklicu in ali se bi našlo izhoda iz te mizerije?
Brivsko obrt uničili smo sami brivci, tekom deset let tako, da usodi ne smemo učitati krivdo za naše gorje. Saj je v jedru brivski poklic nekaj lepega in za človečanstvo koristnega, ker smo v najintimnejšem sorodstvu s higijeno.
Da zmoremo ta naš stan dvigniti nazaj v spoštovanje vredno višino, se moramo prijeti dela, resno in z ljubeznijo do poklica.
Odvreči moramo vsako malenkostno nasprot-stvo iz naših ivrst, povezati se moramo v močne vrste ter začeti složno zidati stavbo našega bodočega življenja, če nočemo, da nas
čas ne prehiti in pom andr a pod svoje neizprosno kolesje.
Zavedajmo se, da nam te možnosti daje le naša strokovna organizacija, v kateri naj vsaki sodrug iin sodružica najde drugi dom,
sploIha delavska STROKOVNA ZVEZA
»SLUŽIMO NARODU.«
Z žarometi obsevan blišči ta mogočen napis, na še bolj mogočni novozgrajeni Batini stavbi v Ljubljani. Srečen narod, ki 1110 služi celo tako mogočna tvrdka, se v množicah drenja okrog nove palače. Mogoče bodo delili brezplačno čevlje? Kdo ve? Godba udarja vesele akorde —• —• — S posebnimi občutki navdušenja in hvaležnosti se udeležujejo otvoritvene slovesnosti čevljarski 'o,b(rtniiki in pomočniki ter občudujejo posrečeno parolo »Služimo narodu.« Napis je jasen in razumljiv! Kdo ste vi, ki zmajujete z glavami? Brezposelni čevljarski pomočniki	smo, ‘Dolgo vrsto	let	smo delali in
popravljali	čevlje; po 12, 14	in	16 ur na	dan
smo s trdim delom služili Bati oziroma g. mojstru Vogrinc Francu, ki ima Batino popravljal-nico čevljev iv najem. Pa je prišlo do mezdnega gibanja v čevljarski stroki in celo do stavke. Delavci pri drugih čevljarskih obrtnikih so dobili s 1. oktobrom 35 odstotkov povišanje plač. Delavcem, ki smo delali pri g. Vogrincu za Bato, sc tega in sploh nobenega poviška ni hotelo priznati. Vršili sta se dve poravnalni razpravi pri oblasti, tvrdka pa vsak povišek odklanja. Ostali smo na cesti brez dela, ker smo hoteli uveljaviti pravico. Podjetje nam ni plačevalo po	zakonu, nadur, ne	bolniških	dni,
ne orožnih vaj. Kratil se nam je nedeljski počitek, izigraval in kršil se je zakon na celi črti. Zato nam ne zamerite, če zmajujemo z glavami ■ > 'p	,	f 1	^	i .j.i	is
Akcija svobodnih strokovnih organizacij
Zahteva svobodnih strokovnih organizacij je bila vedno, da se uredi vprašanje mezd delavcev in nameščencev. Na vseh anketah, ki so bilo v to svrho, so povdarjale svoje zahteve. Na zadnji anketi, ki se je ivršila na banski u-pravi, so stavile zahtevo, da se imajo urediti isto mezde za kvalificirano delavstvo. One so se zavedale, da bodo poslodavci izigravali pred" pisane minimalne mezde za maksimalne. To se sedaj prav občutno izvaja v obrti, pa tudi v industriji, predvsem v tekstilni.
Da se ta zadeva uredi, so poslale spomenico na merodajne faktorje, da se uredi vprašanje minimalnih mezd za kvalificirano delavstvo dravske banovine. Zato je dolžnost delavstva, da to akcijo na celi črti podpre,
Beležke
Gozdni delavci
Delavski tisk zastopa tvoje interese!
Lesna industrija in trgovina zavzemata v našem narodnem gospodarstvo zelo važno mesto, Les iz naših gozdov je za našega kmeta najpomembnejši vir dohodkov, ker je poljske zemlje premalo, da bi preživljala kmečko prebivalstvo ali dala proizvode za trg. Gozd in živina dajeta kmečkemu človeku vsakdanji kruh v izmenjalnem gospodarstvu, poljski pridelki pa ostanejo za lastno potrošnjo. Gozdno in lesno gospodarstvo ustvarjata obsežen trg za zaposlitev slovenskih stalnih poklicnih in pa Itudi priložnostnih delavcev, kakor so mali posestniki, kajžarji in bajtarji. Gozdno-žagarska industrija, v katera je všteta tudi lesna industrijska trgovina, izkazuje po podatkih okrožnega urada v letnem povprečju 5000 prijavljenih zaposlenih delavcev. Ta številka pa niti približno ne ustreza stvarnemu stanju števila zaposlenih gozdnih delavcev. V gozdovih, odnosno v žagarski in lesni industriji išče svojo zaposlitev mnogo več oseb, kakor pa to kažejo številke v statističnih izkazih. O gozdnem in poljedelskem gospodarstvu imamo razmeroma mnogo znanstvenih razprav, ki imajo namen prikazati socialno-gospodarsko strukturo (podeželskega prebivalstva in naše slovenske vasi. Z razmotrivanjem socialnega položaja podeželja so se ukvarjale mnoge ankete in konference, ki so morale vse brez izjeme priznati, da so življenjske pridobitno prilike slovenskega človeka na vasi skrajno slabe. Ogromno je število onih, ki morajo iskati kruh izven rednega kmečkega dela, v tovarni, obrti, pri javnih delih, v gozdovih in podobno. Študij življenjskih prilik v vasi kaže, da mora biti v igozdno-žagar-ski-lesni industriji in trgovini zaposlenih najmanj 15.000 oseb in ne samo 5000 kakor jih izkazuje uradna statistika okrožnega urada. Samo del gozdnega delavstva je torej deležen zaščite socialnih zakonov, posebno zakona o zavarovanju delavcev, ostali ostanejo stalno izven to prepotrebne zaščite. Tako so gozdni delavci prepuščeni sami sebi in svoji revščini v primeru brezposelnosti in bolezni, za nezgode pri delu jim ne more biti priznana renta in — v starosti in onemoglosti so izključeni od pokojninske preskrbe. Naša lepa vas je izvzeta od velikega socialnega napredka, ki je izražen v delavskem socialnem zavarovanju. Niti za malenkost ni oslabljena sramotna 'Učinkovitost nesodobne »socialne« ustanove preužitkarskega kota. 10 tisoč najrevnejših bajtarjev in kajžar-jev, deloma tudi izrazitih poklicnih delavcev, mora s trahom pričakovati svojo starost. Šum-ska in žagarska industrija ne nudita celotne
zaposlitve. Zaposlitev jo deloma sezonska, kar pomeni poostritev socialno bede. Radi slabe socialno zaščite gozdnih in žagarskih delavcev, posebno zaradi izpada socialnega zavarovanja, je lesna industrij'a postavljena v privilegiran položaj. To ni v redu. Lesna industrija ni izpostavljena večjim krizam kakor so ostale industrije. Morda lesna industrija uživa ugodnejše konjunkture, kakor marsikatera druga gospodarska panoga.
Kako je mogoče, da 10 tisoč gozdnih delavcev ni pritegnjeno v socialno zavarovanje? Najvažnejši vzrok je v tem, da mnogi smatrajo, da delavci, zaposleni pri sečnji v kmečkih gozdovih, niso podvrženi zavarovanju, češ, da imajo značaj poljedelskih delavcev, ki so od zavarovanja izvzeti. Taka razlaga zakona ni pravilna. Tudi delo v kmečkih gozdovih spada pod obveznost (zavarovanja, ako je les namenjen za trg in ne za lastno kmečko uporabo. Lesna industrija se je večkrat izognila zavarovanju na ta način, da je sečnjo lesa prenesla na kmečkega lastnika gozda, ki je smatral, da njegovi delavci niso podvrženi zavarovanju. Samo v slučaju nezgode je tak delodajalec skušal uveljaviti zavarovalno zavezanost, S tem so zavarovanje obremenjevali samo slabi riziki. V gozdih je običajno akordno delo. Akordant se je zavarovanju izognil, večkrat v sporazumu z delavci, večkrat pa je smatral, da ima dolžnosti po zakonu o zavarovanju de-i lavcev izpolniti delodajalec. — Tudi revizija gozdnih obratov je otežkočena.
Zavarovanje gozdnih delavcev je važno socialno vprašanje, ki mora biti pozitivno rešeno. V najširšem obsegu morajo biti vsi delavci, zaposleni v gozdno-žagarski industriji pritegnjeni v zavarovanje. Ko bo odpadla tudi izjema, da zavarovanju niso podvrženi delavci pri javnih delih, se bomo za velik korak približali realizaciji zahteve po starostni preskrbi podeželskega ljudstva, ki j'e stalno na dnevnem redu. Kmečke organizacije mnogo premalo store, da bi problem prišel bliže rešitvi. Slovenske občine se za ta problem skoroda ne zanimajo, čeprav se jim dnevno valja pod nosom. Naša občina ima dolžnost, da tudi v svojem delokrogu pogleda, kje in kako so zaposleni njeni občani in kako so socialno zaščiteni. Mnoga socialna vprašanja morejo biti rešena brez posebnih lastnih denarnih obremenitev. Sem spada gotovo veliko socialno vprašanje starostne in lonemoglostnc preskrbe kajžarjev in bajtarjev.
Naj večja stavba na svetu
V bližini Kremlja, na obali Moskve, se nahaja ogromni trg. Niti za trenutek ne ovira prometa graditve stavbe na tem mestu. Mogočna dvigala dvigajo težke konstrukcije po več ton težine. Grmijo in tolčejo pnevmatični kladivi
stavbe —1 montira se — Džinovska konstrukcija, težka preko 300.000 ton.
Na trgu so temelji za to stavbo že gotovi' Na glavnem temelju bo stal visoki del dvorca Sovjjetov. Skupno 'z bočnimi (temelji če
svojo pesem. Nepretrgoma drvijo kolone to- , nositi ogromno težino cele stavbe, katera zna-vornih -avtomobilov. Na stavbišču dvorca Sov- ša okoli dva milijona ton. jetov v Moskvi, se montira jekleno ogrodje Temelj visokega dela dvorca je prav zelo
komplicirana inženjerska stavba. Ta predstavlja dva masivna kroga široka pet metrov in enaindvajset metrov globoka. Ako bi oba ta dva valja postavili drug na drugega, bi mogla izdržati ulico dolgo osemsto metrov, na kateri bi stalo petnadstropne hiše.
Žo ti podatki nam dajejo sliko, kako velikanska mora biti ta stavba. Dvorec Sovjetov bo najVečja stavba na svetu. Višina nebotičnika Empire State Bulding-a v New Jorku, kateri je proglašen na osmo čudo sveta, je visok štiristosedem metrov. Eiflov stolp v Parizu je visok 300 metrov. Višina dvorca Sovjetov pa 'bo znašala 416 metrov.
Po zamisli ho ta dvorec spomenik Leninu. Stavba se končuje z ogromnim spomenikom Lenina, ki je visok 100 metrov. Višina največjega spomenika dosedaj na svetu je, kip Svobode, v pristanišču New Jorka v Ameriki, ki je visok 46 metrov.
Prostornina dvorca Sovjetov znaša okoli 7 milijonov kub. metrov. NajVečji prostor v njem zavzema velika dvorana. Njena višina znaša 100 metrov. V tej dvorani bo prostora za 21 tisoč ljudi. Džinovsko jekleno kupolo, bo nosilo 32 ogromnih stebrov, ki bodo pokriti z rožnatim marmorjem.
Zanimiva je konstrukcija te velike dvorane. V centru se nahaja okrogla platforma 20 metrov v prečniku, katera se lahko poljubno dviga ali spušča. V času zasedbe je na njej', osemsto sedežev. Dviganji in spuščanje se vrši potom hidravličnega dvigala, ter je teh platform več. Vsaka je določena za razne predstave. Na eni izmed teh platfoirm se nahaja mali bazen 3 in pol metra globok, na drugi drsališče, na tretji stekleni pod za baletke i. t. d.
Drugi prostor je mala dvorana, v kateri je
6.000	sedežev. Na to sta še dve dvorani, vsaka za 3.000 ljudi ter ena za 1.500, ter še več manjših dvoran. Vsega skupaj bo v tem dvorcu preko 6.000 raznih prostorov.
Mnogo novih in kompliciranih problemov, ki so bili do sedaj nepoznani inženjerski in arhitektonski zaimisli, morajo rešavati osebe, ki grade to veličanstveno stavbo. Velika pažnja se polaga na akustiko v veliki dvorani. Za pokritje kupole, katera znaša 40 tisoč kvadratnih nietrciv, je bilo potrebno iznajti negorljivi n.a-terijal, ki istočasno zmanjšuje 99.9 odstotkov zvoka. Taiki materijal je iznašel mladi 29 letni sevjetski učenjak, kandidat fizičnih ved G. D. Melj'uzinec.
Sedaj strokovnjaki študirajo še o praktični Napravi, ki. bo pojačala zvoke. Te napra/c mo-fa.jo osigurati, da se bo glas slišal v vseh prostorih dvorca in v vsej okolici. Na raznih krajih bodo postavljeni aparati, ki bodo pojačavali *vok. Grupa strokovnjakov elektrotehniškega 'nstituta, se bavi s proučavanjem problema, o-sVctljpvanja tega dvorca. Preračunano imajo, da bo čez dan videti dvorec preko 70 km, pojoči pa 25 do 30 km daleč.
Poleg naloge proučujejo istočano problem notranje razsvetljave dvorca. Napravljene Sodo "ove žarnice, steklo teh žarnic je znotraj pohitel s svetlečim prahom. Te žarnice dajejo enako svetlobo kakor dnevne.
'Kot je že rečeno, prostori te velike dvorane 8° ogromni. Povsem naravno je, da bo radi
tega gledalec, ki se nahaja 120 do 140 metrov od govorniškega odra, le z veliko težavo videl in slišal govornika. Da se to prepreči, je graditelj tega dvorca predvidel, da na rasnih mestih postavi pilatno za televizijo. S pomočjo tega platna, bo mogel sleherni gledalec jasno videti govornika in opažati ivsako kretnjo. Istotako se bo čul njegov glas s pomočjo zvočnih naprav.
V tej dvorani se bo zlbiral delovni narod Sovjetskih Socialističnih Republik, na konferencah in narodnih praznikih. Zato se v veliki dvorani, kakor tudi v ostalih dvoranah delajo napraive, ki bodo omogočale, da se sliši govor, istočasno v rvseh jezikih naroda velikega Sovjetskega saveza, kakor tudi v več tujih jezikih!.
Zlanimiva je naprava, katera prikazuje točno število navzočih. Dovolj je, da predsedujoči pritisne na gumb za seštevanje, ter se pokaže na platnu točna številka, koliko je v dvorani navzočih. Isto tako je napravljen mehanizem za glasovanje, vsaki sedež ima zračno pošto, ki omogoča v par sekundah, da dobi predsednik dotičnega potrebno pošto. Telefonska postaja bo imela 7 do 8 tisoč številk. Nekateri aparati bodo imeli tudi naprave za beleženje razgovorov, v slučaju potrebe.
Kadar se bodo nahajali člani v dvorani Vrhovnega Sovreta tega dvorca, bodo mogli ob-državati razne važne konference. Sodelujoči bodo mogli biti po več tisoč kilometrov oddaljeni, Da se to doseže preko takozvanih kon-icrenc-ivez s pomočjo dvojnih glasnogovornih konstrukcij. Močni ultrakratkovalovni televizor bo omogočal gledalcem, ki se nahajajo preko 100 km daleč od dvorca, da vidijo vse, kar so v njem nahaja.
Ta Džinovska stavba je izzvala potrebo, da se postavi posebna metereološka postaja v dvorcu Kovjetov. Ona bo kontrolirala točnost metereoloških podatkov, ki so jih imeli konstruktorji iv vidiku, pri projektiranju te ogromno stavbe, Metereologi bodo proučavali brzino vetra na pol kilometra. Temperaturo in vlažnost zraka i. t. d. Vsi ti podatki imajo zelo praktičen pomen, ker sc bo v stavbarstvu in arhitekturi v bodoče s pridom uporabljal.
V povesti kiparstva ne obstoja primera, ki bi so mogla usporediti po velikosti, s kipom Lenina, kateri se sedaj dokončuje, Spomeniki
Naša vas, ali naši kinctiški sloji žive danes v jako skrominih razmerah. Pri nas v Sloveniji imamo večinoma srednje in prav majihne ali bajtarske najemne kmetiške domove in rodbine, ki me pridelajo doma za svoje preživljanje. Naraščaj je razmeroma velik in do dvajset odstotkov kmetiške mladine je prisiljene, da gre s trebuhom za kruhom v mesta in industrijo, kjer si pa more kvečjemu priboriti jako Hotno eksistenco od danes do jutri. Kmetiška vas je danes stroj, ki producira nove ljudi, dočim za njih eksistenco doma ni podanih zanesljivih eksistenčnih pogojev. Vsaka količkaj večja rodbina si mora služiti svoj kruh z dninami pri
Indije, iKitajske, Egipta, Grške, kip Svobode V Ameriki, vse to zaostaja. Radi tega je razumljivo, da zakaj je kipar tako pazljiv na \sa poročila metereologov. Da bi bila razumljiva veličina tega kipa, prinašamo razne ;)oedine dele. Višina glave dosega 14 metrov. 30 metrov znaša dolžina roke. Dolžina enega prsta znaša 4 metre. Celotna teža kipa znaša 6.000 ton, doičim ima kip Svobode v Ameriki, kot dosedaj največji le 2.000 ton.
Zelo važno vprašanje nastaja tuidi iz kakšnega materijala 'bo ta kip napravljen. Odločeno je, da se gradi iz domačega monel-jekla. Monumentalne slike bodo krasile slike dvorca. Po proračunu bodo freske zavzemale 31.500 kvadratnih metrov. Potvršina od 3.800 metrov mj-ra biti pokrita z umetnim mozaikom, 4,800 kvadratnih imetrov pa z majolikom.
Slikarji ima'jlo nalogo, da naslikajo freske na zidovih hodnika, kateri je dolg pol kilometra, ki okroža veliko dvoirano. Premer vsakega pano-a v foajeju dvorane znaša 800 kvadratnih metrov. Radi tako ogromnih del je bilo potrebno, da se zgradijo posebni ateljeji, ki tvorijo veliki umetniški kombinat. V teh ateljejih dela na tisoče slikarjev, kiparjev, grafičarjev, kamnosekov, mozaikov, orna-mentičarjev i. t. d. Tu je istočasno napravljen laboratorij, za proučavanje perspektive, svet-ldbe, Ibarve i. t. d. Sedaj se dela atelje za vojne 'slikarje. To je okrogli stekleni paviljon, v katerem se nahajajo vse priprave za izdelovanje vojnih modelov, V zvezi s tem kombinatom bodo tudi razne delavnice, v katerih bodo livarne, kovačije in ostale druge potrebno delavnice.
Dvorec Sovjetov je odraz stvarne organske delavnosti in umetnosti, arhitekture, kiparstva in slikarstva. On se gradi po projektu in zamisli Sovjetskega arhitekta profesorja L. B. Gelfreiha, akademika arhitekture B. M. ,Tofa-a in pokojnega akademika arhitekture V. Ašči-kog. Avtor Leninovega kipa pa je kipar S. D. McrkuroV.
Dvorcc Sovjetov bo glavno središče Moskve. Stal bo na križišču novih magistralnih ulic. Glavna ulica bo im o dvorca Sovjetov. Ta gre preko trga Džerzinskoga k novem najlepšem delu Moskve, na jugozapadu, kjer se gradi novo mesto za milijon prebivalcev,
»Engeniring News, Chicago.«
večjih posestnikih in opravljati doto še na svojem bajtarskem svetu kradoma pozno v noč, če se hoče preživeti. Komaj za preživljanje, časih morajo še stradati, si zaslužijo ti ljudje ob silnem naporu in drugi, ki te možnosti ne najdejo doma, iti teh jei vedno več, se izgubljajo v svetu in polnijo; trg ponudbe dela po preskromnih mezdah v mestu in industriji. Tako se suče ta klopčič dalje in postaja ne manjši, ampak večji ker zajema vedno več kmetiškega proletariata in ga meče med mestni in industrijski proletariat, kjer doigrava svojo življenjsko tragedijo in veča socialno bedo.
Te razmere, ta problem je med naj-
IVaša vas
važnejšimi za ves narod, za kmctiško vas in za delavski proletariat, ki bi ga morala javnost in interesenti res resno obravnavati.
V minulem stoletju se je pojavljalo udejstvovanje narodov bolj in bolj v političnem javnem življenju. K temu je pripomogla mnogo znana francoska revolucija, ki je pa udarila enakopravnost človeštva v vseh gospodarskih in kulturnih vprašanjih splošnega interesa. Le polagoma se je uvajala demokracija, to je udeležba naroda v javni politiki. Ali sporedno se je razvijalo tudi kapitalistično gospodarstvo, prevzemalo politične! nadvlado in pričelo izk,čuvati narod od sodelovanja na problemih, ki so sicer splošnodružabni. Tako smo prišli zlasti v dobi zadnjih let do tega, da govori in odloča kapital in veleposest o vseli stvareh, narod, glavni interesent človeške skupnosti, pa nima nobene besede v razvoju. In logična posledica tega oddaljevanja v človeški družbi je ta, da tisti, ki odloča, ščiti le samega sebe. Pri vsem tern je prizadet delovni narod, delavec, kmet, obrtnik in vsi oni, ki sc ob težkih mukali in naporih pehajo skozi življenje.
Danes imamo draginjo. Koliko kletvic? in jeze leti na kmeta! Nihče pa ne misli na veleposestnike, na kartele in na druge verižnike, ki v škodo narodu izkeriščaj:; deloma konjunkturo, deloma pomanjkanje, ki ga indirektno Povzroča nesrečna vojna. V zmoti so pa. vsi tisti, ki mislijo, da so verižuiki v naši vasi, kjer prodajajo le malenkost ali pa sploh še zase kupujejo življenjsko potrebščine. Tam ne moremo iskati verižnikov. Cene se dvigajo drugod. Cene se dvigajo v kartelih, kjer obratujejo z milijonskimi zneski blaga. Cc naš kmetič proda svoje blago, zasluži zaradi draginje 100 ali 1000 dinarjev več, vcleproducent, velcposestui k in kartelist pa proda stotisoče centov tega in onega blaga in zasluži pri taKi kupčiji po dva do tri milijone samo zaradi tega, ker je imel priliko, da je diktiral nove cene, ne da bi bile v realnih razmerah utemeljene. Svet je imel, delovnih sil ni plačeval mnogo bolje. Pravega vzroka draginje ni. To je en sistem, ki navija cene. Drugi sistem je pa finančna politika, ki ima končno isti cilj, le ne, da se predvsem vpostevajo splošne socialne potrebe. Tudi to je v naravi te politike.
S tem opisom smo hoteli pokaz-iti napake sis tema, ki izloča pravice sood-ločevanja naroda v javnem življenju. Povsem razumljivo je, da ščitijo svoje interese tisti, ki odločajo, drugi pa svojih interesov ne morejo ščititi, ker nimajo vpliva tam, kjer sc problemi rešujejo. Razumljivo je tudi, da o dragi-
nji, o razmerah ne odločajo in niti ne soodločajo ti, ki bi jih bilo treba najbolj zaščititi.
Interesi naše vasi, našega delavca, našega obrtnika in našega bajtarja, malega kmeta in kmetiškega deiavca so danes skoraj popolnoma identični, vsaj pa toliko, da je njih skupna dolžnost, da zahtevajo v javnih vprašanjih pravico soodločevanja o problemih življenja, to je, politično in gospodarsko demokracijo.
Mi smo kulturni narod. Zreli smo za javno delovanje ne samo zaradi tega. ampak, ker gre za socialne probleme, za naše življenje, kar drugi prezirajo1.,
Poklici v današnji Rusiji.
Objavljeni so bili prvi statistični podatki o številu prebivalstva in o njegovi socialni pripadnosti v Sovjetski Rusiji. Statistika je iz januarja leta 1939.
Tedaj je Sovjetska Rusija štela 170 milijonov
467.000	prebivalcev. Tu seveda niso všteti prebivalci krajev, ki so bili kasneje priključeni Sovjetski zvezi: Bela Rusija, deli Poljske, baltiške države in Besarabija. Danes šteje Rusija 195 milijonov prebivalcev. Najštevilnejše pleme, 90 milijonov po številu, Velikorusi, kažcio največji prirastek. Od zadnjega ljudskega štetja 1. 1926. znaša prirastek Velikorusov 2.2 milijonov duš.
Zanimivo je, da sestavljaj prebivalstvo Sovjetske Rusije v glavnein mladi ljudje Prebivalcev, starih 29 let, ima Sovjetski Rusija 63 odsiotkov, v Angliji znaši ta odstotek 50, v Franciji pa 47. Otroci, stari do 7 let, sestavlja-o 18.6 odstotkov celokupnega prebiyalstva, s čimer se ne more ponašati noben drug narod. V-'oki od-steiek majhnih otrok ne dokazuje samo sposobnost naroda vi množenje in porast, narveč tudi da so zdra/jtvene in higijenske razmere v Rusiji na visoki stopnji.
Socialna pripadn';it se je popolnoma Upre-mcitvba, Prej je večino prebivalstva Rusije sestavljala kategorija kmetov. Seveda marsikateri ruski »mužilk« ni irajno živel. Danes je samostojnih kmetov samo še 1.78 odstotkov in se lahko trdi, da je ta kategorija v Rusiji skoraj izumrla. Kmetov v kolektivih pa je 44.61 odstotkov. Kmetje niso več najštevilnejša kategorija prebivalcev. Na njihov račun je porasla kategorija industrijskih delavcev in nameščencev, katerih je 49.73 odstotkov. Samih industrijskih delavcev je v Sovjetski Rusiji preko 54 milijonov. ?
60 NOVIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ SE GRADI V SRBIJI
Pomanjkanje surovin ter druge težave, ki so nastale v zvezi z napeto mednarodno situacijo za našo industrijo, ne vplivajo enako v vseli pokrajinah. Tako se poroča iz Srbije o povečanju investicij v industrijskih podjetjih. V Beogradu in v Srbiji bo letos zgrajenih ali pa se dela skoraj 60 novih industrijskih podjetij. Glede industrijalizacije bo letošnje leto za Srbijo eno najbolj ugodnih. V
glavnem sc bodo ustanovile tovarne za naslednje industrijske panoge:	tekstilno blago,
kemično, metalurgično, mehanično, bencinsko, industrijo mesnih izdelkov, oblačilno in rudarsko industrijo. Večina teh podjetij se ustanavlja z domačim kapitalom, zlasti onim, ki je prišel iz severnih krajev.
Velika industrijska delavnost se vidi tudi pri uvozu strojev in aparatov. Tako je bilo uvoženo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 12.500 ton v vrednosti 259.4 milijona din proti 14.500 tonam v vrednosti 245.7 milijona din v lanskem letu. Ta uvoz najbolj očitno kaže. da je industrijska delavnost še vedno velika.
NACIONALIZACIJA BRODSKE TVORNICE VAGONOV
Iz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da je neka domača skupina gospodarstvenikov, ki jo vodi Banovinska hranilnica v Zagrebu, dosegla sporazum z glavnimi delničarji Prve jugoslovenske tvornice vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu glede odkupa delnic. Ta domača finančna skupina bo po doseženem sporazumu odkupila od romunske skupine Ausnit 260.01X1 delnic. Tako bodo imeli ti novi delničarji skupaj s Prvo hnatsko štedionico večino v podjetji*. Praštediona ima že od prej znaten paket teh delnic. Celotna delniška glavnica znaša 55 milijonov din in je razdeljena na 550.000 delnic po 100 din nominala. — S tem je dosežena nacionalizacija enega največjih industrijskih podjetij v Jugoslaviji. V jugosloveuskih rokah bo odslej 80 odst. delnic tega podjetja.
SLADKORJA BO DOVOLJ
Sladkorne tovarne delajo s polno paro. Letošnja letina sladkorne repe je dala 80.000 vagonov. Povprečni donos od hektarja je znašal 190 metrskih stotov. Delo v sladkornih tovarnah se je začelo 20. septembra in bo 15. decembra končano, v nekaterih tovarnah tudi prej. Vse tovarne sladkorja bodo proizvele 10,000 vagonov sladkorja, kar je sicer zados'ti do prihodnje proizvodnje, ne	bo	se	pa	mogla
napraviti nobena zaloga, kakor	se	je	name-
ravalo. Prihodnje leto se bo površina s sladkorno peso posejane zemlje skušala povečati vsaj na 50.000 do 55.000 ha,	da	sc	bo	mogla
doseči rezerva sladkorja, ki	je	za	vsak pri-
mer potrebna.
LESNA CELULOZA ZA KONJSKO KRMO
Iz Helsinkov poročajo, da so se obnesli poskusi finske vojaške uprave s krmo konj z lesno celulozo. Dnevno je dobival vsak kotil 2 kg celuloze, pomešane z 2 kg slame namesto 4 kg sena. Poleg te krme so dobivali konji še hranilne snovi, ki so vsebovale apno. beljakovino in fosfor. Posebna komisija je n# podlagi poskusov predlagala, da se konjei” daje dnevno po en kilogram celuloze, kravati' pa pol kilograma. Celulozna krma pa naj se zaenkrat uporablja le za tretjino konj in krav. ker bo že pri tako omejeni krmi s celuloz0 potrebno okoli 66.000 ton celuloze. Uporabo celulozne krme predlaga komisija tudi zato. ker je ta krma cenejša od druge.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.