Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), pol leta 50 lir, za četrt
TRGOVSKI LIST
Številka 57.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. '25-52. Uprava: Grego r -čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
leta 25 lir, mesečno 9 lir. CSSOPlS Zd IffifOVm©, ffldUSM?®, Obit #18 defiar*V«ŠfVO Račun pri poštni hranil-
Plačain toži se v Ljubljani.
niči v Ljubljani št. 11.953.
Izhala
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 74. iullia 7944
Preis-Ceia L 0'80
Zadruge, organizacije, društva in združenja
naj na poziv nemškega svetovalca pri šefu pokrajinske uprave spo-roče do 29. julija 1944 Združenju trgovcev v Ljubljani seznani vseh svojih članov, ki so na ozemlju izven Ljubljanske pokrajine (na teritoriju bivše Jugoslavije, ki ni pripadlo Italiji), pa imajo svoje premoženjske zahteve proti zadrugam, združenjem, društvom in or-” ganizacijam v Ljubljanski pokrajini.
V prijavi je navesti višino in obliko terjatve. Zadruge pa morajo hkrati sporočiti tudi svoje splošno premoženjsko stanje.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Nadzorovanje parnih kotlov
Še! pokrajinske uprave je izdal naredbo, s katero se izpreminja uredba o nadzorovanju parnih kotlov in posod pod pritiskom. Po novi naredbi se vsi zneski navedeni v §81.1. odst. in v § 82., odst.
1.	spreminja iz dinarjev v line. Kot odškodnina za obrabo obleke, obutve, perila in ostalega gre inšpektorjem za vsak opravljeni pregled kotla po 20 lir.
Tvrdka Alpeko pod civilno obvezno službo
Prežident pokrajinske uprave divizijski gen. Rupnik je. izdal odločbo, da spada tvrdka »Alpeko«, gtajdbeno-imlustrijsika družba z o. z. pod civilno obvezno službo v smislu in s pravnimi učinki uredbe o uvedbi civilne obvezne službe z dne 5. junija 1942.
Cene za velenjski premog
Sel pokrajinske uprave je odobril naslednja najvišje dopustne cene za velenjski premog:
Za kosovec in srednji premog za razdeljevalce na debelo na 268.55 lir za 1 tono franko vagon železniška postaja Ljubljana, vključno vse javne dajatve.
Za trgovca detajlista na 355.— lir za 1 tono franko skladišče detajlista.
Tehtarina in državna taksa pri dobavah javnim ustanovam se smeta zaračunati posebej.
Cene morajo biti objavljene v prodajnem prostoru.
Evropa proti valutni diktaturi
\Nali-Streeta
Izmenjava blaga med Srbijo in Nemčijo
>Donauzeitung« navaja, da poši-ja Srbija okrog 7*2 °/o od presežkov svoj« kmetijske proizvodnje v
emcijo, zato pa je delež Nemčije pri vsem uvozu Srbije z 59 odstotki največji. Poleg raznih surovin dobiva Srbija iz Nemčije tudi raz-ne n ©obhodno potrebne polizdelke Za svojo industrijo. Plačilni promet je urejen z nemško-srbskim klinngom po tečaju 1 marka = 20 dinarjev. Največ blaga iz Srbije v Nemčijo in obratno se prevaža 'po Donavi.
Bolgarska proizvodnja opija
Bolgarija je za Turčijo največji Producent opija v Evropi. Ta nje-na Proizvodnja se je močno povedala po priključitvi makedonskih Pokrajin, kjer so bili že pod bivšo •^goslavijo veliki nasadi maka.
P^j iz Turčije in Bolgarije se upodablja samo za zdravila in ker je domača1 potrošnja v Bolgariji ne-znatna, se skoraj ves pridelek iz-
Pred domačimi in inozemskimi gospodarstveniki je .razpravljal državni gospodarski minister in predsednik Državne banke dr. Funk o anglo-ameriških valutnih načrtih ter postavil proti temu sovražnemu propagandnemu stremljenju načela bodočega zdravega evropskega gospodarskega in valutnega reda, kakor ga je uvajal narodni socializem od vsega počet ka.
Mogli bi misliti, je dejal minister, da je pri svetovno veleva/.ni h vojaških in političnih obračunavanjih sedanje dobe mnogo bolj važnih stvari kakor pa razpravljanje
o	svetovnem valutnem načrtu. Kajti nepristranski opazovalec bo dejal, da je brez praktičnega pomena razpravljati o mednarodnih valutnih povojnih vprašanjih, dokler ni sedanja vojna s svojimi velikanskimi spremembami in prevrednotenji končana. Odgovor na to vprašanje pa nam že odkriva ozadje te valutne, debate na sovražni strani. Svet naj namreč dobi vero, da smatrajo Angleži in Ainerikamci svojo zmago nad na--radnosocialistično Nemčijo in njenimi zavezniki kot tako zagotovljeno, da je že »skrajni čas«, da se bavijo z mirovnimi problemi.
Vsa ta razpravljanja moremo sprejeti s pomirjujočo zavestjo svoje premoči, ker je Nemčija socialni mir xie zagotovila in vrednost denar ja stabilizirala z državno avtoriteto, z delom in gospodarskim redom. Pa tudi zato, ker vemo, da je za zdrave valutne odnošaje treba predvsem doseči pametnih gospodarskih odnošajev in ker se morajo ponesrečiti poskusi sovražne strani, da bi se znova oživel nekoč tako proslavljeni avtomatizem gospodarskega dogajanja na podlagi zlate, veljave.
Naš denar je nacionalna dobrina, ne pa mednarodni kupčijski predmet. Ne bomo dopustili, da bi vrednost našega denarja določevala neka inozemska vlada ali pa bankirji Wall-Streeta. Ne bomo tudi dopustili1, da bi se nemške cene določevale na čikaški žitni borzi. Kdor določa vrednost denarja, ta določa tudi socialno življenje naroda.
Kaj pa more svet pričakovati od ves svet obsegajočih načrtov, če prihajajo iz dežele, ki je pri urejanju svojega gospodarstva v mirnem času ]X>polnoina odrekla in katere vodilni državnik se je zatekel v vojno, ker je upal, da bo na ta način obvladal gospodarsko krizo?
Važno pa je, da narodi spoznajo, kaj more svet od te strani gospodarsko pričakovati.
Nemško stališče glede bodočega gospodarskega in valutnega reda v zadnjih letih sem opetovano razložil. V razmerju z našimi partnerji je konkurenčna misel popolnoma zapostavljena kooperaciji medseboj nega dopolnjevanja in pomoči, Nimamo skrbi, ki jo ima Anglija zaradi ohranitve svoje stare izvozne industrije, nismo zato ljubosumni, če razvijajo drugi narodi svojo industrijo. Ze pred to vojno smo do-
važa. Za letos je bolgarska vlada odredila, da se zaradi večjega izvoza zaseže ves pridelek. Glavni odjemalec opija iz Bolgarije je Nemčija.
kazali, zlasti pa v sedanji vojni, da smo pripravljeni tudi drugim deželam pomagati s svojimi tehničnimi izkušnjami, da bi mogla biti njih proizvodnja tako visoka, kakor je sploh mogoče.
Naš cilj, da morejo evropske dežele svojo produkcijsko kapaciteto
v	celoti razviti in izkoristiti je hkrati tudi edina pot, da se obvaruje kontinent pred brezposelnostjo. Nemčija je rešila problem brezposelnosti, in sicer na ta način, da je izčrpala vse možnosti narodne proizvodnje in zmanjšala odvisnost Nemčije od svetovnih trgov do potrebne mere. Samo tako morejo doseči evropske dežele v okviru ozkega gospodarskega sodelovanja uspešno in nepretrgano zaposlitev.
'Nikakor ne oporekam, da so pogoj za funkcioniranje mednarodnih gospodarskih odnošajev potrebna jasna valutna razmerja in intakten meddržavni plačilni promet. To spoznanje pa, ne sme privesti do tega, da bi se najprej lotili manj važnih stvari. Gospodarske razmere se ne smejo urejati pod vplivom valutnih funkcij1, temveč se morajo nasprotno valutne razmere ravnati ik> gospodarskih nujnostih. Potrebno bo, da se evropski narodi razumno zedinijo, da določijo smernice za skupno in medsebojno skladno gospodarsko im trgovinsko politiko. Hkrati pa naj bf vsaka država z vso energijo poskr-
bela, da se znova obnovi finančno in gospodarsko ravnovesje, ker se bo s tem nedvomno ožje gospodarsko sodelovanje v evropskem gospodarskem prostoru izkazalo kol uspešno. Izhodišče za bodočo, mednarodno valutno ureditev mora biti v ureditvi nacionalnega gospodarstva.
Če se združijo na tej podlagi evropske države v pravilnem spoznanju svoje skupne usode in pri vsem vzdrževanju svoje suverenosti v naravni gospodarski skupnosti, tedaj se bodo evropske valutne, relacije določile v državnih dogovorih in če bodo razmere, dopuščale, tudi opustile prisilne določ. be glede blagovnega in denarnega prometa, da se bodo mogle tudi valute svobodno konvertirati. Za to pa ni potrebna . nikaka nova podlaga. Za to pa tudi ni potrebno, da bi se morala najti skupno nova podlaga vrednotenja za določitev relacij.
Na naših načelih postavl jena nova ureditev nudi vsem državam enake gospodarske prednosti. Na ta način ne bo za evropske narode težko, da se združijo za razumno sodelovanje in da s tem stopijo na pot k srečnejši bodočnosti naše celine. Do tedaj pa moramo pogumno in odločno sprejeti skrbi in bremena, ki nam jih nalaga vojnu. Sedaj gre samo za to, da dosežemo veliki in skupni cilj, da dosežemo zmago našega orožja.
Nova telefonska številka Združenja trgovcev v Ljubljani je sedaj 25-02.
Dr. Anton Urbanc:
Ali nai preneha zavarovalna
zaščita
ob začasni naknadni ne možnosti plačat! premije?
II.
Pristojna oblast je dala predlog zavarovalnih podjetij odločujočim činiteljem v pregled, v oceno in izjavo, ker vsaka taka sprememba globoko posega v pravno sfero posameznega državljana (vavaro-vanca).
Ce zavarovalna podjetja, ki delujejo v naši pokrajini, posvedo-čijo (ni potreben dokaz) na osno-
vi	skrbno zbranega statističnega gradiva in svojih bilanc, da pri najboljši volji ne morejo zadostiti svojim obveznostim h zavarovalnih pogodb za nastale zavarovalne primere, ko iz določenega dela pokrajine začasno, ne prejemajo dospelih premij, bo treba napraviti daljnosežne korake, ki bi bili posameznim zavarovancem morda nevšečni, za katere pa se bo moral zakonodavec na koncu vendar odločiti, da varuje koristi vseh zavarovancev in zlasti tudi načelo zdravega zavarovalnega gospodarstva, ki je za celotno narodno gospodarstvo tako velike važnosti. To pa le v skrajni sili!
Naravno, da se. bo zakonodavei-le težko odločil — vsaj v celoti — za predlagano spremembo, ne da bi imel zadostne opore v zanesljivem statističnem gradivu in bilancah, ki imajo za pravilno usmerjenje zavarovalnega gospodarstva tako pomembno vlogo. Oblastvo ima itak po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji vpogled v bilance zavarovalnih podjetij, zlasti še onih bilanc, ki prikazujejo podrobno sliko o zavarovalnem gospodarstvu v pokrajini.
Vsekakor bo pa moral • zakonodavec črtati, kar se je verjetno le pomotoma (lapsus linguae) vtihotapilo v načrt, da bi namreč zavarovalna zaščita ugasnila tudi za nazaj. Tudi kazenski sodnik ne more kaznovati za nazaj za dejanske stane, ki prej niso bili kaz-njivi.
Pri življenjskem zavarovanju bo zakonodavec moral odrediti, da se dospele premije krijejo iz premijske rezerve, ki pripada posamezniku na osnovi pogodbe, in sicer tako, da se zavarovancu do višine zapadlih premij s pripadki sproti avtomatično dovoljuje posojilo (dolg na premijah se spremeni v posojilo), do katerega ima itak vsak zavarovanec pravico po vsebini splošnih zavarovalnih pogojev; naravno bi veljalo to le s pogojem, da zavarovanec naknadno predloži neobremenjeno zavarovalno listino, česar danes ne. more ali da plača vse dospele premije.
Glede ostalih spreminjevalnih predlogov, ki bi v bistvenih točkah spremenile zakon o zavarovalni pogodbi (§ 29), se bo treba ev. odločiti za rastveljavo zavarovalne pogodbe, če zavarovalna podjetja zaradi izkazanega težkega položaja iz določenih predelov pokrajine ne morejo prejeti premij, ki se nujno potrebujejo za kritje škod z ozirom na to, da zavarovalnice v elementarnem zavarovanju niso dolžne imeti posebnih rezerv, marveč se morajo po zavarovalno-tehnič-nem računu vse škode kriti iz tekočih premij.
Pri tem bodo zavarovalnice, morale vsekakor upoštevati, da tudi navadnih škod v določenih predelih zaenkrat ne morejo likvidirati. Tako odpade na njihovi strani začasno tudi določena obveznost. Za radikalno rešitev1 (razveljava pogodb) po uredbi se bo zakonodavec naravno le težko odločil, ker bi tukaj takoj nastopila škodljiva konkurenca med zavarovalnimi podjetij, ki se, prav na tem področju, kakor poznamo to iz prakse, dokaj razpasla v škodo zdravemu zavarovalnemu gospodarstvu.
Problem ni tako enostaven, kakor se na prvi pogled zdi, nasprotno je to vprašanje precej težko rešiti za obe stranki zadovoljivo. Na eni strani je treba vzdrževati po možnosti v celoti zavarovalno zaščito tudi za zavarovance, ki brez svoje krivde za-
1 časno ne morejo plačati, na drugi strani se je pa treba ozirati na zdravo zavarovalno gospodarstvo: propad samo enega zavarovalnega zavoda bi neizmerno več škodoval skupnosti zavarovancev, nego zmerna okrnitev zavarovalne zaščite določenemu številu zavarovancev.
Ena številnih rešitev bi bila, četudi ni idealna, da se dovoli na-utemeljeno prošnjo zavarovalnemu podjetju odlog plačil za primer, da zavarovalnica izkaže, da prav zaradi začasno jieplačnih premij iz določenih predelov pokrajino ne more zadostiti svojim obveznostim.
Zakonodavec se bo moral tudi vprašati, ali je res treba poseči vmes, ker gre le za začasno ne-možnost in še za nezakrivljeno. Položaj se utegne vsak čas izpre-menitl in se bo zavarovalnica po spremembi lahko poslužila pravic iz § 29 zozp.; po tej normi so zavarovalnice dokaj zaščitene, da prejmejo premije, oziroma da se oproste jamstva, če zavarovalec ne plača.
Nemara je na stilizacijo zgoraj dobesedno citiranega-predloga za. varovalnic vplivalo to, da bi šlo po mnenju zavarovalnic v velikih primerih za jamčenje vojnega rizika, kar je v praksi in znanosti dokaj sjK>rno, in bi se tako hotele zavarovalnice otresti dragega razpravljanja o tem, če je podan vojni ri. ziko ali ne!
i	Menimo, da se bodo morale zavarovalnice v glavnem zadovoljiti
6 položajem denarnih zavodov, ki danes ravno tako svojih terjatev iz določenih predelov ne morejo izterjati in jim preostane le tožba, za katero pa nastopi takoj počivanje, ker ni mogoče priti v stik z dolžnikom.
Za začasen odpad premij bodo morale služiti javne in tihe rezerve, ki so jih zavarovalnice tudi v elementarnem zavarovanju skozi leta in leta skrbno nabirale, da bodo mogle zadostiti svojim obveznostim po zavarovalnih pogodbah.
Zanimivo .je, da švicarski zavarovalni zakon iz 1. 190B. predvideva v čl. 45 dejanski stan, ko zavarovalec brez svoje krivde ne more izpolniti svojih obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Zakon predvideva, da vtem primeru nastopijo učinki neplačila premij le, če zavarovalec zaradi nastale ne plačljivosti ne morei plačati, ne pa drugače zaradi prekinitve poštnih zvez, epidemije, kakor pravilno poudarja komentar Roelli na str. 293 do 295 svojega obsežnega dela.
(Dalje prih.)
Obrtniški vestnik
Jubilej uglednega obrtnika
Znani ljubljanski mizarski podjetnik g. Ivan Praznik je slavil te dni svoj 55. rojstni dan in 25-letnico svoje poroke. Ta dva življenjska praznika sta povod za zasluženo priznanje njegove vnete in požrtvovalne delavnosti v obrtniških organizacijah.
G. ivan P razni k je bil zadnji predsednik samostojnega Združenja mizarskih mojstrov, zdaj pa je predsednik Gospodarske zadruge mizarskih mojstrov ter tudi njen soustanovitelj. Poleg tega je predsednik sindikata lesne stroke, član razsodišča Zavoda za socialno zavarovanje in član uprave obrtniškega sveta. Ves zavzet za napredek in ugled obrtništva, je vzornik stanovskih tovarišev in naraščaja, s svojim lepim značajem pa si je tudi v drugih krogih pridobil mnogo prijateljev, ki mu vsi iskreno želijo še mnogo srečnih let.
f Ravnatelj Josip Christof
Zahvala
Ob svoji 25-letnici delovanja na Trgovski strokovni nadaljevalni šoli se iskreno zahvaljujem za vse čestitke ter v katere koli namene poklonjena darila. Predvsem velja ta zahvala Združenju trgovcev, posameznim tvrdkam in gg. trgovcem.
Toplo zahvalo izražam tudi vsem, ki so se udeležili proslave ob zaključku šolskega leta, posebej pa se zahvaljujem predsedniku Združenja trgovcev g. Zvonimira Lukiču, predsedniku šolskega odbora g. Antonu Verbiču za njegov slavnostni govor, g. Francu Pavlinu za trud pri zaključni prireditvi ter vsem predstavnikom trgovskih organizacij in zastopnikom tiska.
Zahvaljujem se tudi g. prot. dir. Mravljaku za izražene čestitke, učiteljskemu zboru, g. gvardianu Godini, ki je bral zadnjo šolsko mašo, gg. Kerncu in Megušarju za vse priprave šolske proslave ter naši trgovski mladini za odlično sodelovanje.
Vsem prisrčna hvala!
, ,	Grum	Rado
V torek 11. t. m. je umrl po dolgi bolezni g. ravnatelj Josip Christof, ki je lani še čil in zdrav praznoval svoj pomembni trojni jubilej: 80-letnico svojega rojstva, 60-letnioo mature in 40-letnico obstoja svojega zavoda. Bogato življenje ima za seboj:
Rodil se je 4. oktobra 1863 v Metliki. Študiral je v Celju in v Ljubljani, kjer je na učiteljišču maturiral 1. 1883., pozneje pa se je strokovno izpopolnjeval še v Gradcu. V javni službi je služboval le 6 let, nato pa se je odločil za privatno službo. Njegov življenjski cilj je bil ustanoviti v Ljubljani zasebni trgovski učni zavod, . kakor so slični obstojali že drugod. Ustanovil ga je 1. 1903. in ga imenoval »Christofov učni zavod«. To je bil prvi zasebni trgov ski učni zavod s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. Za vodstvo svojega zavoda si je v dobi od L 1890. dalje pridobil tudi obširno gospodarsko prakso. Služboval je v raznih odvetniških in notarskih pisarnah in je pri tem neumorno delal na organizatoričnem polju ža pravice odvetniškega in notarskega uradništva.
V svojem prostem času je prak ticiral tudi v hranilnici, pri sodišču, v trgovini ter prevzel glavno zastopstvo zavarovalnice »Concor-dia« za Kranjsko. Ustanovil je tudi svojo informacijsko pisarno.
Od 1. 1915. dalje pa se je posvetil izključno le vodstvu in napredku svojega zavoda. Gospodarska praksa, ki si jo je tekom let pridobil, mu je uspešno služila pri pouku, ker je na zavodu uvedel specialna predavanja o pisarniških delili.
S svojo vztrajnostjo, marljivostjo in sposobnostjo je izgradil svojo zasebno trgovsko šolo v Ljubljani v odličen zavod, ki se je razvijal od leta do leta v ono šolo, ki je danes v čast našemu mestu, učiteljskemu zboru in vsem gojenkam in gojencem. Svoje gmotne prihranke je žrtvoval le v pro-speh zavoda in je sezidal lastno šolsko poslopje, ki je namenu primarno in moderno urejeno ter opremljeno z vsem potrebnim inventarjem. Tako zavzema zavod vodilno mesto v zasebnem trgovskem šolstvu. Zavod je v letih obstoja ]>oslal v življenje že več tisoč absolventov, ki delujejo kot zasebni ali javni uslužbenci v raznovrstnih gospodarskih podjetjih širom domovini?; in tudi izve,n njenih meja, mnogi pa tudi kot samostojni trgovci, obrtniki in drugi gospodarstveniki. Pri vsem njegovem delu ga je vodila železna volja, pridnost, sledljivost in priznana poštenost. V svojem prostem času se je v mlajših letih udejstvoval v raznih narodnih in pevskih društvih, ves čas pa je bil podporni član raznih dobrodelnih društev.
Njegovo življenje je ena sama veriga dela in pridnosti in kakor po svojih delih, tako si je tudi po svojem značaju zaslužil blag in časten spomin.
Gostilničarski vestnik
Dnevna potrošnja petroleja v USA
znaša 5 milijonov sodov, za 300.000 sodov več kakor pa znaša dnevna proizvodnja.
Sindikat gostinskih obratov sporoča, da je njegova telefonska številka odslej 22-19.
Razdelitev sadnih sokov, kisa in maščobe
Gostilničarska nabavlja l na zadruga bo razdeljevala malinovec in čajni sirup za gostinske podjetnike; od ponedeljka 17. t. m. do zaključno srede 19. t. m.
Malinovec dobe vsi oni obrati, ki so ga dobili tudi prejšnji mesec, t. j. vse kavarne,, vsi buffeti in one gostilne, ki ne prejemajo sladkorja oz. pavšalno dodeljenih racioniranih živil.
Istočasno bo zadruga r tzdelje-vala tudi kis, ki ga dobe \si gostinski obrati, razm kavarn.
Sadne soke in kis morate dvigniti ob določenem roku.
Gostinske podjetnike, opozarjamo, da tukoj dvignejo na, Mestnem prehranjevalnem uradu na Krekovem trgu (Mahrova hiša) nakaznice za predložene odrezke junijskih živilskih nakaznic.
Zaseko na te nakaznice za predložene odrezke bo razdeljevala Gostilničarska nabavljalna zadruga v ponedeljek 17. t. m. in v torek 18. t. m. Zaseko morate dvigniti najkasneje v torek 18. t. m., ker sicer za neizrabljeno nakazilo ne boste mogli dobiti zaseke nikjer.
Člane naprošamo, da se vseh datumov, določenih za predlaganje odrezkov in za razdeljevanje živil, točno drže.
Sindikat gostinskih obratov.
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7
NA DROBNO
BLEIWEISOVA 24
NA DEBELO
teikoia^ct-
in {Meni
F. KOS
Denarništvo in zavarovalstvo
Ilrvatski denarni zavodi, ki so bili pod zaščito, so morali do 30. junija urediti svoje obveznosti ali pa likvidirati. Sedaj je bil ta rok podaljšan do 30. septembra,
Budimpeštanski denarni zavodi so sklenili na poziv finančnega ministrstva, da opuste velik del svojih |K>-družnic na deželi. S 1. julijem je prenehalo zaradi tega obratovati 30 podružnic.
Povprečen dohodek je na Nizozemskem narastel med prvim ,in drugim vojnim letom od 341 na 369 goldinarjev. Istočasno pa je narodno premoženje, računano na glavo prebivalstva, padlo od 1406 na 1365 goldinarjev, ker 'so se med drugim niže ocenili kapitalni dohodki (zaradi iznadka dividend kolonialnih družb in zaradi znižanja obrestne mere).
tinski obtok bankovcev je dosegel v 3. junijskem tednu vsoto 12.18 milijarde fin. mark, kolikor doslej še ni nikdar znašal. Narastel je za 0.31 milijarde, iu sicer predvsem zaradi evakuacije civilnega prebivalstva iz Karelije.
Sospofarsbe vesti
Iz letnega poročila nemških državnih železnic se razvidi, da jo potniški promet kljub zoženemu voznemu redu močno narasel. Dohodki ,iz potniškega prometa so znašali 5.26 milijarde mark, za 30.5 °/o več ko prejšnje leto, dohodki iz blagovnega prometa pa 5.66 milijarde, za 9.2 % več ko prejšnje leto.	N
Nemška blagovna trgovinska bilanca z drugimi državami je vseskozi aktivna. V 1. 1938. do 1943. se je uvoz iz Madžarske povečal po vrednosti od 190 na 620 milijonov mark, iz Bolgarske od 100 na 300 in iz Norveške od 100 na 230 milijonov mark. Uvoz se je povečaj Skupno za 730 milijonov, dočim se je izvoz povečal za 1200 milijonov, namreč od 340 na 1540 milijonov mark.
Iz Dalmacije poročajo, da se je žitna žetev že pričela. Zaradi suše je žetev srednja. Zaradi povečane površine obdelane zemlje pa ne bo l.etos žita manj ko lani. Zelo dobro pa kaže vinska trta.
Italijanski delavci v Nemčiji so poslali po uradnih ugotovitvah v svojo domovino v 1. 1943. skupno 960.5 milijona mark. V zadnjih treh letih so zaslužili italijanski delavci v Nemčiji 2 milijardi mark.
Madžari nameravajo postaviti v Velikem Varadinu novo tovarno za filme. To bo že tretja madžarska filmska tovarna (poleg tovarn v Budapcštj in Szegedinn).
Na njujurskem diamantnem trgu je nastala velika hausse, in sicer zaradi velikih vojnih dobičkov industrije in zaradi strahu pred možno inflacijo. Cene za majhne diamante so se povečale za štirikratno, cene za diamante 1 karata pa z« dvakratno.
LJUBLJANA
Židovska ulica št, 5
A. Zjbert
Trgovina s čevlji in modnim blagom
Ljubljana — Prešernova ulica
I FaSiani & ‘Jurjovec
m
:	manufakturna	trgovina
| FjuSlfana — Stritarjeva ulica štev. 5
Potrebščine za mline in žage
FR. BRCflR
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 - Tel. 27-31
t
Ravnateljstvo trgovskega učilišča „Christofov učni zavod“ v Ljubljani javlja žalostno vest, da je
11.	julija 1944 umrl ustanovitelj in prvi vodja našega zavoda, gospod
Christof Josip
ravnatelj v pokoju
Ohranimo zaslužnega šolnika v prijaznem in trajnem spominu!
Ljubljana, 11. julija 1944.
Ravnateljstvo
JE. Skoberne
j Franc Ksav. Souvan
Ustanovljeno 1. 1835 1 Manufaktura, trgovina na debelo in na drobno
j Ljubljana — Mestni trg štev. 24
| F. &L Goričar
I Uublšana.	Sv.	P cesta 29 ,
•	s
j $ priporoča razno manufakturno blago 9 1
*	11 »»•••»••••aaa«»aaa#*a«aa#aa#a»aaaa#aaa»aaaaaaa#aaaaaaaaaaa»*#»a««»**«»»»*t#»*»»««*M*#*#'aataa*aa»a
■••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaiaaaaaaaaaaia
Priporoča se tvrdka
Robert Goli
▼
j Ljubljana
| Šelenburgova ulica 3
■
■
■
8 ■■■■■•«■«■■
Fiir das Kons*rUum »Trgovski list« als Verlag - Za kenzercij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless - Schriftleiter - Uredu ik: Aleksander Zelez.ikar Fiir das Kons^ruum g	Zg	tiskarn0	»Merkur«	d.	d.:	Otmar	Mihalek.	—	Alle	—	vsi	v	Ljubljani.
Fiir die Druekerei »Merkur« A. G. —