4 sezona kciie! akcije ■o -rr, Mm ■in -c--■r- DCaMtMMDBm, Februarska zmagovalca str. 29 H Patricija Halužan in Gregor Frece Št. 9 / Leto 70 / Celje, 5. marec 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VOVrTEDNIK VSAK ČETRTEK 1(MD{MJO 71 1 \U*o P«*« £ Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 13.3.2015 v katerikoli Irgovini Jager. »Multipraktik« za vse priložnosti Ženske danes znajo takorekoč vse, a včasih to še vedno ni dovolj, da bi bile enako obravnavane kot njihovi moški kolegi. Je torej dan žena v teh casih zelo aktualen praznik? Razmišljanja štirih različnih žensk o njihovih vlogah smo zap isali v prilogi Ženski p ogovori. str. 35-38 ■OIO^H GOSPODARSTVO V Celju in Velenju postori za m la d e podjetnike str. 4, 5 I0EM0 :PIAST ■t» ~ » fj —-, * . In?;/ U - v www.kemoplast.si CELJE Manj denarja, manj naložb str. 6 LAŠKO Hiša z veliko domišljije in s premalo prostora str. 9 KRONIKA—— Inšpektoricaokrcala CSD Žalec str. 15 VOJNIK Kako zašOititi Lerrjt>erg str. 7 ŽIVALSKI SVET Lepotica in prijazna zver Miše in Janka v Soparja str. 43 Je vee Wad/7n/'krazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega ošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje.Kupen je v Novem tedniku! 2109900080957 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Za ženske Marec je prijazen mesec za cvetličarje. Kar dva praznika žensk imamo v tem času in vsaka je vesela kakšne pozornosti. S cvetom pa se je najlažje prikupiti ali odkupiti za kakšne minule grehe moškega sodelavca, partnerja, moža. Na tej nakupovalni ravni se namreč zadnja leta pri nas nekateri spomnijo 8. marca. Ali za praznik, ki so ga nekoč bučno proslavljali, ker so hoteli pokazati, kako je sistem poskrbel za enakopravnost žensk, v teh časih res ni pravega prostora? Ali res ni razloga, da bi se vsako leto znova vprašali, kakšno sporočilo nosi 8. marec kot mednarodni praznik ženske ekonomske, politične in socialne enakopravnosti? Ali to pomeni, da smo pozabili prizadevanja vseh tistih, ki so si vsako danes samoumevno pravico težko priborile, pogosto za ceno lastne svobode in osebnega ugleda? Žal podatki raziskav kažejo, da nimamo razloga za zadovoljstvo. Nikakor se ne moremo otresti vzorcev, po katerih so ženske tiste, ki naj skrbijo za dom in družino, torej opravijo največ neplačanega dela. Tudi skrb za otroke je večinoma njihova. Saj poznate tisti običajni primer: mama od malega skrbi za otroka, se z njim igra, ga vodi v vrtec, nato v šolo in nadzira, da ima vse naloge, da hodi k izven-šolskim aktivnostim, ga pelje k zdravniku, če zboli ... V službi ima slabše plačano delovno mesto kot njen enako sposoben sodelavec ali pa je zaposlena le za določen čas, po možnosti diskriminirana zaradi materinstva. Redkokatera zasede vodilno mesto v gospodarstvu in v politiki, čeprav so v Sloveniji ženske v povprečju bolj izobražene od moških. Veliko se jih namreč odpove karieri prav na račun skrbi za družino. V takšnih razmerah tudi zakonske določila o enaki zastopanosti spolov ne morejo rešiti vsega, kar se je nakopičilo v naših glavah v stoletjih. Lahko pa prispevajo k zmanjševanju razkoraka na tem področju. In praznik, kot je dan žena, je lahko iztočnica za tovrstne razprave in razmišljanja, za nove vsebine in oblike, ne le za nakup cvetja. Časi se namreč spreminjajo in tisto, kar se je še nekoč zdelo nemogoče, je danes realnost. Šele 70 let je minilo od takrat, ko so ženske pri nas lahko šle na volišča, kar se danes zdi neverjetno (v Švici celo šele od leta 1971!). In verjetno se bodo zanamcem čez nekaj let tako neverjetne zdele tudi današnje vroče razprave o (ne)izenačitvi registrirane istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo. Pa če smo ta trenutek za ali proti. Barbara Celjska nagrajuje odlične CELJE - Rotary klub Celje - Barbara Celjska do konca meseca zbira predloge za podelitev nagrad Barbare Celjske za odličnost mladim. Nagrada je kot spodbuda namenjena nadpovprečno uspešnim in nadarjenim učencem, dijakom, študentom - posameznikom ali skupinam - ki se hkrati vključujejo tudi v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti. Višino denarnih nagrad bodo v klubu glede na svoje zmožnosti določili potem, ko bo znano število prijav. Mlade lahko predlagajo rotarijci, lahko pa tudi učiteljski in profesorski zbori, ravnatelji in dekani, mentorji, strokovna društva, sveti staršev in mladi oziroma se lahko predlagajo tudi kandidati sami. Izbor nagrajencev bo znan do 15. maja. IS Izjemne težave in vsakdanji junaki Letošnji dan civilne zaščite v znamenju žleda in popoplavne pomoči na Balkanu Na letošnji osrednji regijski prireditvi ob dnevu civilne zaščite bodo v Šentjurju danes podelili kar 122 priznanj. V letu 2014 so se posamezniki, društva in organizacije še posebej izkazali v času, ko je bila Slovenija okovana v žled, Bosna in Srbija pa sta bili zaliti z vodo. »Brez prostovoljcev si varnostnega sistema v izjemnih situacijah in naravnih katastrofah sploh ne znam predstavljati,« je ob tem dejal vodja celjske izpostave republiške uprave za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf. Žal se večkrat pokaže, da imamo običajni smrtniki precej kratek hvaležnostni spomin. Na številne prostovoljce - še posebej če sami nismo bili oškodovani - pozabimo takoj, ko odteče voda, sanirajo plaz, pospravijo pogorišče. Naš sogovornik Silvester Šrimpf pravi, da v sistemu nacionalne varnosti nanje ne pozabijo nikoli. »Pomena prostovoljnih gasilcev, jamarjev, gorskih in drugih reševalcev se zavedamo vsak trenutek. Sistem varstva pred naravnimi nesrečami namreč v veliki meri temelji prav na prostovoljstvu. Brez vseh teh ljudi nikakor ne bi mogli tako uspešno posredovati ob naravnih nesrečah.« Osrednja regijska slovesnost ob dnevu civilne zaščite bo točno opoldne v Ipav-čevem kulturnem centru v Šentjurju. Ob tej priložnosti bodo podelili 122 priznanj CZ; od tega 101 bronastih, 8 srebrnih in 10 zlatih znakov ter tri plakete CZ. Slavnostni govornik bo poveljnik CZ Republike Slovenije Srečko Šestan. Prostovoljstvo res izumira? Sodoben način življenja niti časovno niti filozofsko ni prav naklonjen zastonjkarstvu. A ko govorimo o organiziranem prostovoljstvu v smislu zaščite in reševanja, se Šrimpf za prihodnost ne boji. »Če govorimo o prostovoljnih gasilcih, se »Še vedno velja, da v najtežjih časih Slovenci znamo stopiti skupaj. Zdi se, da krizne situacije, naravne nesreče iz ljudi potegnejo najboljše lastnosti.« Silvester Šrimpf: »Resnično bi bilo treba na nek način urediti status prostovoljcev, da bi jim izkazali družbeno priznanje. Mnogi se namreč izpostavljajo za bližnje tudi takrat, ko so prizadeti sami ali njihovi svojci.« »Tradicija je pri prostovoljnem gasilstvu, še zlasti na podeželju, zelo pomembna. Ko se srečujemo na njihovih občnih zborih, prireditvah in obletnicah, je človek kar vesel, ko vidi, koliko podmladka imajo običajno za seboj.« lahko vedno zanesemo nanje. Je pa res, da njihov status še zdaleč ni zadovoljivo urejen.« A to je vprašanje politične vo- lje in sistemske zakonske ureditve. »Nesorazmerno slabo jih nagradimo glede na velika pričakovanja, ki jih imamo do njih v izjemnih situacijah. Pripadalo bi jim kakšno nadomestilo, vsaj olajšava ali kaj podobnega.« Prostovoljci na drugi strani opozarjajo, da bi bolj kot nagrado potrebovali več razumevanja svojih delodajalcev. »Seveda je težko pričakovati, predvsem v zasebnem sektorju, kjer kadrovskih rezerv praktično ni, da bodo delodajalci z razumevanjem gledali večdnevno odsotnost posameznikov, ki se udejstvu-jejo v tovrstnih strukturah. Po drugi strani je res, da mnogi v takšnih razmerah koristijo osebni letni dopust,« pojasni Šrimpf. Zlati znak CZ bodo letos prejeli Zdenko Hriberšek, Dušan Pungartnik in Marjan Žogan. Ob 60-letnici delovanja pa še gasilske zveze Žalec, Zgornje Savinjske doline Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Celje, Šentjur in Šaleške doline. Najvišje priznanje, plaketo CZ, bodo ob 140-letnici delovanja prejela prostovoljna gasilska društva Kozje, Podčetrtek in Dobrna. Za vse enaka grožnja Prostovoljci se podajajo v povsem enako nevarne situacije kot profesionalci. Zato pri usposobljenosti in opremi bistvenih razlik ne sme biti. »Prav vse organizacije in društva, ki jih vključujemo v zaščitni sistem, imajo usposobljene in opremljene operativne enote. Nikoli se ne zgodi, da bi na intervencijo pošiljali ljudi, ki na to ne bi bili pripravljeni. Tudi sami se tega zavedajo in se v društvih in zvezah ves čas usposabljajo. Na tem področju je stanje vedno boljše, kar je res pohvalno.« Če sicer formalnopravno status prostovoljcev ni ravno brezhiben, pa so v času intervencije po statusu, pravicah, zavarovanju in vsem, kar sodi zraven, izenačeni s profesionalci. StO Foto: arhiv NT (SHERPA) ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA H m m m 'm DB nia MH TOREK SREDA ČETRTEK E9KD E9ED m*B Zmagovalca 1. kroga glasovanja sta Patricija Halužan in Gregor Frece ■maturantka NAJ MATURANT Začetek ^ «, marčevskega roga glasovanja! Strani 29-31 AKTUALNO 3 Končno mir ali le začasno zatišje? Poslanci potrdili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Poslanki s Celjskega za izenačitev istospolne in raznospolne skupnosti in proti njej Poslanci so v torek zvečer z 51 glasovi za in 28 proti potrdili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Spremembo zakona je predlagala Združena levica, z njo pa bodo istospolni pari dobili možnost sklenitve zakonske zveze in s tem tudi vse pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo. Novelo zakona so pod- ko so poslanci razpravljali o prli poslanci ZL, SD, ZaAB, medtem ko so poslanci SMC in DeSUS glasovali različno, proti pa so bili v opozicijskih strankah NSi in SDS. V času, noveli, so se pred državnim zborom zbrali nasprotniki razširitve zakonske zveze. Resorna ministrica Anja Kopač Mrak je v razpravi spomnila, da so bile podobne skoraj sto-urne razprave s skoraj povsem enakimi argumenti že ob sprejemanju družinskega zakonika leta 2011. Po njeni oceni so skoraj vse argumente nasprotnikov zavrnili že takrat, zaradi javnega mnenja so že takrat sprejeli tudi številne kompromisne rešitve v zakonu. A vse to nasprotnikov ni zadovoljilo, zato sama ne vidi več možnosti kompromisa. »Med nami živijo istospolne družine in to je dejstvo,« je poudarila in ob tem opozorila, da so glede na odločbo ustavnega sodišča že dolgo mogoče posvojitve prek biološkega partnerja, sprememba zakona pa ne redefinira družine, temveč zakonsko zvezo. Ponoven poskus referenduma? V skupini nasprotnikov izenačitve isto- in raznospol-nih skupnosti, ki jo sestavljajo parlamentarni stranki SDS in NSi, Katoliška cerkev ter nekatera civilnodružbe-na gibanja, so že napovedali zbiranje podpisov za referendum. A za razliko od tistega v letu 2012 bodo morali tokrat prepričati več volivcev kot pri padlem družinskem zakoniku. Marca 2012 je namreč na referendumu zakonik zavrnilo malo manj kot 280 tisoč volivcev, zanj pa je glasovalo malo več kot 230 tisoč ljudi. Zaradi spremembe zakonodaje mora zdaj za zavrnitev zakona glasovati vsaj petina od malo več kot 1,7 milijona volilnih upravičencev, kar pomeni, da bi moralo svoj glas proti oddati približno 340 tisoč ljudi. Deljena mnenja Za pojasnila, zakaj novelo podpirata oziroma ji nasprotujeta, kaj dobrega oziroma slabega prinaša oziroma na kakšen drugačen način bi lahko uredili to področje, da bi zagotovili »nujno izenačitev ra-znospolnih in istospolnih parov v njihovih pravnih, ekonomskih in socialnih pravicah«, smo povprašali poslanki s Celjskega: Janjo Sluga kot predstavnico stranke SMC, ki je novelo večinsko podprla, in Jelko Godec (SDS) kot predstavnico stranke, ki ji je nasprotovala. Obe sta tudi članici državnozborskega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je bilo matično delovno telo za to novelo. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv DZ »Novela daje pravice manjši skupini državljanov, večini pa ničesar ne jemlje.« Izenačitev pravic »V stranki SMC svoje poslanstvo jemljemo resno in odgovorno. Spoštujemo pravni red in pravno državo, torej tudi vse odločbe sodišč. Ustavno sodišče je v svojih odločbah jasno navedlo, da je spolna usmerjenost ena od osebnih okoliščin iz 14. člena Ustave RS, ki ne sme biti podlaga za razlikovanje pred zakonom. Predvsem država je tista, ki ne sme dopuščati te diskriminacije. K temu smo se koalicijski partnerji zavezali tudi v koalicijskem sporazumu, ki v poglavju Politika enakih možnosti za vse vsebuje naslednje: >Odprava vseh vrst diskriminacij in vzpostavitev ničeln e stopnje tolerance do homofobije in vseh oblik nestrpnosti. Na podlagi odločb ustavnega sodišča si bomo prizadevali za odpravo sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi<. V poslanski skupini podpiramo novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj se z njo izenačujejo pravne, ekonomske in socialne Janja Sluga pravice za vse državljane ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Novela ustrezno ureja položaj skupnosti dveh oseb istega spola, ki to skupnost konstituirata s sklenitvijo zakonske zveze, in jima na ta način omogoča medsebojne pravice in dolžnosti. Gre za vprašanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih novela daje manjši skupini naših državljanov, hkrati pa večini ničesar ne jemlje. Predvideva popolno izenačitev pravic, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju in ki se zdijo vsem nam same po sebi umevne. Gre na primer za pravico do zdravstvenega zavarovanja, odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja, pravico do dedovanja, do preživnine v primeru razhoda partnerjev, za oprostitev dolžnosti pričevanja v kazenskem postopku in tako naprej. Zakonodaja mora biti živa, slediti mora družbenim spremembam in odpravljati neenakosti med državljankami in državljani, sicer je neuporabna in namenjena zgolj sama sebi. Družine, kakršne sestavljata istospolna partnerja ali istospolni partnerki, so že med nami in družba mora storiti vse, da se bodo vsi v njej počutili vključeno in enakopravno. V stranki SMC smo prepričani, da smo napredna, strpna, zrela in tolerantna družba, v kateri imajo svoj prostor pod soncem prav vse državljanke in državljani. Zato sem že pred sprejemom novele v razpravi poudarila, da če bo predlog danes potrjen, jutrišnji dan ne bo identičen, ampak bo polepšan za sto tisoč naših sodržavljank in sodržavljanov.« »V obravnavi je bil po skrajšanem postopku vložen predlog zakonske novele z vsebino, ki je bila v kompromisni obliki že zavrnjena na referendumu leta 2012. V času, ko se država bori z največjo socialno krizo, se je koalicija odločila, da bo povozila na referendumu izraženo voljo volivk in volivcev in sprejela zakon, ki družinam ničesar ne prinaša. Edini namen zakona je redefinicija zakonske zveze po postopku, ki v največji možni meri izključuje sodelovanje javnosti in stroke. Predlog zakona posega v inštitut zakonske zveze na način, da so predlagane rešitve v očitnem nasprotju najmanj s 53. členom Ustave RS in z Resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji. Edina rešitev zakona je, da se iz zakonske ureditve briše pojem moža in žene in se ju nadomesti oziroma označi za dve osebi. Če bi bil namen predlagateljev urediti pravice istospolnih partnerskih zvez, zakaj se potem predlaga redefinicija zakonske zveze? Jelka Godec V SDS podpiramo pravice istospolnih parov, ko gre za družbene in naravne pravice med odraslima. Posvojiti otroka ni človekova pravica odraslega, odrasli tega ne more zahtevati od države. Otrok je tisti, ki je nosilec človekove pravice, da je posvojen v skupnost moškega in ženske, torej v okolje, ki je čimbolj podobno okolju, v katerem je živel, ko je izgubil starše. Naloga družbe, države je, da podpira otrokovo primarno potrebo po tem, da živi z mamo in očetom. Zdi se, da imamo v naši državi ravno problem s tem, da bi poskrbeli za družine, da bi omogočili otrokom dostojno življenje z materjo in očetom. Ne trdimo, da na primer dva moška ne moreta biti dobra očeta, trdimo pa, da nihče izmed njiju ne more biti dobra mati. S predlogom tega zakona se ukinja edina definicija oziroma zakonska opredelitev moža in žene. Od sprejema tega zakona mož ne bo več mož in žena ne bo več žena, temveč bosta to dve osebi. Posledično se za moža in ženo ne bodo uporabljale ostale zakonske določbe, med katere spada tudi domneva, da je mož oče otroka, rojenega v zakonski zvezi. Zakon bo dovolil posvojitev otroka dvema osebama istega spola, ne bo pa dovolil posvojitve otroka starim staršem v primeru, da otrok izgubi starše. Menimo, da gre za zakon, ki je zelo slabo pripravljen. Sprejema se po skrajšanem postopku na podlagi zlorabe poslovnika. Preden smo ga poslanke in poslanci dobili na mizo, ni bilo o njem nobene javne razprave.« Zaradi nepravilnosti bodo vračali denar BISTRICA OB SOTLI - V uredništvu smo dobili informacijo, da bo morala Občina Bistrica ob Sotli vračati denar, ki ga je pridobila za »enega od evropskih projektov«. Za pojasnilo smo se obrnili na župana Franja Debelaka. Povedal je, da gre za projekt Obnova cest Sv. Križ, ki ga je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za dodatna pojasnila smo se zato obrnili na Službo Vlade za RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je potrdila informacijo o vračilu denarja. Kot so nam pojasnili v službi, so pri nadzoru pri upravičencu, torej Občini Bistrica ob Sotli, ugotovili, da ni izpolnila pogoja iz javnega razpisa, da mora znašati vrednost operacije najmanj 600 tisoč evrov z DDV. Skupna dolžina vseh obnovljenih cest je bila veliko manjša od predvidenih nekaj več kot 5 kilometrov. Občina Bistrica ob Sotli tudi ni pridobila ustrezne projektne dokumentacije, ki je bila pogoj za izdelavo investicijskega programa, za izvedbo javnega naročila gradnje in za izvedbo obnove cest Sv. Križa. »Obračunana, potrjena in plačana so bila dela, ki dejansko niso bila izvedena,« še pravijo v Službi Vlade za RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Zaradi nepravilnosti pri izvajanju projekta je tako omenjena služba vlade v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad občini izrekla ukrep o vračilu vseh sredstev. Obenem pa je odločila, da projekt ni upravičen do sofinanciranja. JERICA POTOČNIK Župan Franjo Debelak na očitane nepravilnosti odgovarja: »Občina Bistrica ob Sotli je 14. januarja prejela zahtevek, s katerim nas ministrstvo za gospodarstvo poziva k plačilu domnevno neupravičeno izplačanih sredstev (z datumom 29. 12. 2014). Končno poročilo o izvedeni kontroli smo prejeli po elektronski pošti šele 6. januarja in nato po pošti še 8. januarja. Vse skupaj torej v zelo kratkem roku in z zamiki, kar nam je zelo otežilo odzivanje. V zvezi z zahtevkom tudi izpostavljamo, da v njem ni navedenega roka izpolnitve, zato je občina zavrnila plačilo te terjatve, ker menimo, da to ni upravičeno. Občina je ves čas izvajanja projekta ravnala v skladu z dovoljenji in stališči ministrstva, skladno z zakonodajo in s pogodbo o sofinanciranju ter izpolnila svojo pogodbeno obveznost, zato menimo, da je zahteva po vračilu sredstev v celoti neutemeljena.« 4 GOSPODARSTVO Podjetniški inkubator in coworking prostori Podjetniško znanje delila Matevž Petek in Niko Klanšek V središču Celja je začel delovati podjetniški Inkubator Savinjske regije, v sklopu katerega so odprli tudi nove coworking prostore, namenjene ustvarjalnim podjetnikom, ki želijo sodelovati in ustvarjati z enako mislečimi ter svoje ideje prodati na globalni trg. Gre za v tujini zelo znano in uveljavljeno obliko skupinskega dela, ki mladim podjetnikom omogoča izmenjavo izkušenj in služi kot testni poligon za njihove ideje. »S tovrstnim delom se namreč krepi podjetniška skupnost, ki razmišlja pozitivno. Podjetniki so drug drugemu mentor in si pomagajo na svoji poslovni poti,« je povedala direktorica Inkubatorja Savinjske regije Saša Lavrič. V prostorih celjskega inkubatorja v Gregorčičevi ulici 6 pričakujejo zagnane podjetnike iz vse regije. Na voljo so tri samostojne pisarne, ki so namenjene start up ekipam, in devet coworking prostorov. Podjetnikom sta poleg delovnih miz in pisarn z vso opremo na voljo še kuhinja s tremi jedilnimi mizami in sejna Takole je direktorica Inkubatorja Savinjske regije Saša Lavrič pozdravila zbrane ob odprtju novih prostorov in obljubila, da se bodo trudili vsak mesec v Celje pripeljati uspešne podjetnike. soba za organizacijo sestankov ali drugih podjetniških dogodkov. Za obnovo prostorov nekdanjega centra za socialno delo je Mestna občina Celje namenila 55 tisoč evrov. Za mesečni najem bodo morali podjetniki odšteti 40 evrov, ponudili jim bodo tudi tedenske in dnevne najeme prostorov, a bodo ti dražji. Znanje je treba deliti V teh prostorih bo začel delati tudi nekdanji deskar na snegu in zdaj uspešen podjetnik, Celjan Matevž Petek. »Pomembno je, da podjetnik v pisarni ni sam. V novodobnem podjetništvu informacije hitro potujejo in lažje je, če v istem prostoru deluje več podjetij, saj si informacije delijo. Poleg tega se učimo iz napak drug drugega in koraki v pod- jetništvu so hitrejši,« razlaga Petek, ki je razvil družabno omrežje Povio. Z njim se zdaj usmerja na globalni preskok. Trenutno išče distribucijskega partnerja v Ameriki in Aziji. Petek bo z ekipo v Celju razvijal nov projekt, in sicer aplikacijo za mobilni avtoštop, za katero je že pridobil tudi sredstva podjetniškega sklada za zagon inovativnih, razvojno naravnanih in globalno usmerjenih podjetij. Mentor za množično financiranje Svoje znanje in podjetniške izkušnje je ob odprtju novih prostorov v Celju delil tudi Niko Klanšek, ustanovitelj podjetja FlyKly, ki se je letos s svojim produktom - pametnim kolesom - predstavil v Las Vegasu. Njegova uspešna zgodba pa se je začela pred dvema letoma na Kickstarterju. Na platformi za množično financiranje je zbral več kot 700 tisoč dolarjev. Doslej je sodeloval z dvanajstimi slovenskimi inovatorji in podjetniki ter jim pomagal, da so svoje ideje predstavili na omenjenem portalu. Čeprav je mlad, je že izkušen podjetnik. Vse svoje ideje je, kot pravi, začel graditi v coworking prostorih. »Prednost tovrstnega dela je, da imaš vse informacije na dosegu roke. Ko sem naletel na težavo, sem za nasvet vprašal kolega za sosednjo mizo, ki mi je svetoval, na koga se naj obrnem, in tako sem težavo rešil v trenutku.« Klanšek je prepričan, da bo nova pridobitev celjski regiji in tudi Sloveniji omogočila Niko Klanšek je prvo podjetje ustanovil z mamo, in sicer E4B, kjer sta razvila nov način pakiranja in prodajanja smutijev. »Ker sem takrat treniral košarko, sem bil vedno lačen, za zdrave sadne obroke pa sem porabil preveč časa. Začel sem razmišljati, kako bi lahko hitro in zdravo ukrotil lakoto,« razloži, kako je udejanjil prvo podjetniško idejo. S podjetjem sta z mamo kmalu zatem zelo uspešno prodrla na globalni trg naravnih sokov, Niko pa je šel na svojo podjetniško pot. Odprl je dve podjetji, ki sta usmerjeni v povezovanje in coworking mišljenje. BizMe pomaga s svetovanjem in financiranjem start-up projektov in kampanj, podjetje FlyKly pa se ukvarja s proizvodnjo električnih motorjev. še hitrejši razvoj in rast števila start up podjetij. In kar je najpomembneje, ta bodo vedno bolj kakovostna. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Coworking pomeni deljenje delovnega prostora z drugimi mladimi ustvarjalci ali podjetniki. Na sejmišče prihaja pomlad S spomladanskim trojčkom Flora, Poroka in Altermed ter največjim srečanjem čebelarjev ApiSlovenija se bo 13. marca v Celju začela nova sejemska sezona. Sejmi se bodo nato vrstili do poletja, septembra pa bo na vrsti najbolj znan in tudi najbolj uveljavljen Mednarodni obrtni sejem. Po napovedi organizatorice, družbe Celjski sejem, se bo letos na jubilejnem, že 20. sejmu Flora, 14. sejmu Poroka ter 11. sejmu Altermed predstavilo 426 razstavljavcev iz 12 držav. Tridnevno sejemsko dogajanje bodo popestrila številna strokovna predavanja, demonstracije zdravega kuhanja in tekmovanja. Samo na sejmu Altermed, kjer bo ena od osrednjih tem uporaba konoplje v medicinske namene, napovedujejo kar sto predavanj in predstavitev. Tako kot prejšnja leta tudi letos na sejemskem trojčku pričakujejo približno 20 tisoč obiskovalcev, za katere so v družbi Celjski sejem spet pripravili posebne akcije pri nakupu vstopnic. JI Delavci Aera še čakajo dan D Čeprav so v celjskem Aeru, ki ga začasno vodi Gregor Krajnc, napovedali, da bodo do konca februarja pripravili seznam presežnih delavcev, še vedno ni znano, kdo bo moral zapustiti podjetje. Po zadnjih informacijah naj bi bilo to jasno 12. marca. Še vedno velja, da bo delo iz- Da bo število zaposlenih treba gubilo približno trideset ljudi, zmanjšati za najmanj 30, je večinoma zaposlenih v režiji. prejšnje vodstvo Aera napove- VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Letošnja nagrajenca tudi Kisovar in Skaza dalo že za leto 2014, vendar načrtov ni uresničilo. Razlog naj bi bile težave pri zagotavljanju denarja za odpravnine. Prejšnjemu vodstvu tudi ni uspelo uresničiti napovedi o prodaji nepotrebnega premoženja in s tem znižati visoke zadolženost podjetja. Prav ta visoka zadolženost naj bi bila tudi razlog, da država za Aero, ki je na njenem seznamu podjetij za privatizacijo, še vedno ni našla novega lastnika. Finančne težave podjetja že nekaj mesecev v svojih denarnicah čutijo tudi zaposleni. Prejšnji teden so z zamudo dobili januarsko plačo, ki pa spet ni bila celotna, ampak le minimalna. Zaradi tega je, pravijo predstavniki sindikata, med zaposlenimi vedno več nezadovoljstva. JI Slovenski gospodarstveniki so letos za izjemne dosežke nagradili tudi Antona Kisovarja, direktorja in ustanovitelja žalskega podjetja Tehnos in Tanjo Skaza, direktorico velenjske Plastike Skaza. Anton Kisovar je v svoji več desetletij dolgi podjetniški poti iz manjše obrtne delavnice, ki je izdelovala orodja za steklo in plastiko ter gumo, ustvaril srednje veliko podjetje. Tehnos danes zaposluje 100 ljudi in več kot polovico prihodkov zasluži s prodajo na tujih trgih. Njegovo proizvodnjo sestavljajo trije pro- grami - nekovinski z izdelki iz plastičnih mas in gume, kmetijska mehanizacija ter drugi stroji in naprave in izdelava orodij za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine. Večina njihovih izdelkov je plod lastnega znanja in razvoja. Plastika Skaza deluje od leta 1997, pomembno prelomnico v delovanju družbe pa je pomenilo leto 2008, ko se je z začetkom gospodarske krize tudi sama znašla v težavah in izgubila skoraj 50 odstotkov prometa. Z novo strategijo se je Plastika Skaza, ki ima 170 zaposlenih, usmerila v razvoj lastnih blagovnih znamk. Po- iskala je nove trge in postala hitro rastoče podjetje, za kar je lani tudi prejela priznanje zlata gazela. JI, RG Nagrado GZS za izjemne gospodarske dosežke je na širšem celjskem območju doslej dobilo 47 direktorjev. Med njimi so le tri ženske -poleg Tanje Skaza še direktorica podjetja Vivapen Petra Melanšek, ki je nagrado dobila leta 2013, in Ana Berglez Volk, nekdanja direktorica Zlatarne Celje, ki je bila dobitnica nagrade leta 1991. Še en mandat za Benčino Nadzorni svet Cinkarne Celje je predsedniku uprave Tomažu Benčini, ki družbo vodi že od leta 2005, podelil še en mandat. Na predlog Benčine bosta v upravi še naprej tudi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič in finančni direktor Jurij Vengust. Nov 5-letni mandat cinkarnine uprave se bo začel 30. junija. Te dni je cinkarna objavila tudi nerevidirane podatke o poslovanju v preteklem letu. Številke razkrivajo, da je družba lani ustvarila približno 161 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je pet milijonov evrov oziroma 3 odstotke manj kot v letu 2013. Razlog so predvsem nižje cene titanovega dioksida na svetovnem trgu. Prodaja je bila za 3 odstotke manjša tako na domačem trgu kot na tujih. V primerjavi z letom 2013 je cinkarna lani podvojila čisti dobiček, ki znaša malo več kot 14 milijonov evrov, ter poplačala skoraj vse svoje finančne obveznosti. V cinkarni pričakujejo, da se bo letos trg stabiliziral in se bo povpraševanje po titanovem dioksidu povečalo. Zato so poslovni načrt zastavili dokaj smelo, saj naj bi prihodke od prodaje povečali za 14 odstotkov in bi znašali 177 milijonov evrov. Čistega dobička načrtujejo manj kot lani, znašal naj bi malo več kot 8 milijonov evrov. Letos bo cinkarna za naložbe namenila skoraj 10 milijonov evrov. Poskrbeti namerava za še večjo varnost v proizvodnji titanovega dioksida, 2 milijona evrov pa bo vložila v sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku. JI IZ NAŠIH KRAJEV / GOSPODARSTVO 5 Osameli Standard bodo oživeli podjetniki Aprila začetek del, oktobra odprtje centra VELENJE - Po torkovem podpisu pogodbe z izvajalci del se bo kmalu začela prenova Poslovnega centra Standard v Velenju, kjer bodo uredili prostore za delovanje mladih, inovativnih in start-up podjetij, projekt coworking prostore in za druge programe podjetništva v okviru Saša inkubatorja. Denar za prenovo in podjetniški center je Mestna občina Velenje pridobila z razvpitega 8. poziva, t. i. polnočnega razpisa za evropski denar, kjer so štele minute. Poslovni prostori v centru Standard v središču Velenja, kjer so bile nekoč znane trgovine, trenutno kažejo klavrno podobo. A jeseni bi naj bila povsem drugačna. Naložba v prenovo in ureditev Podjetniškega centra Standard na približno 1.850 kvadratnih metrih površin je vredna skoraj 1,7 milijona evrov, EU pa bo k njej prispevala malo več kot 1,3 milijona evrov. Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, je pogodbo o izvedbi gradbenih in inštalacijskih del podpisal z Robertom Hudournikom, direktorjem za ekonomiko in finance podjetja Esotech, Vladom Jezer-nikom, direktorjem podjetja Elektro Jezernik, in Francem Krevzlom, direktorjem podjetja Krevzel Instalacije. Za prijaznejše okolje podjetnikov »Ta projekt pomeni nadaljevanje naših prizadevanj, da pospešimo razvoj podjetništva v občini in nadaljevanje dobrih praks s poslovno cono Rudarski dom in prvimi coworking prostori v Rdeči dvorani. Podjetniki imajo težave, ker nimajo ustreznih pogojev za delovanje,« je ob podpisu pogodbe povedal Bojan Kontič. Po besedah Karle Sitar, vodje službe za razvojne projekte in gospodarstvo v MOV, bo v prenovljenem Standardu na voljo 40 prostorov, od tega 12 pisarn, coworking prostor, sejne sobe, delavnice, svoje mesto pa bo v njem našel tudi center ponovne uporabe. »Naš izziv je zapolniti prostore z mladimi, inovativnimi in start-up podjetji,« je še povedala Karla Sitar. Ugodne najemnine K prijaznemu okolju za nova podjetja in podjetnike bodo prispevale tudi najemnine, ki bodo prvo leto znašale evro, potem vsako leto evro več, po petih letih pa bodo tudi za ta podjetja veljale tržne najemnine. Pri prenovi stavbe, ki ima v pritličju poslovne prostore, nad katerimi so stanovanja, in ki je z lego ob glavni cesti skozi Velenje nekakšna veduta mesta, bodo morali v MOV upoštevati, da zunanjost stavbe ne smejo spreminjati. »Zato bodo zunanja stekla in izložbe ostale, bo pa stavba prenovljena po merilih energetske učinkovitosti,« je povedal Rok Matjaž iz službe MOV za razvojne projekte. Prenovitvena dela, katerih vrednost je ocenjena na 630 tisoč evrov, se bodo začela aprila, po načrtu pa naj bi jih končali do prvega septembra. Podjetniški center naj bi odprli predvidoma oktobra. ROBERT GORJANC Foto: RG NA KRATKO Nižji komunalni prispevek ROGATEC - Komunalni prispevek za enostanovanjsko hišo, veliko 150 kvadratnih metrov neto in s 500 kvadratnimi metri pripadajoče komunalno opremljene parcele, bo odslej znašal malo več kot 3.500 evrov. Gre za skoraj petodstotno znižanje prispevka. Do spremembe je prišlo, ker zakonodaja nalaga, da se program opremljanja stavbnih zemljišč posodobi s površinami stavbnih zemljišč, ki so nastale po sprejemu novega občinskega prostorskega načrta. In tudi zato, ker je bilo treba upoštevati nova vlaganja občine v pripravo stavbnih zemljišč in urejanje komunalne opremljenosti v območjih, kjer te še ni bilo v obdobju po sprejemu OPN. TV Voda kmalu v gospodinjstvih DOBJE - Medobčinski projekt vodooskrbe v povezavi s šentjursko krajevno skupnostjo Planina pri Sevnici se končuje. Novi uporabniki se bodo na sistem lahko priključili v nekaj mesecih. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, je bil tehnični pregled uspešno opravljen, manjše operativne tehnične zadeve bodo uredili takoj, ko bo vreme dopuščalo delo na terenu. »Potem bomo vodovod lahko predali v uporabo. Imamo kar nekaj občanov, ki se želijo priključiti čim prej. Na primer naselja nad Repužem, v Završah in še kje. Glede na to, da gre za velik vodovod, je pomembno tudi, da bomo zagotovili dovolj velik odvzem in pretočnost sistema,« je še poudaril Leskovšek. StO Potencial v romarskem turizmu BISTRICA OB SOTLI - Člani turističnega društva so se konec februarja sestali na občnem zboru. Na njem so analizirali minule prireditve, ki so bile v organizaciji društva, spregovorili pa so tudi o načrtih za letos. Člani društva trenutno največ pozornosti posvečajo organizaciji tradicionalne prireditve Jožefov sejem, ki bo 22. marca. Še neizkoriščen potencial se skriva v romarskem turizmu na Svetih gorah, pravi predsednica Nika Šarlah. Turistično društvo Bistrica ob Sotli je sicer manjše društvo, ki iz občinskega proračuna na leto prejme približno 1.600 evrov. JP Prispeli sta dve vlogi Kdo bo najboljši letos? Regionalna gospodarska zbornica Celje bo do 10. aprila zbirala prijave na razpis za izbor najboljših inovacij v letu 2014. Prijave bo ocenila posebna komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih področij, zbornica pa bo najboljše inovacije razglasila junija, na dan inovativnosti celjske regije. Lani je na razpisu sodelovalo 46 inovatorjev iz 15 podjetij, svoje inovacije je prijavil tudi en samostojni inovator. Komisija, ki je ocenjevala 21 inovacij, je za najboljše izbrala inovatorje iz podjetij Swaty-Comet, Vivapen, Conteiner in Cinkarna Celje. Inovatorji vseh štirih podjetij so lani dobili priznanja tudi na nacionalni ravni. JI O postu kot delu življenja KOZJE - V krajevni knjižnici je bil v četrtek čitalniški večer z naslovom Preporod - šola zdravega življenja. Gost večera je bil Marjan Videnšek, naturopat, terapevt za kolonhidroterapijo in predsednik Zavoda Preporod. Udeležencem večera je predstavil pomen posta. Kot pravi, je post star toliko kot človeštvo. Videnšek sicer na predavanjih spodbuja ljudi za zdrav način življenja. JP GORNJI GRAD - Na razpis za ravnatelja osnovne šole in vrtca sta prispeli dve vlogi. Razpis je svet zavoda objavil, ker se bo mandat sedanje ravnateljice Lilijane Bele končal konec avgusta. Med prijavljenima za nov mandat je sedanja ravnateljica, drug vlagatelj ni iz tega javnega zavoda. Po seji sveta zavoda, ki je bila v tem tednu, morajo člani pridobiti mnenja občine ustanoviteljice, sveta staršev in učiteljskega ter vzgojiteljskega zbora. V Osnovno šolo Gornji Grad skupaj s podružnicama je v tem šolskem letu vključenih skoraj dvesto otrok, v vrtcu jih je približno sto. BJ 6 IZ NAŠIH KRAJEV NA KRATKO Odprli medgeneracijski center REČICA OB SAVINJI - V začetku tedna je začel delovati nov medgeneracijski center, kjer naj bi bil vsak dan kakšen dogodek. Občina je uredila center v spodnji etaži stavbe nekdanje hranilnice, ki je v občinski lasti. V okviru projekta, vrednega 259 tisoč evrov, od tega je 85 odstotkov evropskega denarja, je občina med drugim uredila manjšo dvorano, računalniško sobo z info točko in različne pomožne prostore. V okviru centra deluje tudi mladinska svetovalna pisarna. Ob ponedeljkih bodo v centru Bralne urice, ob torkih društvene dejavnosti, ob sredah ure pravljic, ob četrtkih predavanja in ob koncih tedna prireditve. Za začetek pripravljajo še tečaja preprečevanja padcev starostnikov in računalniškega opismenjevanja. Uradno odprtje centra bo junija, do takrat bo občina na stavbi poskrbela še za novo fasado in streho. BJ ENERGETIKA CELJE Vedno več industrijske konoplje TABOR - Lani jeseni je v Kapli pod okriljem podjetja Hannah biz začel delovati prvi obrat za predelavo slovenske industrijske konoplje, ki jo odkupuje od sosednjih kmetov. Potem ko se je v občini Tabor lani s pridelavo industrijske konoplje ukvarjalo pet kmetov, bo letos s to rastlino po besedah kmetijske svetovalke Maje Klemen Cokan posejanih še več površin. Industrijska konoplja je namreč odlična priložnost, da kmetijske površine, ki bi sicer po žetvi žit ostale neobdelane, kmetom prinesejo dodaten zaslužek. Za njeno pridelavo naj bi se po nekaterih ocenah letos v Taboru odločilo več kot deset kmetov, kar je tudi v skladu z državnim povprečjem. V zadnjih štirih letih se namreč na državni ravni z vsakim letom podvoji število hektarjev kmetijskih površin z industrijsko konopljo in tudi število kmetovalcev, ki se odločajo zanjo. ŠO P on.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 Priključili tretjino uporabnikov VOJNIK - V spodnjem Arclinu, kjer se je končala gradnja kanalizacije, so doslej priključili tretjino uporabnikov. Na tem območju so lani zgradili skoraj pet kilometrov novega omrežja, ki je stalo več kot šeststo tisoč evrov. Od tega je bilo 85 odstotkov evropskih sredstev. Na območju desno od ceste Celje-Vojnik so pozvali 72 bodočih uporabnikov, za katere se bo rok za priključitev na javno kanalizacijo končal v tem mesecu. Na območju levo od te ceste naj bi se priključilo 46 uporabnikov, čas pa imajo so junija. Pred priključitvijo na javno kanalizacijo mora lastnik stavbe pridobiti od javnega podjetja Vodovod-kanalizacija dovoljenje, ki je brezplačno. Izvedba priklopa je na stroške lastnika stavbe. V javnem podjetju pričakujejo, da bo več zahtev uporabnikov za priključitev po končani zimi. BJ Leto brez evropskih razpisov Manj denarja, manj naložb CELJE - Predlog občinskega proračuna predvideva dvomilijonski presežek, ki ga bo občina namenila za poplačilo dolgov. Celjski mestni svetniki so na februarski seji po približno uri in pol razprave v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna za letos. Ta predvideva približno 55 milijonov evrov prihodkov in približno 53 milijonov evrov odhodkov. Razliko bo občina namenila za poplačilo starih dolgov in zmanjšanje skupne zadolženosti. »Proračun je glede na težke čase realno zastavljen in zadostuje vsem predpisom, ki jih zakonodaja nalaga lokalnim skupnostim,« je povedal Sandi Sendelbah, vodja oddelka za finance in gospodarstvo Mestne občine Celje. Proračun je na prvi pogled precej manj naložbeno naravnan, kot smo bili vajeni v preteklih nekaj letih. Župan Bojan Šrot enega od razlogov vidi v zmanjševanju sredstev občinam, medtem ko se finančne obveznosti lokalnih skupnosti povečujejo. »Še pomembnejši razlog je, da letos ne bo razpisov za sofinanciranje projektov iz evropskih skladov. Pretekla finančna perspektiva se je namreč končala, nova pa v tem letu še ne bo operativna.« Tako bo edini projekt v tem letu, ki bo podprt z evropskim denarjem, gradnja večnamenskega doma v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Vrednost objekta, v katerem bo nove uporabnikom prijaznejše prostore dobila tudi tamkajšnja knjižnica, je približno milijon evrov, od tega je občina 800 tisoč evrov pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nadgradnja kompostarne Največ naložb, katerih skupna vrednost znaša skoraj deset milijonov evrov, je načrtovanih v okviru javnih podjetij. Finančno največja naložba v tem letu bo nadgradnja mehansko-biološke obdelave odpadkov in kompostarne, ki jo zahtevajo nove uredbe in evropske direktive. I Predvidene naložbe (v EUR) v letu 2015 Rekonstrukcija in obnova cestnega omrežja 1,6 mio Spodbude za razvoj malega gospodarstva 400 tisoč Investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov 400 tisoč Gradnja nove telovadnice pri I. osnovni šoli 300 tisoč Obnove v OŠ in vrtcih 250 tisoč Zanjo je v proračunu predvidenih skoraj 4,5 milijona evrov. Nekateri svetniki so se v razpravi spotaknili ob njo in predlagali, da bi se sredstva črpala iz evropskih skladov. A to, kot je pojasnil pooblaščenec župana in direktor podjetja Simbio Marko Zidanšek, ni mogoče. »Finančna perspektiva, iz katere je bilo mogoče črpati evropska sredstva za sofinanciranje tovrstnih projektov, se je iztekla. Nove uredbe, ki zahtevajo doseganje še višjih standardov, moramo spoštovati, zato je treba nadgradnjo urediti do predvidenega roka. V nasprotnem primeru nas bodo inšpektorji kaznovali.« Ob tem je Zidanšek povedal še, da bodo zahtevano nad- gradnjo financirali s sredstvi iz amortizacije osnovne infrastrukture, ki je bila zgrajena s pomočjo evropskega denarja. Je proračun vzdržen? Čeprav nihče ni glasoval proti proračunskemu predlogu - nekaj svetnikov se je vzdržalo - so nekateri menili, da proračun, kot je predlagan, ni vzdržen in bodo kmalu nujni popravki. Hkrati so podali nekaj predlogov s področja vodooskrbe, poplavne varnosti, komunalne infrastrukture in turizma. Predlagatelji jih bodo do naslednje obravnave proučili in če bo izvedljivo, umestili v proračun. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA) Prenova Muzejskega trga prestavljena S podpisom dogovora med vlado in predstavniki občin o višini povprečnine je MOC izgubila približno milijon evrov in tako so morali iz proračuna črtati nekatere pomembne investicije. Mednje sodi tudi prenova Muzejskega trga. »Muzejski trg resnično kliče po prenovi. Gre za prednostni projekt občine, a se v tem trenutku nismo želeli odpovedati nekaterim izdatkom za različne socialne transferje, kulturo, šport in predšolsko ter osnovnošolsko področje,« je ponovno prestavitev obnove trga komentiral župan Šrot in ob tem opozoril, da jih v tem letu čaka še en finančno težak projekt, in sicer rekonstrukcija mozaikov in postavitev objekta za zavarovanje mozaikov na Glavnem trgu. Občina ob dvesto tisočakov ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je potrdil rebalans proračuna za letos. Ker je vlada znižala znesek povpreč-nine, ki jo bo v drugem polletju namenila občinam, prav tako je nižji delež sofinanciranja naložb, bo v slatinski občinski blagajni 215 tisoč evrov manj prihodkov, kot je bilo predvideno. Nižjim prihodkom so se v Rogaški Slatini prilagodili z nižanjem materialnih stroškov župana, občinske uprave in javnih zavodov. Zmanjšali so tudi prihodke podžupanov in funkcionalne stroške krajevnih skupnosti. Občina bo malo manj denarja namenila tudi za razpise, saj v zadnjih treh letih društva in klubi niso porabili vsega denarja, ki jim je bil na voljo. Za investicije bo občina namenila sto tisoč evrov manj, zaradi česar bodo določene naložbe v Rogaški Slatini zaživele nekoliko kasneje. Manj denarja bo med drugim tudi za sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav. TV Vrata odprla občinska blagajna ŠMARJE PRI JELŠAH - Občani lahko od ponedeljka položnice za storitve več javnih zavodov in ene zadruge plačujejo brez provizije. To je mogoče v občinski blagajni v poslovalnici Delavske hranilnice. Občina se je najprej zanimala, da bi občinsko blagajno pod svoje okrilje prevzelo OKP Rogaška Slatina. Vendar bi njen zagon v tem primeru obremenil občinski proračun za predvidoma deset tisoč evrov, je povedala vršilka dolžnosti tajnice občine Zlatka Pilko. Zato je občina pogodbo o sodelovanju za dve leti z možnostjo podaljšanja sklenila z Delavsko hranilnico, katere poslovalnica je svoja vrata v središču Šmarja pri Jelšah odprla ta mesec. Občani lahko tam brez stroškov provizije plačujejo položnice za storitve občine, tamkajšnje osnovne šole, vrtca, knjižnice, doma upokojencev, Glasbene šole Rogaška Slatina, Stanovanjske zadruge Atrij Celje in OKP Rogaška Slatina. TV IZ NAŠIH KRAJEV 7 Strah pred Savinjo nič manjši Zgornjesavinjčane je povezala zahteva po večji protipoplavni zaščiti Takšno razdejanje je leta 2012 v Zgornji Savinjski dolini pustila narasla voda. LJUBNO OB SAVINJI - V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo že večkrat prizadele hude poplave, so se začeli povezovati na najširši ravni. »Težave se ponavljajo, premikov ni,« je pojasnil odločitev za povezovanje Lojze Gluk, predsednik Savinjskega gozdarskega društva, ki je pobudnik vsega. Od države terjajo večjo protipoplav-no zaščito. »Zato je to treba reševati interdisciplinarno,« meni Gluk. Zaradi problemov poplavljanja načrtujejo v Zgornji Savinjski dolini velik javni posvet, ki bo predvidoma aprila. Pričakujejo tudi udeležbo predstavnikov države. Kot uvod v posvet so v soboto v Juvanju pri Ljubnem pripravili delovno srečanje, kamor so prav tako povabili najširšo javnost in predstavnike države. Slednjih tokrat ni bilo. »Na posvetu želimo konkretne odgovore, zato se moramo nanj dobro pripraviti,« je pojasnil odločitev za delovno srečanje predsednik gozdarjev Gluk. Delovnega srečanja se je udeležilo približno štirideset predstavnikov gozdarjev, županov, ribičev, turističnih delavcev in drugih, ki jim za protipoplavno zaščito Zgornje Savinjske doline ni vseeno. Omenjali so, da se zavedajo, da bodo glede zahtev, ki jih naslavljajo na državo, veliko bolj uspešni, če bodo delovali enotno. »Zgornjesa-vinjski župani smo ministrstvu in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z vodami, poslali že več zahtev po nujnem ukrepanju. Prejeli nismo niti enega odgovora,« je bil v imenu županov te doline nezadovoljen župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Županom se tako zdi sedanja civilna pobuda zelo pomembna. Moti jih marsikaj Nekateri udeleženci delovnega srečanja so menili, da je poplavno nevarnost treba reševati čim višje v Zgornji Savinjski dolini, že na Sol- čavskem, na začetku doline Savinje, med drugim na hudournikih, in ne šele nižje, kjer pride do katastrofe. Med razpravo na delovnem srečanju o protipoplavni zaščiti doline je razpravljavce motilo marsikaj. Več jih je bilo tako nezadovoljnih, ker niso posamezne protipoplav-ne gradnje iz sonaravnih materialov. Nekateri so prav tako menili, da so naši predniki z jezovi in drugimi rešitvami ustvarjali boljšo protipoplav-no zaščito, kot jo sodobniki. Nekdo od starejših občanov se je spomnil, da je bilo na reki nekoč štiriinštirideset jezov, danes so le še trije. Po drugi strani so nekateri razpravljavci omenjali, da naj bi sodobni hidrologi jezovom nasprotovali. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Na sobotnem delovnem srečanju so ustanovili posebno delovno skupino za pripravo posveta. V skupino so vključili vseh sedem županov, med drugimi so vključeni tudi ribiči, predstavniki lastnikov malih hidroelektrarn in turistične dejavnosti. Zgornjesavinjčani poudarjajo, da morajo biti na posvetu za soočenje s predstavniki države čim bolj pripravljeni. Prav tako bodo poskrbeli, da se ga bodo občani udeležili v čim večjem številu. NA KRATKO Toplarna je last občine CELJE - Mestna občina se ne namerava odpovedati lastništvu Toplarne Celje, v kateri je zaključna faza obdelave odpadkov. Tako v odzivnem poročilu računskemu sodišču ne bo predlagala, kdaj in kako bo objekt predala v državne roke. Po mnenju župana Bojana Šrota računsko sodišče zmotno enači lastnino in pomen premoženja. Ob tem poudarja, da so bila razmerja med občino in državo glede uporabe Toplarne Celje za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja odpadkov ustrezno urejena že s koncesijsko pogodbo leta 2008. »Država je v projektu nastopala kot sofinancer in ne kot soinvestitor,« poudarja Šrot in opozarja, da se do konca leta lastništvo sploh ne sme spreminjati, saj tega ne dovoljujejo pogoji črpanja kohezijskih sredstev. Če bo računsko sodišče vztrajalo pri prenosu lastništva toplarne na državo, bo občina zanjo zahtevala odškodnino v višini tržne vrednosti. LK Dvignili roke za proračun RADEČE - Občinski svet je po javni razpravi o predlogu letošnjega proračuna minulo sredo potrdil ta dokument. Občina naj bi imela 5,2 milijona evrov prihodkov in skoraj 5,1 milijona odhodkov. Za investicijske odhodke je predvidenih približno 1,8 milijona evrov. Med njimi je načrtovan denar za dokončanje centralne čistilne naprave, za radeško tržnico, ki jo občina gradi pod okriljem projekta Posavska špajza, in za dokončanje energetske obnove tamkajšnje osnovne šole. Župan Tomaž Režun je doslej že večkrat pojasnil, da je proračun naravnan zelo preudarno, pravzaprav sanacijsko. »Razloga za to sta dva. Ne vemo, kaj lahko pričakujemo od države, prav tako moramo poravnati račune za naložbe, ki jih bomo dokončali v tem letu in so sofinancirane iz Evropske unije.« TV Popravek V novici iz občine Dobje se nam je v prejšnji številki Novega tednika napačno zapisal priimek. Les za prizidek gasilskemu domu je dal Ivan Tovornik in ne Centrih. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Rekorden odziv PREBOLD - Športna zveza, smučarski klub in občina so v soboto na Golteh organizirali 7. občinsko prvenstvo v veleslalomu. Udeležilo se ga je 65 tekmovalcev vseh starosti, ki so se pomerili v desetih različnih kategorijah. Zaradi nedavnega smučarskega tečaja, ki so ga pripravili med počitnicami, je bila med udeleženci skoraj polovica otrok. Po besedah predsednice športne zveze Monike Brglez se je tekmovanje v teh letih dobro uveljavilo. Še posebej so zadovoljni z letošnjim odzivom. Tekmovanja se je namreč do zdaj udeležilo največ smučarjev. ŠO Vandali na pokopališču VRANSKO - Občina je prejšnji teden prejela več klicev in prijav vandalizma na pokopališču Vransko. Ugotovila je, da je tako ali drugače poškodovanih več deset grobov. Občina je pozvala vse lastnike grobov, naj jih pregledajo in vse ugotovljene poškodbe javijo policijski postaji v Žalcu. Vranšani so nad dogajanjem še toliko bolj zgroženi, saj vandalizma v tej spodnjesavinjski občini niso vajeni. Župan Franc Sušnik je pojasnil, da zaenkrat pristojne občinske službe še ne vedo, kdo bi lahko bil nepridiprav, veseli pa ga, da se je zaradi odmevnosti in splošnega zgražanja v zadnjih dneh le umiril. ŠO Želje. □ Izpolnjene. s i Vam blizu! Z UgODNIMI KREDITI ZA ZAPOSLENE ZA DOLOČEN ČAS BO ŠLO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! I) banka celje www.banka-ceije.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Celovita sanacije brežine pod gradom Lemberg bo stala od sto do dvesto tisoč evrov. Kako rešujejo položaj v Lembergu Deset dni po valjenju skal po grajskem pobočju VOJNIK - V ponedeljek zvečer je minil en teden, odkar so se z gradu Lemberg proti hišam valile manjše skale. Na srečo so se zaustavile pred dve desetletji staro zaščitno ograjo. Občina Voj-nik je takoj ukrepala, od prejšnjega tedna opravlja izvajalec začasna zaščitna dela. Najprej je poskrbela za popravila obstoječe zaščitne ograje, ki so jo skale delno poškodovale. Pred najbolj ogroženo hišo postavlja izvajalec še štiri metre visoko (ter osem metrov dolgo) dodatno lesno zaporo, poleg tega je občina od statika pridobila načrt za še eno vrsto dodatne ograje. Material zanjo je že naročila. »Računam, da bo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega tedna to končano,« je v torek napovedal župan Branko Petre. Ta dela bodo plačali z denarjem iz občinskega proračuna. Družini izseljeni Med valjenjem skal po pobočju na srečo ni bila poškodovana nobena hiša. Zaradi varnosti sta dve družini prvo noč prespali pri sorodnikih, nato jima je začasno namestitev omogočila občina. Na začetku sta dva dneva bivali v novem hotelu na Dobrni, zdaj sta začasno v apartmajih v enem od gostišč in na turistični kmetiji. Tam bosta lahko še nekaj dni, nato se bosta vrniti v svoja domova. »Ograja bo bolje varovala, kot je doslej, vendar to ne pomeni popolne varnosti,« omenja župan. Nujna je seveda celovita sanacija bre-žine pod gradom Lemberg, saj lahko padajoče skale v najslabšem primeru ogrozijo tudi potujoče na cesti med Vojnikom in Dobrno. Ta je namreč tik ob ogroženih hišah. Po prvi približni oceni naj bi celovita sanacije brežine pod gradom Lemberg stala od sto do dvesto tisoč evrov. V občini pravijo, da je to zanjo previsok znesek, zato pričakujejo sodelovanje države. Tako so iz občinske stavbe takoj prosili za nujna sestanka na okoljskem in kulturnem ministrstvu. Na okoljskem bo tako danes sestanek z uslužbencema, ki sta pristojna za plazove. V državnem programu je lem-berški plaz že uvrščen na prednostno mesto na območju občine Vojnik. Prav tako so se po nasvetu ministrstva že povezali s projektantom, ki tako načrtuje celovitejšo sanacijo na območju odloma. »Občina lahko poskrbi za načrte, za ostalo je treba najti sredstva za sanacijo plazov na državni ravni,« pravi Petre. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) Sanacija plazov precej draga PODČETRTEK - V občini imajo zadnja leta nemalo težav zaradi plazov. V prejšnjem letu se je zaradi deževnega vremena in poplav pojavilo kar nekaj novih. Občina je že lani sanirala nekaj manjših, nekaj pa jih bo tudi letos. Skoraj vsak dan se pojavi kakšen nov plaz, pravi župan Peter Misja. Občina je že pripravila projektno dokumentacijo za sanacijo plazov, med katerimi so nekateri večjih razsežnosti. Največji plaz je na cesti med Kočo čarovnic in Olimjem pri Šelekarjevih. Sanacija tega plazu je ocenjena na sto tisoč evrov. Drugi večji plaz je na območju Virštanja. Sanacija tega bo stala približno 80 tisoč evrov. Tretji, katerega sanacija je ocenjena na približno 30 tisoč evrov, je na cesti Roginska Gorca-Smreška Gorca. Za sanacijo plazov bo nujen tudi denar iz državnega proračuna. Če Občina Podčetrtek leži na precej plazovitem terenu. Lansko obilno deževje je razmere še poslabšalo. občina državnega denarja ne bo prejela, bo sanacija ote- žena, pravi Misja. V občini se je lani zaradi namočene zemlje sprožilo več kot 40 novih plazov. JP NA KRATKO Za stranke okrog 12 tisoč evrov SLOVENSKE KONJICE - V občinskem proračunu bo letos za financiranje političnih strank in delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov namenjenih dobrih 23 tisoč evrov, kar predstavlja 0,3 odstotka primerne porabe občine. Svetniki so na zadnji seji sprejeli Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, ki določa, da je delež sredstev, namenjen za zagotavljanje materialnih pogojev za delo svetnikov, enak deležu za financiranje političnih strank. Tako bodo polovico denarja od 23 tisoč evrov namenili političnim strankam, drugo polovico pa za materialne stroške svetnikov. JP Gasilci nepogrešljiv člen BRASLOVČE - Občina je nedavno podpisala letošnjo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe z občinskimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, ki spadajo pod okrilje Gasilske zveze Žalec. Gasilci so lani na območju Gasilskega poveljstva Braslov-če posredovali 33-krat. Izkazali so se tudi pri odpravljanju posledic žledoloma. Letošnji osrednji dogodki v braslovški občini bodo praznovanje 90-letnice PGD Trnava, osrednja občinska vaja v Parižljah in Florjanova maša v organizaciji PGD Grajska vas. Občina je letos za gasilce namenila približno sto tisoč evrov, od tega največ za sofinanciranje gasilskega vozila PGD Letuš. ŠO Pomoč notarjev ŠOŠTANJ - Slovenski notarji so v okviru Notarske fundacije zbrali 4.700 evrov in jih podarili dvema socialno šibkima družinama z majhnimi otroki v občini Šoštanj. Notarska zbornica že več let pomaga pomoči potrebnim po državi, pobudnik tokratne akcije pa je bil velenjski notar Marko Salmič. Pred dnevi je v imenu Notarske fundacije v Vili Mayer predal vrednostni bon županu Darku Menihu. Ta je ob tem izpostavil, v kako težkih razmerah živijo nekatere družine, pobudnik akcije Salmič pa je izrazil prepričanje, da bo pomoč nedvomno šla v prave roke. Menih je ob tej priložnosti še poudaril, da je bila družina Mayer, po kateri se imenuje občinski protokolarni objekt, neločljivo povezana s pravniškim delom. Nekdanji šoštanjski župan Fran Mayer je bil namreč znan odvetnik, prav tako tudi njegova soproga. RG Pred 90-letnico SOLČAVA - Na občnem zboru so se prostovoljni gasilci spominjali, da je bilo leto 2014 v znamenju žleda. Dvanajst gasilcev, ki so priskočili na pomoč pri delih za ponovno priključitev na električno omrežje, je bilo na terenu kar en teden. Zadnji dan dela, ko so postavljali kilometer novega voda, je sodelovalo kar 25 gasilcev in 60 drugih domačinov. V društvu je bilo še več drugega dogajanja, med drugim so izvedli skupno gasilsko vajo z Jezerskim in dvema društvoma z bližnje avstrijske Koroške. V Solčavi je bilo prav tako mladinsko gasilsko tekmovanje za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so domačini zmagali. Lani je bil na območju občine le en manjši požar v kurilnici. Letos se že pripravljajo na praznovanje 90-letnice društva. Med drugim bodo slovesno blagoslovili lani kupljen nov gasilski kombi za prevoz moštva. BJ Dveletni proračun skozi prvo sito ŠENTJUR - Svetniki so v prvem branju sprejeli proračun za leti 2015 in 2016. Letos bodo razpolagali s približno 17, prihodnje leto pa s 14,8 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Diaci, je proračun še vedno razvojno naravnan. Financirali bodo projekte, ki so že zastavljeni. »Med največjimi investicijami sta oskrba s pitno vodo v porečju Sotle in dokončanje vodovoda Dobje-Planina, nadaljujemo vodnogospodarske ukrepe, tu so še energetske obnove, ki jih sofinancira EU. Smo ena redkih občin, ki so uspele z dvema projektoma na osmem javnem razpisu; to sta večnamenski objekt na Prevorju in tretja faza gradnje kanalizacije. Ne bomo pozabili niti na modernizacijo in obnovo lokalnih in občinskih cest.« Občina se bo v tem in prihodnjem letu razdolžila za 1,2 milijona evrov. Kreditno sposobnost bodo izkoristili v primeru večjih razpisov in možnosti evropskega sofinanciranja novih projektov. Druga obravnava dvoletnega proračuna bo predvidoma 17. marca. StO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Hiša z veliko domišljije in s premalo prostora 40 let »tretjega prostora« strnili v zbornik - Vodstvo knjižnice si želi prizidek LAŠKO - Knjižnica v Laškem neprekinjeno deluje od leta 1974. Leta 1996 je postala javni zavod. Ob 40-le-tnici rednega delovanja je ta ustanova dobila svojo knjigo Premišljena hiša z veliko domišljije, v kateri so opisani razvoj knjižnične mreže, zgodovina, številne dejavnosti in prireditveni utrip. Zbornik sta uredila nekdanja direktorica knjižnice Metka Kovačič in sedanji direktor Matej Jazbinšek. Pogled v preteklost opozarja tudi na vprašanja sedanjega časa. Najpomembnejše je pomanjkanje prostora v osrednji enoti knjižnice. Gradivo za zbornik so sodelavci pripravljali zadnja tri leta. Publikacija opozarja na več pomembnih zgodovinskih obletnic, je pojasnil Matej Jazbinšek. Knjižnica v Laškem je bila namreč po vojni večkrat zaprta, občasno tudi za več let. Od aprila 1974 se njena vrata niso več zaprla. Leta 1976 so v knjižnici zaposlili prvo profesionalno knjižničarko Metko Kovačič, ki je prispevala k razvoju knjižničarstva v občini. Zbornik opozarja tudi na dva starejša zgodovinska mejnika. Lani je minilo 90 let od ustanovitve javne knjižnice v laški šoli. Omenjena knjižnica je bila prva prava predhodnica današnje splošne knjižnice. V letu 2013 pa je minilo 120 let od ustanovitve Bralnega društva za laški trg in okolico, ki je delovalo do prve svetovne vojne. Premalo prostora za vse potrebe Delovanje Knjižnice Laško vso njeno zgodovino Knjigo Premišljena hiša z veliko domišljije sta uredila Metka Kovačič (levo) in Matej Jazbinšek. Poleg kopice zgodovinskih in statističnih podatkov zbornik v branje ponuja spominske zapise zaposlenih, ustvarjalca knjige sta k besedi povabila tudi uporabnike knjižnice, ki so prispevali svoja mnenja. Z njima se je pogovarjala Jožica Hafner, arhivistka na TV Slovenija. »Uporabniki pri vsakodnevnih obiskih ne čutijo prostorske stiske, saj se trudimo, da so zadeve urejene, za vodstvo knjižnice je pa to zelo pomembo področje dela in stalnih prizadevanj. Obiskovalcem želimo ponuditi primerno veliko čitalnico za študij, učenje, branje in delo z računalnikom ter prostor, kjer bi lahko posedeli, spili kakšno kavo in se srečevali,« pravi Matej Jazbinšek, ki Knjižnico Laško vodi od sredine julija 2014. spremljajo prizadevanja za zagotavljanje ustreznih in dovolj velikih prostorov. V štirih desetletjih sta bili krajevni enoti v Radečah in Rimskih Toplicah dvakrat preseljeni ali obnovljeni. Prav tako izposojevališča v V Knjižnici Laško devet zaposlenih pri iskanju knjižnega gradiva svetuje in pomaga več kot pet tisoč članom. To predstavlja približno 29 odstotkov vsega prebivalstva v občinah Laško in Radeče, kar pomeni, da ima knjižnica za skoraj pet odstotkov več članov, kot znaša slovensko povprečje vključenosti občanov v splošne knjižnice. Jurkloštru, Šentrupertu in Zidanem Mostu. Enota v Radečah je nove prostore dobila leta 2002, v Rimskih Toplicah pa 2010. Osrednjo knjižnico so leto 1981 preselili v pritličje We-ichselbergerjevega dvorca, kjer je še danes. Leta 1999 so tam uredili podstrešje in streho, leta 2005 pa prvo nadstropje. Od takrat ima knjižnica za svojo dejavnost na voljo ves dvorec. Želijo si prizidek Reševanje prostorske problematike enote v Laškem je tudi eden od osrednjih ciljev novega direktorja. »Želimo si prizidek. Doslej smo navezali stik z zavodom za varstvo kulturne dediščine in pridobili njegove usmeritve. Ves čas se borimo za razumevanje ustanoviteljice Občine Laško. Zavedamo se, da bomo v bližnji prihodnosti morali povečati prostore in da je od tega odvisen celoten razvoj našega zavoda.« Sicer pa dela po besedah Jazbin-ška ne bo zmanjkalo tako pri razvijanju dejavnosti, s katerimi bi v knjižnico pritegnili občane, ki zdaj tja ne zahajajo, kot pri vpeljavi nekaterih tehničnih novosti. Kjer se vedno kaj dogaja Marsikoga v laško knjižnico privabijo prireditve za otroke in odrasle. Pestro dogajanje v tem hramu kulture in učenosti redno rganizira-jo vse od leta 1985. V zborniku so vso to dejavnost na približno 40 straneh ujeli s seznamom vseh dosedanjih prireditev, ob njem pa so objavili fotografije. Ta del je med bralci knjige naletel na še posebej dober odziv. Ljudje se prepoznavajo na posnetkih izpred 20, 30 let, gre tudi za svojevrsten dokument palete literarnih, domoznanskih, strokovnih in drugih pomembnih gostov. Direktor knjižnice je poudaril, da je slednja postaja tretji prostor, prostor za domom in službo ali šolo. »Prizadevamo si za raznovrstne dejavnosti, želimo, da se ljudje tu družijo, srečujejo, se pa v Laškem tudi iz tega vidika kaže velik prostorski problem.« TINA VENGUST Foto: Boštjan Colarič NA KRATKO Več revščine med mladimi ŽALEC - V občini vedno več pozornosti namenjajo socialnim problemom. Tako se vsak mesec sestane socialni svet, ki ga sestavljajo predstavniki občine, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, Rdečega križa in Karitasa, društva Želva Eureka ter predstavniki Hiše Sadeži družbe. Glede na podatke in poročila vseh sodelujočih občina trenutno stanje na področju sociale obvladuje, a si želi, da bi bilo revščine še manj. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, Rdeči križ in Karitas s paketi hrane mesečno oskrbujeta 530 družin z območja upravne enote in 330 družin iz žalske občine. Z oblačili in obutvijo mesečno v povprečju oskrbijo deset družin. Pristojne službe ugotavljajo, da je vedno več revščine med mladimi, starimi od 25 do 35 let. Po besedah župana Janka Kosa se v občini težav zavedajo, jih prepoznajo in se nanje tudi odzovejo. Tako so v zadnjem letu razdelili za več kot 50 tisoč evrov hrane, ki bi sicer pristala med odpadki. LK Varnejša industrijska cona NAZARJE - V občinskem središču so od decembra urejali potok v industrijsko obrtni coni Prihova, ki naj bi zagotovil večjo poplavno varnost tega območja. Najve- čja tamkajšnja gospodarska družba BSH Hišni aparati, ostale družbe in stanovanjske hiše naj bi bile tako manj ogrožene. Postavili so posebno zapornico, ki naj bi preprečila vdor narasle Savinje. Med deli, ki so bila končana pred nekaj dnevi, so očistili strugo potoka in jo uredili z zložbo. Zaradi vsega tega je bilo treba prestaviti električne vode daljnovoda, ki je ob potoku in služi širšemu območju Zgornje Savinjske doline. Gre za občinsko naložbo, vredno 40 tisoč evrov, finančno sodelujeta tudi družbi BSH in Elektro Celje. BJ Pripravljajo desetletni načrt LUČE - V zgornjesavinjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije pripravljajo desetletni obnovitveni načrt za gozdnogospodarsko enoto Luče. Načrt, ki obsega večino ozemlja te občine, bo začel veljati v začetku prihodnjega leta. Od lani opravljajo različna strokovna dela v gozdovih. Med njimi so meritve lesne zaloge in opisi gozdnih sestojev, saj je treba določiti najvišji mogoči posek drevja ter določiti negovalna dela. Za pripravo gozdnogospodarskega načrta bodo do konca maja zbirali pobude in predloge. Po izdelavi načrta bosta na vrsti javna razgrnitev in obravnava. Zadnjo besedo bo imel svet območne enote zavoda, kjer so povezani lastniki gozdov, kmetje, lovci in predstavniki varuhov narave, ustanovitelja ter občine. Nazadnje so pripravili desetletni obnovitveni načrt za gozdnogospodarsko enoto Gornji Grad. Veljati je začel lani. BJ Dan namiznega tenisa ŠMARTNO OB PAKI - Minuli konec tedna je Športno--rekreativno društvo Gavce-Veliki Vrh pripravilo 9. Dan namiznega tenisa. Tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalcev, 18 odraslih in 9 osnovnošolcev. Otroci so igrali po sistemu vsak z vsakim, najboljši trije pa so bili Jan Cukjati, Sead Vezaj in Lara Podgoršek. Odrasli so se najprej pomerili v devetih krogih po švicarskem sistemu, za 16 mest, ki so vodila v drugi del tekmovanja. Od osmine finala je šlo na izpadanje. Prvo mesto je osvojil Peter Polovšak, drugi je bil Vlado Mandelc, tretji pa Rafko Drev. Pokale sta podelila Ludvik Golčman, najbolj zagnan organizator namiznega tenisa v Šmartnem ob Paki, in predsednik društva Franc Mori. RG Prizadevni upokojenci DOBRNA - Na občnem zboru društva upokojencev, ki je med najbolj delavnimi društvi v občini, so pregledali lansko delo. Društvo vključuje približno tristo upokojencev, na občnem zboru je sodelovala tretjina članstva. Dobrnčani že pet let izvajajo projekt Starejši za starejše, v okviru katerega obiskujejo starejše občane in med drugim ugotavljajo morebitne stiske. Odlično obiskana je razstava upokojenskih izdelkov ob občinskem prazniku, kjer predstavijo vse od ročnih del in domačih dobrot do starin. Zelo dejavne so balinarska, strelska in telovadna sekcija. Društvo pripravi vsako leto pet izletov. Letos se bodo dobrnski upokojenci vključili v študijski krožek o preteklosti Dobrne, ki ga pripravlja ljudska univerza. BJ 10 KULTURA Na soški fronti tudi številni »naši« fantje Letos mineva sto let od njenega začetka - Vojaške značke kot posebnost avstro--ogrskih vojakov Muzej novejše zgodovine Celje je lani v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami in zasebnimi zbiralci ob stoletnici začetka prve svetovne vojne pripravil razstavo Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem. Tik pred njenim koncem - razstava je bila na ogled do konca februarja - je bil prejšnji četrtek ob njej še zadnji dogodek. Društvo Soška fronta iz Nove Gorice je v muzejski kavarni predstavilo knjigo z naslovom Tako značko nosim jaz avtorja Davida Erika Pipana. Za celjsko regijo je zanimiva, ker se je na soški fronti, od začetka katere letos mineva natančno sto let, borilo tudi precej fantov s Celjskega. Ne le fantje, tudi dekleta Celjski pešpolk, ki je nosil številko 87, se je v času prve svetovne vojne boril na vseh hujših bojiščih, na katerih so bili prisotni avstro-ogrski vojaki. Izjema ni bila niti soška fronta, kjer so celjski fantje branili meje takratne domovine na Krasu in Ška-brijelu nad Novo Gorico, ki je veljal za najhujše bojišče soške fronte. Na tem območju je po besedah Davida Erika Pipana še vedno ohranjenih nekaj položajev celjskega polka. Na enem od vodnih zbiralnikov je razviden podpis celjskega vojaka, nad vhodom v eno od kavern pa je ohranjena betonska plošča z napisom celjskega pehotnega polka. Podobno kot v ostale polke avstro-ogrske vojske so bili tudi v celjskega vpoklicani mladi možje, ki so ustrezali starostnim in drugim merilom. Najprej je bila starostna meja 21 let, zaradi velikih izgub na bojiščih so jo znižali celo na 18 let. Prostovoljno so se lahko v vojsko vključili fantje, ko so dopolnili 16 let, V Muzeju novejše zgodovine Celje sta delovanje društva in knjigo Tako značko nosim jaz predstavila predsednik društva Tadej Munih (tretji z leve) in avtor knjige David Erik Pipan (drugi z leve). V Muzeju novejše zgodovine Celje so z odzivom obiskovalcev, ki so v teh mesecih obiskali razstavo Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, zadovoljni. Ogledalo si jo je malo manj kot dva tisoč ljudi. Med njimi je bilo največ - 60 odstotkov - odraslih, sledili so srednješolci. Za širšo javnost je muzej v sklopu razstave pripravil pet javnih vodstev s tematskimi predavanji priznanih strokovnjakov. za kar so morali imeti dovoljenje staršev oziroma skrbnikov. Koliko vojakov se je v celjskem 87. pehotnem polku med vojno izmenjalo, je težko oceniti. Ko je bil polk v popolni sestavi, je bilo v njem štiri tisoč pripadnikov. Ker so bile na soški fronti izgube ogromne, so mesečno v boj pošiljali po en dopolnilni bataljon. Če so bili v avstro-ogrsko vojsko vključeni le moški, so na bližnjem frontnem zaledju, kjer so bile divi-zijske in druge bolnišnice, pomembno vlogo odigrale tudi ženske, med katerimi ni manjkalo niti prostovoljk iz naše regije. Značke kot dobrodelni element Vojaki s Celjskega so bili prav zagotovo tudi eni tistih, ki so v času vojne nosili avstro-ogrske vojaške značke, o katerih je David Erik Pipan pod okriljem Društva Soška fronta napisal knjigo z naslovom Tako značko nosim jaz. Vojaške značke, ki jih pred prvo svetovno vojno niso poznali, so bile posebnost avstro-ogr-ske vojske. Že takoj ob izbruhu vojne je vojno ministrstvo izdalo domoljubne značke, ki so jih prodajali z namenom zbiranja denarja, ki so ga nato namenili kot pomoč vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih vojakov. Ker je bila prva tovrstna akcija uspešna, so to, kot je ugotovil Pipan, nadaljevali. Med vojno so izdelali več tisoč značk z različnimi motivi, med njimi tudi vojaških, ki so jih prodajali prav tako z namenom zbiranja denarja. Kupovali so jih predvsem vojaki, ki so jih nosili na kapah in s tem izražali pripadnost določeni vojaški enoti oziroma bojišču. Vojaške značke so izdelali tudi za vse slovenske vojaške enote, med drugim tudi za celjski 87. pehotni polk. Pipan je v knjigi Tako značko nosim jaz predstavil vojaške značke domačih pehotnih polkov in tiste, na katerih so upodobljeni slovenski kraji. V knjigi ne manjka niti značka celjskega pehotnega polka, ki je bila izdelana v spomin na boje na Škabrijelu nad Novo Gorico. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Zaenkrat najzabavnejši »mulc« V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se prejšnji četrtek začeli letošnji Dnevi komedije, ki bodo ob treh koncih tedna postregli z osmimi tekmovalnimi predstavami. Med prvimi tremi komedijami je bila občinstvu najbolj všeč monoko-medija Mulc ... vas gleda v režiji Jaše Jamnika. Predstavi, katere avtorja sta Rok Vilčnik in Bojan Emeršič, nastala pa je v produkciji Kreker in SiTi Teatra BTC, je občinstvo namenilo oceno 4,77. Igralec večera je postal Bojan Emeršič. Predstava Švejk v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Gledališča Koper je prejela oceno 4,54. Občinstvo je za igralca večera v predstavi, ki si jo je na gledaliških odrskih deskah zamislil režiser Jaka Ivanc, izbralo Lotosa Vincenca Špa-rovca. Komedijo Mali priročnik bizni-sa v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj je celjsko občinstvo ocenilo s 4,34. Med ptujskimi gledališčniki, ki jih je vodil režiser Matjaž Latin, je gledalce najbolj prepričal Nenad Nešo Toka-lic, širši javnosti znan predvsem po osrednji vlogi v televizijski seriji Čista NA KRATKO Zbrali so se literati MOZIRJE - V soboto je bila literarna delavnica, ki sta jo pripravila izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in domače KUD Stopinje. Odlično obiskano delavnico je vodila Dragica Breskvar, nekdanja strokovna delavka v republiškem javnem skladu za področje literarne dejavnosti. Poudarek je bil na oblikovanju besedil. Prišlo je 17 udeležencev iz različnih krajev celjske regije, med njimi so prevladovali zgornjesavinjski literati iz društev Stopinje in Slap. Delavnica, ki so jo pripravili že drugo leto, je namenjena pomoči literatom pri nadaljnjem ustvarjanju. BJ Dva literarna gosta ZREČE - Kulturno umetniško društvo Vladka Mohoriča je v soboto v Skomarski hiši pripravilo literarni večer z naslovom Ko duša vidi, pero zapiše. Svoja dela sta predstavila kar dva literarna gosta, in sicer Aleš Jelenko iz Slovenskih Konjic in Anka Vidmar iz Ribnice na Pohorju. Umetniki in ljubitelji lepe besede se v Skomar-ski hiši zbirajo vsako zadnjo soboto v mesecu. Dvomesečni premor imajo le poleti. JP Veseloigra privabila domačine VITANJE - Vitanjčani in Vitanjčanke so prejšnji mesec uživali v veseloigri Špeh in klobase v izvedbi KuD Konrada Sodina Stranice. Dogodek je organiziralo Turistično društvo Vitanje. Kot je povedal predsednik društva Peter Mauc, so bili v društvu z obiskom zadovoljni, saj je bila dvorana nabito polna. Turistično društvo čaka letos še en večji projekt, to je že tradicionalna Holcarija, ki predstavlja velik organizacijski in finančni zalogaj, pravi Mauc. V društvu si sicer tudi z različnim promocijskim materialom prizadevajo čim bolj povezati turistično ponudbo kraja, še dodaja Mauc. JP Mame so pritegnile ŠTORE - Ob mednarodnem dnevu žena je bila v kulturnem domu gledališka predstava Mame. Gre za komedijo Siti teatra, ki jo je režirala Tijana Zijanic. V komediji nastopa pet znanih slovenskih igralk. Predstavo je pripravila Občina Štore, dvorana je bila skoraj polna občinstva. Občina poskrbi za gledališke predstave vsaj dvakrat na leto, saj na njenem območju ne deluje nobena gledališka skupina, za predstave pa je med občani precejšnje zanimanje. V kulturnem domu je prav tako redni otroški gledališki abonma s petimi predstavami v sezoni. BJ Tokrat abstraktni motivi POLZELA - Na gradu Komenda na Polzeli se nadaljuje niz likovnih razstav. Od torka so v grajskih galerijskih prostorih na ogled abstraktna likovna dela članov likovne sekcije KUD Polzela. Nastala so na likovni delavnici, ki jo je januarja in februarja vodil akademski slikar Stojan Kneževic, ki živi in ustvarja v Topolšici in Velenju. Približno 20 ljubiteljskih likovnikov je ustvarjalo v skladu s smernicami newyorške šole abstraktnega impresionizma in sodobnega abstraktnega slikarja Gerharda Richterja. Po besedah Kneževica so nastala številna različna dela na zelo visoki ravni. Na ogled bodo do 16. marca. ŠO desetka. Dnevi komedije se bodo nadaljevali nocoj. Od četrtka do sobote se bodo zvrstile naslednje tri tekmovalne predstave, med drugim tudi celjska komedija Vorkšop na Moljera v režiji Borisa Kobala, ki bo na programu jutri. Katera predstava bo najbolj prepričala občinstvo in katera strokovno žirijo ter kdo bo postal letošnji žlahtni režiser in komedijant oziroma komedijantka, bo znano v soboto, 14. marca. ŠO zvočne slike kulture ■ Si (j ! SI ^ffg* Mil 10 VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ratfiocelje ! ■ PRILOGA NOGOMETNEGA KLUBA CELJE Simon Rožman: »Ambiciozno naprej« Vzgoja mladih, ki bodo sposobni nadomestiti morebitne odhode nosilcev Ko je aprila lani prevzel moštvo, je bil za mnoge še neznanka. S svojim profesionalnim in izredno študioznim pristopom je Simon Rožman prepričal prav vse strokovnjake in ljubitelje nogometa v Sloveniji in tudi drugod. Obetaven trenerski strokovnjak je nedvomno tudi eden glavnih tvorcev izjemnega niza neporaže-nosti mladega celjskega moštva. Pred začetkom priprav je 31-letni Štorovčan spregovoril o pripravah, kadrovskih spremembah in o ciljih ter željah v nadaljevanju sezone. Jesenski del ste opravili z odliko. Izboljšali ste rekord glede števila tekem brez poraza, v moštvo ste vnesli zmagovalno mentaliteto in željo po vsakodnevnem napredku. Z zanimivo in dinamično igro, v kateri ne manjka zadetkov v nasprotnikovih mrežah, ste v Areno Petrol uspeli privabiti tudi več gledalcev. Prvi del sezone nam je pokazal pravo pot. Uvideli smo, da lahko tudi v kratkem času marsikaj postorimo. Igralci so vidno napredovali na vseh področjih igre, vzporedno se je tudi klub organizacijsko ves čas izboljševal in na koncu smo bili nagrajeni še z rezultatom. Vsi se dobro zavedamo, da stvar ni samoumevna in da je bilo za doseženo treba veliko dela, discipline, odrekanja in vsakodnevne pripravljenosti na maksimalno izvajanje določenih nalog. Ob vsem tem sem tudi zelo vesel, da so gledalci uvideli naš trud, zanimivo igro in željo po napredku ter nas navsezadnje ves čas nagrajevali z lepim obiskom in dobro podporo. Za to se jim najlepše zahvaljujem. Že poleti vam je uspelo napraviti določen izbor med igralskim kadrom, proces pa se je nadaljeval tudi v januarskem prestopnem roku. Ste zadovoljni z opravljenim? Strokovni štab na čelu s športnim direktorjem Ambrožem Krajncem je poleti opravil veliko delo in imel srečno roko pri izbiri vseh naših okrepitev. Kot ste omenili, se je prvi del procesa začel že tedaj, nadaljevali pa smo tudi v tem prestopnem roku. Naša želja izhaja iz tega, da si želimo obstoječi, sicer že zelo kakovosten kader še okrepiti in na ta način posledično dvigniti kakovost moštva. Igralci, ki so prišli v moštvo v tem prestopnem roku, so nedvomno prinesli določeno kakovost, predvsem pa so prišli z željo po napredku, kar je za nas zelo pomembno. Pozimi so na vrata kluba s ponudbami za vaše igralce trkali številni močnejši evropski klubi, a vam je kljub temu s pravim programom uspelo zadržati vse nosilce. V prvi vrsti sem vesel, da so tudi tuji agenti pri naših igralcih prepoznali potencial, kar je nedvomno eden temeljnih ciljev Simon Rožman: »Še naprej bomo skromni in delavni, kar ne pomeni, da ne bomo tekmovalni in ambiciozni.« kluba. Po drugi strani me veseli tudi to, da je vodstvu uspelo zadržati večino igralskega kadra, saj nam je s tem omogočilo še večji individualen in predvsem ekipni napredek na vseh področjih še v spomladanskem delu sezone. Priprave na slednjega ste začeli v Celju, nato sta sledili selitvi v Novigrad in Umag, zaključni del pa ste ponovno opravili doma. Kako bi ocenili opravljeno? Z veseljem lahko rečemo, da smo vse, kar je bilo načrtovano že med jesenskim delom sezone, tudi uresničili. Obe začasni selitvi v hrvaško Istro smo maksimalno izkoristili, saj smo imeli na voljo odlične pogoje za delo. V teh sedmih tednih priprav smo zagotovo dvignili raven svoje pripravljenosti. To nam je uspelo tudi zaradi igralcev, saj res dosledno trenirajo tudi individualno, kar smo jim predpisali na podlagi natančnih testiranj njihove pripravljenosti in telesnih kapacitet. V tem času smo odigrali tudi vrsto prijateljskih tekem, kjer smo se skušali vsebinsko nadgrajevati. Prikazali smo dobro igro, pri čemer ni nepomembno, da smo bili rezultatsko zelo uspešni, kar nas navdihuje še z dodatno mero energije in ambicioznosti. Mirno lahko sicer rečem, da smo v tem trenutku na višji ravni kot v poletnem pripravljalnem obdobju. Igralci vidno napredujejo, a kljub temu najbrž še niste prikazali vsega svojega repertoarja. Pri vsakem posamezniku in seveda tudi celotni ekipi je še ogromno rezerv. Tega se igralci zavedajo in verjamem, da bomo ravno ob koncu spomladanskega dela pokazali največ, kar zmoremo. To soboto vas čaka obračun z Mariborom. Sodeč po minulih dvobojih, bo tudi tokrat zagotovo zanimivo. Verjamem, da bo to en super nogometni spektakel, kjer bodo gledalci nedvomno prišli na svoj račun. Zgodovina ni pomembna, saj se zavedamo, da je pred nami evropski Maribor in da nam minuli rezultati v tem dvoboju ne bodo kaj prida pomagali. Nedvomno bomo skušali v svojem slogu in s svojo igro presenetiti in razveseliti vse domače privržence. Vaša usmeritev je povezana zgolj s pogledom v prihodnost. Zagotovo je razlog tudi to, da vas je vedno mogoče opaziti tudi na tekmah mladinskega in kadetskega moštva. Ob vsem delu, ki smo ga opravili v članskem moštvu, smo ves čas ogromno pozornosti namenjali tudi delu z mlajšimi nogometaši, ki šele prehajajo v profesionalni nogomet. V ozadju torej že pripravljamo novo zgodbo, z mladimi nogometaši gradimo moštvo, ki bo sposobno nadomestiti morebitne odhode naših nosilcev. Že v jesenskem delu smo s temi mladci odigrali nekaj prijateljskih obračunov, ta usmerjenost pa se je nadaljevala tudi pri teh zimskih pripravah, kjer so igralci na prijateljskih obračunih dokazali, da lahko ob predpostavki njihovega trdega dela v prihodnje resno računamo nanje. Vso sezono sicer nenehno spremljamo in analiziramo treninge ter tekme svojih mladih igralcev, ki so na posoji, ter seveda tudi svojih mladincev in kadetov. Ob tem imamo zaradi povečane aktivnosti na področju skavtinga ogromno informacij tudi o drugih potencialnih nogometaših po vsej Sloveniji, ki bi morda lahko bili zanimivi za naše moštvo. Moštvo tako tudi v ozadju dobiva nove razsežnosti, narejeno pa bo seveda vidno šele čez nekaj sezon. Pri delu vam pomaga tudi kakovosten strokovni štab, s katerim očitno dobro sodelujete. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem - prvemu pomočniku Alešu Ka-čičniku, drugemu pomočniku Luki Gobcu, trenerju za fizično pripravo Daniju Ošepu in trenerju vratarjev Amelu Mujčinovicu, s katerimi tvorimo močno vsebinsko in organizacijsko celoto. Hkrati so mi v pomoč tudi ostali trenerji iz Šolskega nogometnega centra, ki večkrat priskočijo na pomoč pri različnih nalogah. Delujemo složno, ambiciozno in se dopolnjujemo. Pri nas velja močna porazdelitev vlog, tako da lahko najbolj učinkovito opravljamo svoje naloge. Ljubitelji nogometa se po prvem delu sezone strinjajo, da ste uspeli moštvu vcepiti novo filozofijo, ki se odraža v precej bolj zanimivi in čvrsti, po mnenju mnogih celo najlepši igri v ligi. Ekipa je v jesenskem delu pokazala pravo vsebino, igra ima rep in glavo. Med igralci so naloge jasno določene, saj vsak ve, kakšna je njegova naloga. Kljub temu naša igra še vedno dopušča dovolj svobode, da lahko igralci prikažejo svojo ustvarjalnost. Pred vami je še 14 ligaških ob- računov, hkrati vas čakata tudi vsaj še dva pokalna obračuna. Kakšne so vaše želje? Tudi če se sliši klišejsko, se ne obremenjujemo z rezultati, ampak živimo za danes. V vsakem trenutku želimo iz igralcev potegniti maksimum, želimo njihov razvoj in razvoj ekipe, ki bi še naprej navduševala naše privržence in tudi ostale ljubitelje nogometa. Težimo k iskrenim medsebojnim odnosom in spoštovanju znotraj ekipe. Seveda nas med igro zanimajo zanimivost, visok tempo in nenehna agresivnost. Pri tem bomo še naprej skromni in delavni, kar ne pomeni, da ne bomo tekmovalni in ambiciozni. Junija se vam bo iztekla pogodba o sodelovanju z Nogometnim klubom Celje. So se pogovori o nadaljevanju vašega dela že začeli? Oboji si želimo nadaljevati zastavljeno zgodbo. Pred nami je namreč še ogromno dela, imamo pa znanje, željo in podobne poglede, tako da verjamem, da se bo naša zgodba nadaljevala v obojestransko zadovoljstvo. Foto: GREGOR KATIČ 12 NOGOMET Ambrož Krajnc: »Verjamem, da bomo vsaj tako zanimivi kot jeseni« Športni direktor celjskega prvo-ligaša Ambrož Krajnc se je klubu prvič pridružil že davnega leta 1996. Njegova prva izkušnja v klubu je bilo operativno vodenje mar-ketinške nagradne igre Za razvoj celjskega nogometa, sledilo je delovanje na področju koordinacije mlajših selekcij, kasneje je postal tudi tehnični vodja prvega moštva. V novi vlogi se je klubu ponovno pridružil pred dvema letoma in pol, ko je tudi uradno prevzel vlogo športnega direktorja. V tem času je v klub uspel pripeljati vrsto mladih nogometašev, ki so trenutno nosilci igre in tudi nedvomno zelo zanimivi za večje klube po Evropi. Ob svojem prihodu ste dejali, da se želite osredotočiti predvsem na mlade igralce. Ko pogledamo presek vašega moštva, lahko mirne vesti rečemo, da vam je to tudi uspelo. Menite, da je to prava pot? Prepričan sem, da je. Še posebej zato, ker klub nima in verjetno še lep čas ne bo imel sredstev za izkušene in posledično dražje nogometaše. Nasploh menim, da je slovenski trg idealen za uveljavljanje mladih nadarjenih igralcev, saj z denarjem, ki ga slovenski klubi premorejo, ni realnih možnosti za odmevne uspehe v evropskih tekmovanjih. V klubu ves čas delate v okviru izredno omejenih finančnih sredstev. Najbrž je pri vašem delu pomembna tudi izdatna mera improvizacije, da vam uspe prepričati igralce, ki imajo tudi nekajkrat ugodnejše pogoje. Zagotovo je ob relativno skromnem proračunu prisotno še veliko več improvizacije in srečnih naključij, da pride do prestopa, a je treba vedeti, da tudi ob večjih finančnih sredstvih zadeve ne gredo zlahka in tekoče. Dobri igralci imajo praviloma vedno več možnosti za podpis pogodbe, poleg tega so »prebrisani« tudi agenti, ki igralce ponujajo na več koncev in s tem umetno dvigujejo ceno. V naši trenutni situaciji je glavni izziv prepričati igralca in agenta, da imamo v NK Celje dobro izdelano strategijo dela z mladimi igralci, pri čemer je pomembno nasprotni strani zagotoviti, da bo imel igralec vse pogoje za napredek in seveda tudi za igranje v 1. SNL, če si bo to s svojo kakovostjo v okviru naše ekipe tudi zaslužil. Srečno roko ste imeli tudi pri izbiri trenerja, saj se je Simon Rožman v tem času izkazal kot izjemen strokovnjak. Simon je v mojih očeh že nekaj let velik trenerski potencial. Ob njegovem imenovanju smo bili v zelo težkem položaju, saj smo bili v hudi borbi za obstanek v 1. SNL. Bil je torej nekakšen dežuren gasilec, pri čemer sem bil prepričan, da bo zadevo izpeljal in skupaj z igralci zagotovil obstanek v ligi. Potem je bilo jasno, da bo nadaljeval na celjski klopi, enako tudi, da je v tem trenutku najprimernejši za izvajanje zastavljene strategije. Ob njegovem imenovanju ste si zastavili temelje igre, na podlagi tega pa ste že poleti opravili prvi »Glavni izziv je prepričati igralca in agenta, da imamo v NK Celje dobro izdelano strategijo dela z mladimi,« pravi Ambrož Krajnc. Foto: arhiv NT (GrupA) del izbora igralskega kadra. Kako bi ocenili tedaj storjeno? Pošteno moram priznati, da je izbor stalen proces in ga v okviru svojega dela opravljam ves čas, odkar sem prevzel funkcijo športnega direktorja. Zagotovo je bilo treba po lanski mučni sezoni nekaj storiti, zato tudi toliko odhodov (skupaj 12) ob koncu sezone. Seveda ne skrivam zadovoljstva nad prav vsemi nogometaši, ki so se nam pridružili poleti (Sunny, Ahmedi, Klemenčič, Jakolic), saj so dokazali, da premorejo ogromno nogometnega poten- ciala. Ob tem ne smem pozabiti niti na tiste, ki jih ni več z nami (Oršic, Lovrečič, Djermanovic), ki so prav tako pomembno pripomogli k jesenskim odličnim rezultatom. Tudi v zimskem prestopnem roku ste uspeli pripeljati nekaj zanimivih igralcev (Lendric, Kubo, Marko Klemenčič, Soria Alonso, Jeslinek, Burcea), ki bodo nedvomno predstavljali dodano vrednost za vaše moštvo ... To bosta seveda pokazala čas in njihov učinek na tekmah. Pomembno je, da bodo do potankosti sprejeli naš način igranja, ki je nekoliko specifičen, in morda še bolj, da bodo tudi v praksi dokazali, kako zelo ambiciozni so. Seveda si želim, da bi zaostrili konkurenco na določenih pozicijah, kar nam bo prišlo še kako prav v zgoščenem ritmu tekem v prihodnjih treh mesecih. Ljubitelje nogometa nedvomno veseli, da je med nosilci igre nekaj tudi takšnih, ki so nogometno zrasli v vašem Šolskem nogometnem centru. Se boste v prihodnje še bolj oprli na lasten pogon? Zagotovo je to eden večjih izzivov za prihodnost. Nenazadnje je največji ponos kluba Benjamin Verbič nogometno zrasel v šNc. Prepričan sem, da imamo kar nekaj domačih fantov, ki bodo v prihodnosti uspešno branili barve našega kluba tudi v članski konkurenci (Nino Pun-garšek, Jon Šporn, Matic Marcius, Janez Pišek ...). V prvem delu sezone ste opravili izjemno delo. Kakšni so cilji za nadaljevanje ligaškega in pokalnega tekmovanja? Glavni cilj je, da bi tudi v prihodnje igrali z istim žarom, ki nas je nosil celotno jesen. Nič manj pomembno ne bo, da bomo vsakodnevno ostali zbrani in osredotočeni na svoje delo in cilje. Zelo dobro se zavedamo, da bomo spomladi sladek skalp za marsikatero ekipo v ligi, še posebej pa vemo, da nas ne bo nihče več podcenjeval. Glede na vse opravljeno v zimskem pripravljalnem obdobju pričakujem, da bomo vsaj tako zanimivi, kot smo bili jeseni. Tiha želja je vsekakor uvrstitev v kvalifikacije za evropski pokal, čeprav nihče tega od ekipe ne zahteva na glas. Najpomembneje je, da bomo garali, kot smo do zdaj. Če bo tako, bo na koncu veselo. Na klubskih obeležjih je mogoče najti letnico 1919, ki torej jasno sporoča, da bo čez štiri leta v Celju prav poseben jubilej. Imate v skladu s tem v klubu že kakšne jasno določene tekmovalne in organizacijske cilje? Sto let igranja nogometa v Celju je brez dvoma velik in častitljiv jubilej, zato si želimo v naslednjih štirih letih dvigniti delovanje kluba na še višjo raven. To bi nam omogočilo nekoliko bolj realne višje tekmovalne ambicije. Trenutno je namreč situacija takšna, da se je klub v zadnjih dveh letih morda rešil najhujšega, zato nas čaka še veliko trdega dela, če bomo želeli priti do ravni, ki bo omogočala realno višje cilje. Okrepljeni v novo serijo dobrih rezultatov Z leve Gabriel Florin Burcea, Marko Klemencic, Jirí Jeslínek, Ivan Lendric, Ramón Soria in Yuto Kubo Članska zasedba rume-no-modrih je tudi v januarskem prestopnem roku doživela nekaj kadrovskih sprememb. Moštvo so zapustili Dejan Djermanovic, Anej Lovrečič, Mislav Oršic in Andraž Žurej, v obratni smeri pa ga je okrepilo šest novincev. V Areni Petrol bodo namreč odslej igrali tudi Gabriel Florin Burcea, Jirí Jeslínek, Marko Klemenčič, Yuto Kubo, Ivan Lendric in Ramón Soria, ki so s svojim pristopom prepričali strokovni štab celjskega moštva. V nadaljevanju sezone bo trenerju Simonu Rožmanu na voljo tudi Blaž Zbičajnik, sicer rezultat klubskega Šolskega nogometnega centra, ki je v jesenskem delu sezone kot posojen nogometaš nastopal pri drugoligašu iz Šmartnega. Za prihodnji dve leti in pol je zvestobo našemu klubu obljubil tudi obetaven romunski 22-letnik Gabriel Florin Burcea, ki je sicer svoje prve nogometne korake naredil pri Juven-tusu iz Bukarešte, nato ga je pri trinajstih letih v svoj mladinski pogon pripeljal Dinamo iz istega mesta. Ofenzivni vezist se je pri Dinamu prebil do drugega moštva, ki sicer nastopa v drugi romunski ligi, pred letošnjo sezono pa se je pridružil ligaškemu konkurentu Rapidu iz Suceave. Jiri Jeslinek je svojo kariero začel pri praški Spar-ti, kjer se je prebil tudi do članskega moštva. Med sezonami 2006 in 2010 je kot posojeni igralec najuspešnejšega češkega kluba igral za moštva Češke Bu-dejovice, FK SIAD Most, SK Kladno in Bohemians Praga, po vrnitvi v Sparto pa je nato v dresu slednje zbral 21 nastopov in dosegel en zadetek. Februarja 2011 je prestopil k ukrajinskemu prvoligašu Kryvbasu, kjer je v dveh sezonah zbral 52 nastopov in dosegel 4 zadetke. Od tam se je preselil nazaj na Češko h klubu Mlada Boleslav, nazadnje pa je igral pri kazahstanskem prvoligašu FC Topol, kjer se je na 27 tekmah med strelce vpisal petkrat. 27-letni ofenzivni nogometaš, ki je bil član vseh mlajših čeških reprezentančnih selekcij, je podpisal pogodbo do konca sezone. Vsaj do konca sezone bo v Celju nastopal tudi obetavni 17-letni branilec Marko Kle-menčič, ki se bo v Areni Petrol pridružil starejšemu bra- tu Tilnu, ki ste ga gledalci že lahko spoznali v jesenskem delu sezone. Marko je sicer zelo raznovrsten nogometaš, ki se dobro znajde tako v osrčju kot tudi na desni strani obrambe. Svojo kariero je začel pri NK Žiri, v času nastopanja za selekcijo U13 pa se je preselil v kranjski Triglav. Pri slednjem se je kalil do začetka aktualne sezone, ko je odšel v Ljubljano k NK Bravo. Ves čas je bil tudi član vseh mlajših reprezentančnih selekcij, trenutno pa je del slovenske U19 izbrane vrste. Za vnos dodatne energije v igro rumeno-modrih bo poskrbel tudi 22-letni japonski nogometaš Yuto Kubo. Obetavni ofenzivni vezist je v zadnjih sezonah nastopal v dresu tamkajšnje univerze Tokyo Gakugei, kar je po vzoru severnoameriških športnih lig praksa tudi na Japonskem, prihod v Celje pa je njegov prvi trajnejši stik z evropskim nogometom. V konici napada se bo za svoje mesto v prvi enajste-rici boril tudi hrvaški napadalec Ivan Lendric. 23-letni nogometaš je svojo kariero začel pri splitskem Hajduku, kjer je nastopal za vse mlajše selekcije. Po končanem mladinskem stažu se je nato kot posojeni igralec preselil v klub Zrinjski v Mostar, kjer je uspešno sezono kronal tudi z naslovom najboljšega strelca državnega prvenstva Bosne in Hercegovine. Sledila je vrnitev v Hajduk, nato še selitev v Belgijo k moštvu Zulte Waregem. Po eni sezoni se je nato Ivan vrnil na Hrvaško in tam oblekel dres hrvaškega prvoligaša Lokomotive. Pri slednji je na šestih tekmah dosegel dva zadetka, nato se je v zimskem premoru dogovoril za sodelovanje z avstrijskim Kapfenbergom. Minule pol sezone je bil član italijanskega tretjeligaša Südtirola, v dresu katerega je na štirinajstih tekmah dosegel štiri zadetke in bil drugi strelec svojega moštva. Ramón Soria je svojo kariero začel pri španskem prvoligašu Villarrealu, kjer se je prebil do rezervne članske selekcije, ki sicer nastopa v tretji španski diviziji. Tam je zbral 29 li-gaških nastopov, v sezoni 2009/10 pa se je preselil ligo višje k drugemu moštvu Mallorce, v dresu katere je v naslednjih dveh letih vknjižil 52 nastopov. Sledili so postanki pri Al-baceteju (2. divizija), Jove Españolu (3. divizija) in Teruelu (2. divizija), pred sezono 2013/14 pa se je prvič preselil na tuje. Pogodbo je podpisal z moštvom Gjo-vik FF, ki nastopa v drugi norveški ligi, decembra isto leto pa je nato prestopil h kanadskemu moštvu Ottawa Fury FC, kjer je igral do letošnjega januarja. V Celju bo Ramón predvidoma ostal do konca sezone. NOGOMET 13 i nogometni center odločno v prihodnost Nogometni klub Celje je v minulem letu praznoval 95. obletnico ustanovitve prvega slovenskega nogometnega kluba v Celju (1. SKK Celje) in je eden od treh klubov, ki v obdobju samostojne Slovenije ves čas tekmuje v najvišji državni ligi. Eden glavnih temeljev delovanja kluba je vsekakor mladinski pogon, ki ga sestavljata Šolski nogometni center (ŠNC) in Otroška nogometna šola (ONŠ). V ŠNC delo 230 igralcev, ki so razdeljeni v deset starostnih selekcij in predstavljajo klub ter mesto Celje po celotni Sloveniji in tudi v tujini, usmerja devet trenerjev z visoko strokovno izobrazbo, ki skrbijo ne samo za nogometni, ampak tudi za osebnostni razvoj vsakega mladega nogometaša. Celo šolsko leto deluje tudi Otroška nogometna šola, kjer sicer trenira 90 otrok. Glavni namen ONŠ je sicer spoznavanje otrok z nogometom in s športom nasploh, trenutno pa vadijo v osmih osnovnih šolah v Celju in okolici. V zadnjih sezonah je v ŠNC ves čas mogoče beležiti rast števila vadečih otrok, razveseljujoče pa je tudi, da potencial kluba vedno bolj prepoznavajo obetavni fantje ne le iz Celja in okolice, temveč tudi iz širše regije. Foto: GREGOR KATIČ Mladinsko moštvo je zadnja stopnička pred članskim nogometom. NK Celje odslej tudi po modnih smernicah Ena od novosti v Nogometnem klubu Celje je tudi neposredno povezana z najnovejšimi modnimi smernicami. Želja predsednika upravnega odbora Stevana Dordeviča, dr. med., je bila namreč obleči igralce, strokovni štab in tudi vodstvo kluba v enotna elegantna oblačila, s katerimi bi se predstavili na uradnih klubskih dogodkih, tako kot je to praksa v najmočnejših evropskih nogometnih sredinah. V ta namen so strokovnjaki iz celjske izpostave podjetja Zara prevzeli modne vajeti v klubu v svoje roke, rezultat njihovega dela pa lahko vidite na spodnji fotografiji. Foto: GREGOR KATIČ Stevan Dordevic: »To sem si želel že ob svojem imenovanju, saj sem prepričan, da z grbom na naših elegantnih oblačilih zdaj tudi navzven kažemo svojo nesporno profesionalnost in seveda tudi neizmerno pripadnost klubu.. Igralci so v tej sezoni doslej prikazali izredno dobre predstave, vsi skupaj pa si močno želimo, da bi lahko te obleke poleti pokazali tudi na tekmah enega od evropskih tekmovanj.« Izletnikom varno na poti Nogometni klub Celje že vrsto let odlično sodeluje s podjetjem Izletnik Celje, d. d., ki vedno poskrbi za varno in brezskrbno pot vseh klubskih selekcij na različne dogodke. V duhu dobrega sodelovanja je podjetje poskrbelo tudi za obeleženje novega klubskega avtobusa, s katerim bodo v prihodnje na tekme potovali nogometaši članskega moštva. * NKCELJE C r® CINKARNA T- c/.c/. 14 NOGOMET KRONIKA 15 Zapleti pri postopkih posvojitve Inšpektorica okrcala CSD Žalec, ministrstvo pa inšpektorico Inšpektorat RS za delo, ki deluje pod okriljem Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), je v Centru za socialno delo Žalec opravil izredni inšpekcijski nadzor, ki se je nanašal na enega od postopkov rejništva oziroma posvojitve. Pri tem je inšpektorica, ki je nadzor opravljala, ugotovila, da je v postopkih »prišlo do nepravilnosti, ki so pomembno vplivale na strokovnost in zakonitost dela CSD Žalec«. Toda ministrstvo je zdaj okrcalo inšpektorico, češ da »ni bila v celoti dosledna«, in se postavilo na stran CSD Žalec. Gre za primer postopka rejništva dveh mladoletnih otrok, ki so ju pred leti zaradi težkih okoliščin v biološki družini nastanili v rejniški družini, kar je inšpekcija ocenila kot nujen ukrep. Vendar je nato Center za socialno delo Žalec rejništvo spremenil v posvojitev. Zaradi občutljivih podatkov, ki bi lahko razkrili identiteto mladoletnih otrok, zato osebne podatke hranimo v uredništvu in vseh podrobno- stih ne moremo objaviti. Zanimivo pri tem je, da je inšpektorica v postopku spreminjanja rejništva v posvojitev zaznala, da ni vse tako, kot je treba, in ostro pokritizirala delo CSD Žalec, saj je zapisala, da posvojitev ni bila v korist otrok in da je žalski center za socialno delo o njej odločal v nasprotju z voljo staršev. Ocenila je tudi, da CSD z biološkima staršema ni imel ustrezne komunikacije, za kar bi moral poskrbeti, in da pri postopkih posvojitve ni uporabil ustreznih in predpisanih strokovnih metod niti v času spremljanja rejništva niti pred sprejemom ukrepa posvojitve. Večina napak, ki jih je inšpektorica zaznala, naj bi bilo posledica ne samo neustreznih metod dela, ampak tudi neustrezne organizacije dela znotraj žalskega centra za socialno delo, izpeljani naj bi bili »nestrokovno in birokratsko«. CSD Žalec je tako naložila, da mora med drugim iz strokovnega tima, ki je primer obravnaval, izločiti dva strokovna delavca, ki naj bi storila tudi največ kršitev. Med drugim naj bi jima naložila še dodatno usposabljanje. CSD Žalec: »Delali smo zakonito!« Ker se v CSD Žalec z ugotovitvami inšpektorice niso strinjali, so se pritožili na odločbo. »Kljub pritožbi je bil CSD Žalec dolžan izvesti vse ukrepe, kar smo tudi naredili v zahtevanih časovnih rokih,« nam je odgovorila direktorica CSD Žalec Helena Bezjak Bunjak. »Pred dnevi smo z ministrstva prejeli dopis, v katerem so naši pritožbi v vseh pritožbenih točkah ugodili, zato so izpodbijano odločbo odpravili in inšpekcijski postopek v pritožbenem delu tudi ustavili. S tem smo dokazali, da smo pri izvajanju dela sledili zakonodaji in koristim uporabnika. Naša naloga je, da mu znamo prisluhniti in svoje delo izvajati zakonito in strokovno,« je še dodala direktorica. Bezjak Bunja-kova v odgovoru sicer ni navedla, točno na katere ugotovitve inšpekcije se je CSD vse pritožil. Tako ostane v zraku odgovor na vpraša- nje, ali je bil inšpekcijski pregled sam sebi namen. Nerazumljivo je tudi, zakaj je CSD Žalec, kot navaja direktorica, izvedel »vse ukrepe«, ki mu jih je naložila inšpektorica, če pa je ministrstvo zaradi pritožbe ugotovitve inšpektorice ovrglo. Do zdaj brez hujših kršitev Na MDDSZ odgovarjajo, da se je CSD pritožil na »nekatere ugotovitve inšpekcije« in da je inšpekcijski postopek v tem delu ustavljen. »V pritožbenem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da inšpektorica ni upoštevala odločbe o posvojitvi otrok, ki je bila potrjena tudi na sodišču in je pravnomočna. Ukrepi, s katerimi je inšpektorica zahtevala poseg v pravnomočno odločbo, namreč niso temeljili na zakonsko dopustnih razlogih za poseg v pravnomočno odločbo.« To več kot očitno pomeni, da je CSD Žalec uspel s pritožbo na inšpektoričin ukrep, da bi center moral začeti postopek razveljavitve posvojitve. »Inšpektorica v svo- jih ugotovitvah tudi ni bila v celoti dosledna, po oceni ministrstva kot pritožbenega organa je pri izdaji odločbe tudi premalo pozornosti posvetila dejanski koristi otrok,« še dodajajo na ministrstvo. Poudarjajo še, da so nekateri ukrepi, ki so bili izrečeni, svetovalno-pre-ventivne narave in jih zaradi izboljšanja kakovosti dela CSD Žalec niti ni izpodbijal. Nekaj vprašanj smo poslali tudi neposredno na Socialno inšpekcijo Inšpektorata RS za delo. »CSD ob tem ni izpodbijal vseh ukrepov, saj je očitno ocenil, da so ukrepi, ki jih je inšpektorica izrekla z namenom izboljšanja kakovosti strokovnega dela ter zmanjševanja možnosti za pomanjkljiva strokovna ravnanja, nujni,« so nam odgovorili iz inšpektorata. Na CSD Žalec je inšpekcija v preteklosti že opravljala redne nadzore (najmanj enkrat na tri leta) in izredne nadzore (na podlagi prijav oseb v postopkih), vendar do zdaj pri tem ni ugotovila hujših kršitev. SIMONA ŠOLINIČ Takšnih dogodkov se ne da vedno preprečiti Samomor za zaporniškimi vrati Zatem ko je 32-letni moški s Ponikve pri Šentjurju pred tremi tedni umoril svojo 31-letno ženo, je minulo sredo v celjskem priporu storil samomor. Samomori se v zaporih po vsej Sloveniji sicer dogajajo, vendar zelo redko. Tudi zato, ker je vsem, ki so v stiski, tudi znotraj zapora ali pripora nudena ustrezna pomoč. Toda takšnih primerov se ne da vedno preprečiti, pravi direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač. »Ali je možno kaj podobnega preprečiti zunaj? Ne. Žal je tako. Želimo, da bi bilo drugače, a ni,« dodaja Meja-čeva. Ko oseba pride v pripor ali zapor, se zaposleni takoj pogovorijo z njo, na podlagi katerega med drugim tudi ocenijo, ali ima morda samomorilna nagnjenja. Če jih ima, takšno osebo ustrezno namestijo glede na oceno, ki jo izdelajo. Pri 32-letniku samomorilnih nagnjenj pri prihodu v pripor očitno ni bilo. Pravosodni policisti lahko sicer vstopijo v zaporniške oziroma priporniške celice Direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač: »Zaporniki in priporniki sami zaupajo pravosodnim policistom, če opazijo spremembe pri obnašanju koga v svoji bližini. Tudi njim ni vseeno za sopripornika ali sozapornika.« Zaposleni v zaporih se usposabljajo za pomoč v primerih, kadar imajo zaprte osebe samomorilne težje. Pri tem sodelujejo tudi psihologi, pedagogi, socialni delavci in zdravstveno osebje. ali sobe kadarkoli in opravijo nadzor. Za to imajo namreč tudi pooblastila na podlagi zakonodaje in predpisov v prostorih zapora. »Treba je razumeti našo kadrovsko zasedenost in pri tem upoštevati število pripornikov in zapornikov ter razporejenost sob in prostorov. Nemogoče je, da bi pravosodni policisti lahko sočasno nadzorovali vse osebe, ki so v zaporu ali priporu,« razlaga Mejačeva. Največkrat se obesijo Pri samomorih v zaporih gre največkrat za primere, ko se zaporniki ali priporniki obesijo. Tudi pretekli teden se je v Celju zgodil samomor 32-letnika točno na ta način. »Velikokrat se pogovarjamo, da si pravosodni policisti želijo, da bi zaprtim osebam zaradi varnosti odvzeli več predmetov, ki bi lahko bili nevarni. Toda v predpisih so navedeni točno določeni predmeti, ki jih zaporniki in priporniki ne smejo imeti pri sebi, ostalo se dovoljuje. Poseg v zasebnost je zelo varovan tudi pri zaprtih osebah. Če morda kdo misli tudi, da bi lahko v sobe namestili nadzorne kamere, se moti, saj je to nezakonito,« pojasnjuje Mejačeva. Dodaja, da imajo tudi pravosodni policisti čut za pripornike in zapornike. Če opazijo, da je kdo morda v stiski, o tem opozorijo psihologa ali socialnega delavca v zavodu in skupaj posamezniku pomagajo. »Resnično se trudimo za dobrobit zaprtih oseb, a včasih tudi velik trud žal ni uspešen. Samo če bi bil pred vsako sobo en pravosodni policist, bi lahko bil nadzor takšen, da bi sočasno nadzorovali vse. A tudi če bi bil, v nobenem zaporu ne v Sloveniji ne v tujini podobnih situacij ne bi mogli vedno preprečiti,« še dodaja. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Rop načrtovali in obžalovali Na Okrožnem sodišču v Celju so danes izrekli kazen Vladanu Kljajevicu, Luki Ljubičicu in Vladimirju Kneže-vicu Sošicu. Gre za trojico, ki je lani septembra oropala poslovalnico Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu in odnesla več tisoč evrov, a so jo kriminalisti s pomočjo obvestil krajanov kmalu prijeli. Kljajevicu je sodnica izrekla tri leta in šest mesecev zapora, Ljubičicu tri leta in Kneževic Sošicu dve leti zapora. Vsi trije so si nižje kazni prislužili zato, ker so krivdo priznali. Rop banke v Gornjem Gradu je bil skrbno načrtovan, storilci so si teren že dan prej natančno ogledali. Pri ropu so bili oboroženi z lažnim orožjem. Kljajevic, ki je bil vodja skupine, je dejanje obžaloval in dejal, da je rop storil, ker so bile okoliščine v njegovem življenju takšne, da drugače ni mogel. »Sploh si nisem predstavljal, da bom zabredel tako daleč,« je dejal sodnici Marjani Topolovec Dolinšek. Dejanje je obžaloval tudi Ljubičic, ki se je samo zaradi ropa pripeljal iz Srbije, saj je srbski državljan. »Doma sem pustil mamo, sestri, ženo in otroka. Vse sem jih pustil na cedilu. Ne samo jaz, tudi one čutijo posledice mojega dejanja. Moje kesanje ni dovolj, tudi zato ne, ker razmišljam, kakšne travme smo povzročili uslužbenki banke z grožnjami, ne glede na to, da je bilo orožje lažno. To sem spoznal pred dnevi, ko mi je žena sporočila, da je dobila službo v trgovini in kot trgovka doživela rop. Žal mi je. Sprejemam kazen,« je pojasnil Ljubičic. Kneževic, ki je edini, ki se je branil s prostosti, ostala sta bila od prijetja v priporu, je pojasnil, da ne more verjeti, kaj je storil. »V tistem času kot da to ne bi bil jaz. Kot da bi bil omamljen. Zjutraj sem se zbudil in bruhal, nisem se mogel pogledati v ogledalo. Razočaral sem tudi svojo družino, predvsem mamo,« je govoril sodnici. Kneževic je namreč roparja pripeljal in kasneje poskrbel, da so z avtom zbežali s kraja dogodka. Sodnica je sicer sprejela njihove besede, a tudi besede tožilke, ki je omenila oteževalne okoliščine pri vseh. Storili so namreč hudo kaznivo dejanje ropa, za katerega je zagroženo tudi do 15 let zapora. SŠol Poskus uboja Policisti in kriminalisti so včeraj prijeli 64-letnika z območja Celja, ki je osumljen poskusa uboja. V torek zvečer naj bi namreč zabodel 47-letnega moškega, ki je pomoč poiskal v celjskem zdravstvenem domu. Policisti in kriminalisti so nemudoma odreagirali in kmalu izsledili in tudi prijeli 64-letnika ter ga pridržali. Milena Trbulin, tiskovna predstavnico iz celjske policijske uprave, je še sporočila, da je 47-letnik hudo poškodovan in da preiskava še poteka. 16 ŠPORT Pri NK Celje predsednik sestavlja moštvo! V soboto Maribor v Areni Petrol - Rudar malce zaustavil Domžale Vodstvo 1. slovenske nogometne lige nima sreče s potekom tekmovanja. Še vedno ni odigrana zaostala tekma med Olimpijo in Mariborom, neupravičeno je bil prestavljen začetek spomladanskega dela prvenstva (verjeli so vremenski napovedi in se ušteli, tako da je bil 21. krog včeraj), nato je odpadla še ena tekma. Na Obali ni bilo obračuna med Koprom in Celjem (odigran bo v sredo). Moštvo iz Arene Petrol je dan pred tekmo zajela virusna okužba. Zbolelo je osem igralcev, ob njih pa še trije člani strokovnega štaba. Viroza je od igrišča oddaljila Danijela Miškica, Marka Krajcerja, Amela Mujčinovica, Igorja Jugo-vica, Marka Jakoliča, Sun-nyja Omoregieja, Sebastja-na Gobca in Matica Žitka. Nekateri med njimi so morali včeraj stisniti zobe in zaigrati, kajti pravice nastopa nista imela Benjamin Verbič in Blaž Vrhovec; pojutrišnjem bosta lahko »debitirala«. Epidemija ni obšla strokovnega štaba, poleg igralcev so bili na infuziji trener Simon Rož- man, njegov pomočnik Aleš Kačičnik in trener za fizično pripravo Dani Ošep. Zavoljo epidemije torej prve enajsteri-ce ne sestavlja trener, temveč dolgoletni klubski zdravnik Stevan Dordevic, ki je lani postal predsednik kluba. Okrevanje terja čas Tekma v Kopru bi morala biti v nedeljo, težave pa so se pojavile že v petek. »Prejel sem klice nekaterih igralcev. Imeli so močno povišano telesno temperaturo in težave z dihanjem. Nemudoma smo obolelim naredili krvne preiskave, ki so potrdile, da gre za virusno infekcijo dihal. Igralci in strokovni štab so nato prejeli hitro oskrbo, poskrbeli smo tudi za ustrezna zdravila. Zdravstveno stanje igralcev je bilo zelo resno, zato smo tudi zaprosili za prestavitev tekme. Šlo je za akutne respiratorne težave, ki se lahko razvijejo v zelo hitrem času. Stanje se je nato na srečo umirilo, novih obolelih ni bilo, a bo okrevanje bolnih terjalo svoj čas,« je razložil Dordevic. Če bi bilo možno, bi vodstvo preložilo tudi tekmo s Krko. S Koprom v sredo Športni direktor NK Celje Ambrož Krajnc ni zbolel, virozo je prebolel pred mesecem dni. V soboto je klub naslovil vse podatke o zdravstvenem stanju in prošnjo na NZS, ki ji je ugodila. Sledil pa je milo rečeno čuden zapis na spletni strani FC Koper, v katerem se klub - v sicer diplomatskem jeziku - čudi vsemu skupaj. »Prepričan sem, da je zveza pravilno ukrepala, saj tako tudi predvideva tekmovalni pravilnik. Razumem odziv koprskega kluba, ki si je želel igrati tekmo v nedeljo. Oboji si želimo čimprejšnjega nadaljevanja tekmovanja,« je v pomirljivem tonu komentiral Krajnc, ki se zaveda slabosti okrnjene ekipe in si želi glasne podpore s tribune v soboto proti državnemu prvaku Mariboru. Na medsebojna obračuna v tej sezoni se Celjani ne smejo ozirati; obe zmagi sta bili doseženi (pravično) ob igralcu več. Logične težave V soboto je Rudar v Velenju uspel osvojiti točko proti vodilnim Domžalam. Tekma se je končala brez golov. Rudar je imel igralca manj od končnice 1. polčasa, ko je nespametno posredoval Nemanja Stjepanovic in si prislužil drugi rumeni karton. Zanimivost: Domžale so igrale napadalno od začetka tekme, česar v tej sezoni niso počele, in so ostale brez popolnega izkupička, Rudar pa je prvič zaigral bojazljivo in bil povsem nemočen, kar je redkost. Vse večje finančne težave zagotovo vplivajo na učinek Rudarja, ne pa na odličnega vratarja Matjaža Rozmana: »Če smo že morali dobiti rdeči karton, je bilo najbolje, da smo ga dobili tik pred koncem polčasa. V sla-čilnici smo imeli dovolj časa za dogovor, kasneje smo upoštevali trenerjeve napotke in zdržali v obrambi brez gola.« Trener Jernej Javornik, znan po gojenju zanimive, domiselne igre, je bil zadovoljen s točko: »Tudi v prvem delu smo bili v malce podrejenem položaju. Naše težave so logične, povezane so s snegom, poškodbami ...« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Beni Verbič (z žogo) se je pošalil pred našim objektivom in se »boril« z Yutom Kubom. »Komaj sem čakal, da se bo začelo, a ni bilo sreče,« je Verbič priznal hrepenenje po tekmovanju. V Zagrebu ali Benetkah Hmelj boys so vse bolj zaskrbljeni. Na začetku sezone so bili bolj optimistični, ko sta še bila v moštvu Goran Jagodnik (desno) in Samo Udrih (z brado). Košarkarice celjskega Athleta so se še osmič uvrstile na zaključni turnir Jadranske lige. Z dvema zmagama so v četrtfinalu končnice izločile Triglav iz Kranja. Na prvi tekmi v Celju so bile uspešnejše z 72:35, na drugi v Kranju z 79:51. V tej sezoni so zasedbo Triglava ugnale šestkrat. Praktično na vsaki tekmi so z visoko razliko dokazovale, da so trenutno veliko boljše od Kranjčank. Zadnji obračun so odločile že v 1. polčasu (41:22). Izstopala je Eva Lisec s 27 točkami, z 12 skoki in s statističnim indeksom 40. Povratnica po poškodbi Marica Gajic še ni vstopila v igro, saj ni bilo treba. »Čestitam svojim igralkam za nov uspeh. Kljub temu da delamo pretežno z mladimi košarka-ricami, smo se znova uvrstili med najboljše. To je novo priznanje za nas in obenem dokaz, da smo na pravi poti,« je dejal trener Damir Grgič. Drugi naslov? Zaključni turnir Jadranske lige bo 14. in 15. marca. Prizorišče bo znano danes ali jutri. Radivoj Korac in zagrebški Medveščak sta včeraj zvečer v Beogradu odigrala tretjo, odločilno tekmo. V primeru zmage Medveščaka bo zaključni turnir najbrž v Zagrebu, v nasprotnem primeru pa v Benetkah, kjer igra italijanski Reyer. Ce-ljankam bi bolj ustrezal Zagreb, kajti njihov polfinalni tekmec bo Reyer. Zmagovalec srbsko-hrvaškega para se bo pomeril s črnogorsko Buducnostjo. Celjanke bodo po sezoni 2001/02 lovile svoj drugi naslov. »Ogrevale« so se v tekmi državnega prvenstva in s 85:40 odpravile Konjice. Jagodnik v Olimpijo Polzelski košarkarji so v 19. krogu 1. slovenske lige zmagali v Rogaški Slatini s 97:93. V glavni vlogi je bil Jan Riz-man, ki je za goste vpisal kar 31 točk, tekmo pa je na klopi presedel Goran Jagodnik. Zimzeleni krilni center Hopsov, ki bo maja dopolnil 41 let, je polzelski dres zamenjal za Olimpijinega. V Stožicah še ni podpisal pogodbe. V letošnji sezoni neprepričljivi Slatinča-ni so torej doživeli sedmi poraz. Za Draženom Bubničem jih je okrepil še srbski košarkar Vladimir Matic, ki lahko igra na položaju »dvojke« ali »trojke«. V ligo za prvaka pelje pet mest in obeta se strahovit boj. Tajfun je že včeraj zvečer gostil Krko, jutri bo Zlatorog Elektro, Hopsi bodo gostili v soboto Maribor, Rogaška pa bo igrala v Domžalah. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Kruder naj plezalec Planinska zveza Slovenije je podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu in športnem plezanju za prejšnje leto. Celjan Jernej Kruder je najuspešnejši športni plezalec (priznanje mu je podelil tudi Olimpijski komite Slovenije), najuspešnejši alpinist pa je Luka Lindič iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Celje - Matica. Nagrado za posebne dosežke v alpinizmu je prejel Luka Krajnc, priznanje za vrhunski dosežek na tekmovanjih pa športna plezalka Julija Kruder, oba prav tako PD Celje - Matica. Med dobitniki priznanj perspektivnim športnim plezalcem za rezultate na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu sta prejeli tudi Janja Garnbret in Tjaša Slemen-šek iz Šaleškega alpinističnega odseka. DŠ, foto: IGOR KUSTER Jernej Kruder v družbi Mine Markovič. ŠPORT 17 Če se po jutru dan pozna ... Izbruh Martinine moči že na prvi tekmi - Hajnšek: »Čim prej 70 metrov!« Danes se bo v Pragi začelo dvoransko EP, na katerem bodo tekmovali tudi Marina Tomič (60 ovire), Robert Renner (skok s palico), Luka Janežič (400 m), Luc Zalokar (800 m) iz celjskega Kladivarja ter Maja Mihalinec (60 m) in Nina Djordjevič (skok v daljino) iz AK Velenje. Skakalka v višino Maruša Černjul (AK Kladivar) je nastop odpovedala zaradi študijskih obveznosti v ZDA. Martina Ratej je na prvi letošnji tekmi ustrezno stopnjevala kvaliteto metov. Navajeni smo sicer, da Martina Ratej zelo dobro ali odlično začenja sezone. Toda tako kot letos vanjo še ni štartala. Državno zimsko prvenstvo v metih je bilo v soboto na Ptuju. Njeno kopje se je v travo zapičilo po letu dolgem 65 metrov in 75 centimetrov. Vzhičen je bil tudi njen trener Andrej Hajnšek: »Res je, to je met, ki na vseh velikih tekmovanjih konkurira za medaljo.« Bolj potiho je dejal, da ga bo treba pač ponoviti v ključnem trenutku ... Z avgustovskega evropskega prvenstva v Zurichu se je tedaj 32-letna Martina vrnila s šestim mestom, kar je pomenilo zanjo ogromno razočaranje. Na brniškem letališču so jo pričakali sinova Marcel in Matic ter sovašča-ni. Bila je vesela, potem pa je »počila«. Med solzami je še uspela izdaviti: »Upam, da je to zadnjič, da sem se vrnila brez medalje ...« Prva je bila Čehinja Barbora Špotakova z metom 64,41 m, senzacionalna druga Srbkinja Tatjana Jelača (64,21), tretja pa Nemka Linda Stahl (63,91). Norma za uvod O Martinim moči, prizadevnosti, poštenem odnosu do športa nikoli ni bilo dvoma. Da je imela smolo z zdrav- Med mlajšimi mladinkami sta se na Ptuju v metu kladiva izkazali Lina Čater, ki je osvojila prvo mesto (48,34 m), in Tamara Ši-šmanovič, ki je bila tretja. Dan 8 Fabjanu Ljubljana: Dan 8, najvišje priznanje v judu, je na zboru članov Judo zveze Slovenije prejel celjski trener Marjan Fabjan. Dodelila mu ga je Svetovna judo organizacija. Dan 8 ima pri nas le še starosta slovenskega juda Jože Škraba, ki je star 77 let. Fabjan ga je prejel pri 57 letih. Njegovi varovanki sta osvojili tri olimpijske medalje, poleg številnih odličij njegovih tekmovalcev na svetovnih in evropskih prvenstvih ter tekmah svetovnega pokala velja izpostaviti osvojitev prvega mesta na evropskem ženskem klubskem prvenstvu in naziv najboljšega trenerja v Evropi za judoistke. V nedeljo bo treba ponoviti vajo Winterthur: Rokometa-ši velenjskega Gorenja so v 3. krogu pokala EHF v Švici premagali Pfadi s 35:26 in dosegli drugo zmago v predtekmovalni skupini ter si na široko odprli vrata jem in da ji življenjska usoda ni prizanesla, je tudi že znano. Še vedno čudežno črpa moč in ne odneha. Morda je pripravljena kot še nikoli. Finale v metu kopja bo na svetovnem prvenstvu v Pekingu zadnji dan, 30. avgusta. Oba, tako Martina kot njen trener, že pogledujeta proti vzhodu. Povsem upravičeno, kajti met 65,75 m je trenutno daleč najboljši izid sezone na svetu. Avstralka Kimberley Mickle, svetovna podprvakinja, ima drugo daljavo leta z rezultatom 63,87 m. »Več parametrov je nakazovalo, da sem dobro pripravljena. Na treningih nisem imela izrazito dobrih metov, a sem vseeno na Ptuju pričakovala izpolnitev norme za svetovno prvenstvo, se pravi met prek 61 metrov. Najboljši met me je seveda spravil v dobro voljo,« je začela pripoved Martina, ki je državni rekord 67,16 m v Dohi postavila pred petimi leti. V Pekingu pika na i Izjemna znamka je Martini na Ptuju uspela v zadnji seriji. »Pri uvodnih metih ni bilo sproščenosti, kopje enostavno ni >odletelo<, kot pravimo. Bila sem zadržana. Obenem sem čutila, da imam v roki met preko 60 NA KRATKO četrtfinala. Blestel je organizator igre Staš Skube z 12 zadetki. Desno krilo Mario Šoštarič in krožni napadalec Senjamin Buric sta zadela po petkrat, levo krilo Niko Medved štirikrat. Velenjska zasedba vodi na lestvici, kajti Hamburg je senzacionalno klonil na Norveškem, in bo v prihodnjem krogu gostila švicarsko ekipo. Obračun bo v Rdeči dvorani v nedeljo ob 19.00. Vabila na Celjsko Ljubljana: V okviru mar-čevskega tedna Evropske rokometne zveze, ki je namenjen pripravam reprezentančnih selekcij, bo slovenska ženska vrsta odigrala dve prijateljski tekmi v Srbiji. Selektorica Marta Bon je povabila igralko Zelenih dolin Žalca Jasno Turnšek in članico Velenja, Celjanko Edito Amon. Poleg Amonove so Celjanke v selekciji še Alja Jankovic, Nina Jeriček, Alja Koren, Miša Marinček in Maja Šon, ki igrajo pri Krimu ali v tujini. V četrtfinalu pokala rZs metrov. No, v četrti seriji se je odprlo.« Šlo je za izid 63,02 m, za zimsko obdobje zavidljiv dosežek. Ta je Martino povsem sprostil in šesta serija je ponudila pravo zadovoljstvo. 15. evropski zimski pokal v metih bo 14. marca v portugalski Leiriji. »Tam si želim stopničke in morda izboljšati doslej najboljši izid. V poletni sezoni bodo sledili nastopi v diamantni ligi, v kateri želim ponoviti dosežke iz lanske sezone, piko na i pa načrtujem postaviti na svetovnem prvenstvu!« V slabih pogojih Andrej Hajnšek je tudi na Ptuju Martino spremljal s hrbta, od koder najlažje opravi študijo meta, najslabše pa vidi, kako daleč je letelo kopje. Je v šesti seriji takoj, ko je kopje zapustilo Martinino desnico, uvidel, da bo pristalo dlje kot prej? »Da, takoj. Videlo se je že po izmetu. In tudi dejansko se je zapičilo daleč. Toda zmedel me je uradni napovedovalec, ki je dejal, da >je nekje med 62 in 63 metri<. No, kmalu so se popravili. Vsekakor me je dosežek presenetil, kajti temperatura zraka je bila nizka. Pogoji niso bili idealni. Zato menim, da je že v se bosta pomerila Velenje in Celje, Žalčanke bodo gostile Ljubljano. Dobre volje na Kitajsko Dunaj: Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je na tekmovanju pod okriljem mednarodne zveze osvojila prvo mesto. V konkurenci 3 0 tekmovalk iz 16 držav je po zelo dobrem kratkem programu na drugem mestu zaostajala le za Čehinjo Bre-zinovo, po dolgem programu pa je napredovala na prvo mesto. Z nastopom je potrdila, da je pred svetovnim prvenstvom, ki bo konec meseca v Šanghaju, v zelo dobri formi. Slovo Šoštanja Ravne: Končano je tekmovanje v zeleni skupini državnega prvenstva za od-bojkarje. Iz elitne lige se bo poslovil Šoštanj Topolšica, državni prvak iz leta 2004, čeprav je v zadnjem krogu v gosteh premagal ekipo Fu-žinarja. (DŠ) soboto bila sposobna vreči orodje dva metra več.« Znebiti se pritiska Na Portugalskem bodo čez devet dni temperature bolj ugodne. Kaj si trener želi od svoje varovanke? »Čim prej moramo prebiti mejo 70 metrov. Že več sezon je sposobna tako dolgega meta. Verjamem, da ji bo letos uspel. Res Panorama NOGOMET 1. SL, 22. krog: Rudar - Domžale 0:0, Maribor -Gorica 5:1 (2:1), Radomlje - Olimpija 0:4 (0:0), Krka -Zavrč 3:0 (2:0), Koper - Celje preloženo. KOŠARKA 1. SL, 19. krog: Gros-basket - Zlatorog 78:77; Tomič 24; Lapornik 17, Zagorac 14, Jovanovič 12, Rogaška - Hopsi 93:97; Če-bular 25, Bubnič 21, Dimec 20; Rizman 31, Abramovič, Atanackovic 14, Maribor -Tajfun 65:73; Lopičič 18; Držic 20, Clark 14, Zimic 11, Elektra - Helios 84:92; Cohn 24, Malus 17, Brčina 14; Pelko 25. Vrstni red: Tajfun 35, Zlatorog 29, Gro-sbasket 28, Rogaška, Krka, Šenčur 27, Hopsi 25, Portorož 24, Maribor 23, Helios 21, Elektra 16. 2. SL, 15. krog: Terme Oli-mia - Hrastnik 83:70: Kav-gič, Žvan 15, Štruc 13; Sattler, Ajdovščina - ECE Celje 67:75; Mikuž 16; Krasniči 19, Hajdaraj 17, Babič 10. Vrstni red: LTH Castings 28, Terme Olimia 27, Lastovka 25, Kolpa, Parklji 24, Slovan 23, Triglav, Celje 22, Plama Pur 21, Hrastnik 19, Litija 18, Ajdovščina 17. 1. SL (ž), 16. krog: Athlete Celje - Konjice 85:40; Doj- pa je, da se mora na tekmi vse skupaj idealno prekriti. Letos se bo in potem ji bo lažje tekmovati na največjih prireditvah.« Pred SP v Pekingu je tandem iz celjskega Kladivarja letvico nastavil zelo visoko. Apetiti so že v uvodu meseca marca veliki in psihološka vojna se je pravzaprav že začela. »Od leta 2010 sva pod pritiskom medalje. Prepričan sem, da kič 18, Lisec 15, Prezelj 10; Klančnik 13. Vrstni red: Athlete 32, Grosbasket 27, Triglav 25, Maribor 21, Konjice 19, Domžale 17. Jadranska liga (ž), 2. tekma četrtfinala: Triglav - Athlete 51:79; Zdolšek 20; Lisec 27, Abramovič, Erkič 11. MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Oplast 4:2 (2:1); Vojsk (10), Kroflič (13, 32), Mordej (31). Vrstni red: Dobovec 37, Litija 33, Oplast 29, Maribor 28, Puntar 21, Sevnica 19, Extrem 18, Bronx 12, Benedikt 9, Velike Lašče 8. ROKOMET Pokal EHF, skupina A, 3. krog: Winterthur - Gorenje 26:35 (12:16); Jud 6; Skube 12, S. Burič, Šoštarič 5. Vrstni red: Hamburg, Gorenje 4, Winterthur, Haslum 2. 1. SL, 18. krog: Krško -Celje Pivovarna Laško 19:47 (12:22); Sobotič 5; Janc 8, Kodrin 7, Blagotinšek 6. Vrstni red: Celje 36, Gorenje 34, Maribor 30, Trimo 26, Ribnica 20, Krka 18, Ormož 17, Slovenj Gradec 16, Loka 15, Slovan 14, Izola 9, Sviš 8, Sevnica 5, Krško 2. 1. SL (ž), 15. krog: Naklo - Celje Celjske mesnine 27:47 (11:22). Vrstni red: Krim Mercator 28, Zagorje 26, Celje 20, Krka 19, Žalec, Piran 17, Ajdovščina 15, Koper 11, Velenje 9, Branik, Ljubljana, Naklo 4. (MiK) V Carigradu je bilo balkansko dvoransko prvenstvo v atletiki, istočasno pa tudi prvenstvo za veterane. 27 slovenskih atletov in atletinj je osvojilo 54 medalj, torej dve na enega posameznika. V Turčiji so se izkazali bivši atleti in atletinje celjskega Kladivarja. Blestela je šprinterka Zvon-ka Blatnik, ki je osvojila tri zlate medalje (60 m, 100, 200). Po dve zlati (višina, troskok) in srebrni (daljina, 60 ovire) je v Celje prinesla vsestranska atletinja, nekoč sedmerobojka Desa Čalasan. Marko Božiček je osvojil prvo (60 ovire) in tretje (400 m) mesto, Jože Škodnik je zmagal v teku na 800 m, Damjan Gril pa je bil dvakrat tretji (daljina, palica). bo Martini uspelo. Pridno dela. Enkrat bo nagrajena!« Volje jima torej ni zmanjkalo. Če pa ste pozabili, vas moramo spomniti: lani ni bilo vse tako črno, kot si morebiti mislite, kajti Ratejeva je poskrbela za prvo slovensko zmago v diamantni ligi. V Dohi je bil met 27 cm krajši kot na Ptuju . DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Športni koledar Petek, 6. 3. MALI NOGOMET 1. SL, 16. krog: Velike Lašče - Dobovec Pivovarna Kozel (20). KOŠARKA 1. SL, 20. krog, Laško: Zlatorog - Elektra (19). Sobota, 7. 3. NOGOMET 1. SL, 23. krog: Celje -Maribor (14.15), Ljubljana: Olimpija - Rudar (16). KOŠARKA 1. SL, 20. krog, Polzela: Hopsi - Maribor, Domžale: Helios - Rogaška (19). 2. SL, 16. krog: ECE Celje -Terme Olimia (19.30). ROKOMET 1. SL, 19. krog: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško (19). Pokal EHF, skupina A, 4. krog, Velenje: Gorenje -Winterthur (19). Nedelja, 8. 3. KOŠARKA 1. SL (ž), 17. krog: Maribor - Athlete Celje (16.30). Sreda, 11. 3. NOGOMET 1. SL, zaostala tekma 18. kroga: Koper - Celje (18). 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil ljubi sin PETER SINKOVIC iz Delavske ulice 1, Nova vas pri Šentjurju (1989 - 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, sodelavcem, sošolcem, dijakom, študentom in vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala gospodu župniku Niku Marovtu za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Janezu Ileku za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Gekott. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoča: mami in ati Spet vigred bo prišla na polja in zelene trate v moj ljubi domači kraj. Rad bi prišel, oh, rad, a tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 5. marec 2014, ko je prenehalo biti zlato srce našemu dragemu sinu, možu, atiju in dediju ANTONU ŠOLINCU iz Dramelj 15 a Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče moje srce ... ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 32. letu, nas je za vedno zapustila naša draga mamica, hčerka in sestra MOJCA TEMNIK s Ponikve 74 a pri Šentjurju K večnemu počitku smo jo pospremili na pokopališču Šmartno v Rožni dolini. Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve, gospodu župniku iz Šmartnega za obred in sveto mašo, KS Šmartno v Rožni dolini, KO Rdečega križa Šmartno, gospe Darji za besede slovesa in vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na njeni poti v prezgodnji grob. Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izkazane pozornosti in izraze sožalja. Še posebej hvala kolektivoma Tim Laško in Cinkarni Celje za izkazano spoštovanje in humanitarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mama Olga, ate Branko, otroci Denis, Boris in Aleksander, brat Boštjan in ostalo sorodstvo n 529 n Tvojega prešernega smeha več ni, a spomin nate živi v nas vse dni. V SPOMIN KIRILU NUŠEVU (21. 5. 1938 - 7. 3. 2014) Vsako slovo je vedno prehitro in težko. Eno leto že na tvojem grobu sveče gorijo. Pogrešamo te ... Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žalujoča hči Suzana z možem Igorjem, Tajdo in Rebeko 566 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE PLEVCAK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Kostanjšku za opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Minevajo dnevi, meseci in minilo je leto, kar te več ni. Vse je tiho in prazno, a spomin nate živi. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 3. marec 2014, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi PAVEL SKORJA iz Strmce pri Laškem Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, po-stojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM KUPIM MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta ali WS V DRAMLJAH prodam vinograd ali oddam kupim. Telefon 041 588-205. Š 36 v najem. Telefon 041 547-239.516 POSEST STANOVANJE KANGOO, letnik 2001, bencin 1,4, registriran, lepo ohranjen, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 839-090. 340 BMW 2,4 dizel, letnik 1995, nevozen in strešni kovček, 300 l, prodam. Telefon 041 209-768. 520 MOPED (pedi) avtomatik, brez čelade in registracije, hitrost 25 km/h, letnik 2014, elektronski vžig, kot nov, prodam. Telefon 041 577-714. 599 PRODAM KUPIM RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. Š 33 OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477. 585 STROJI OBRAČALNIK Sip, novi »remeni« in starejšo nakladalko prodam ali menjam za telico. Telefon 041 547-769. Š 32 ROTACIJSKO kosilnico Sip 135 in mizarski cirkular, litoželezni, prodam. Telefon 041 812-961. 528 TROSILEC hlevskega gnoja Sip in predse-tvenik prodam. Telefon 041 205-357. 592 MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 397 MANJŠO hišo v Rimskih Toplicah, številka energetske izkaznice 2015-252-2588215, prodam. Telefon 041 233-835. 415 NA mirni, čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara, potresno varno grajena 3-etažna hiša, v velikosti 12*10 m (gostinsko-stanovanjski objekt), št. energetske izkaznice 2015-70104-8030, za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834. Š 35 477 DVOSOBNO stanovanje v Šentjurju kupim. Telefon 031 312-070. ODDAM SOBE za najem, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244. p 518 PRODAM OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi in večje stanovanje do štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737. 508 MANJŠO garsonjero Na otoku, opremljeno, vseljivo, ugodno oddam. Telefon 031 521-478 . 5 6 4 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, akcijske cene - nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p TELIČKO ali bikca, od 150 do 350 kg ali brejo telico oziroma kravo s teletom kupim. Telefon 041 547-769. Š 32 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo, zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 130 kg, možnost dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 655-528. 522 TELIČKO in bikca, težka približno 180 kg, prodam. Telefon 041 783-116. 526 OKOLICA Polzele. Prodamo pujske, težke od 25 do 30 kg. Telefon 031 839-845. 537 BIKCA limuzin, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5740-526. 559 TELICO simentalko, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 051 776-398. 560 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 V SPOMIN ALENKI KOS BIZJAN 3. marcaje minilo 25 let, kar je kruta usoda prekinila tvoje mlado življenje. Alenka, vedno bomo v spominu s teboj. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in se je spominjate. Vsi njeni Tvoje srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN POLDIKOZOVINC iz Zvodnega 27 6. marca bo minilo 10 let, kar na grobu sveče ti gorijo, v naših očeh pa solze se iskrijo. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetj e. Njegovi najdražji PUJSE, težke med 40 in 50 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. Telefon 031 213-579. 554 TELIČKE simentalke in črno bele, težke od 200 do 350 kg, prodam. Telefon 031 447-195. 561 BIKCE, prave simentalce, stare od 14 dni do enega meseca, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 571 ju m m i aslrologlnia 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja BIKCA in teličko, stara 10 in 15 dni, prodam. Kupim telico ali brejo. Is rh. Telefon 031 840-282. 562 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. P [rîîi: ] m astrologinjai jasnovidnosti m H iAi A0C BI0TERAPIJEL 11M ZAJCE, zelo lepe, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 775-328. 576 EKOLOŠKO telito, težko 250 do 300 kg, prodam. Telefon 031 289-831. 577 TELICO simentalko, staro leto in pol, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 746-970. 584 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 041541-274. 590 stäh/zpersonal TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Ziirich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenih • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II.stopnje zdravstvene nege • diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušeni s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije. Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev-stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: ¡nfo@staehlipersonal.ch * 004155 6101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stâhli Personal / Iris Stâhli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staelilipersoiial.cli Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni... ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, sestre, tašče, stare mame in prababice IVANKE BEZGOVSEK iz Grobelc, Sveti Štefan (9. 1. 1933 - 16. 2. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom za vsak ljubeči stisk roke, za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala zaposlenim v Bolnišnici To-polšica za pomoč in nego v času bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali v bolnišnici. Zahvala Komunalnemu podjetju Laško, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Svetega Štefana in govorniku gospodu Stanku Seliču za ganljive besede slovesa. Zahvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili in jo pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Že deset let je minilo, kar te z nami več ni, kar sameva klopca pred hišo. Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V vsaki stvari si, ki je na domačiji, v mislih si, besedah naših, celo v sanjah si, le da glas in korak se tvoj ne sliši več... V SPOMIN 3. marca je minilo deset let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi LEOPOLD BUČER iz Zagaja pri Ponikvi (22. 10. 1937 - 3. 3. 2005) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Vsi njegovi najdražji DVA bikca simentalca, stara tri in pet mesecev, prodam. Telefon 041 596-475. 586 BIKCA, pasme Is/čb, starega 4 mesece, ugodno prodam. Telefon 051 808-637. 594 SENO v kockah prodam ali menjam za odstavljeno govedo (Doblatina). Telefon (03) 5774-023. SILAŽNE bale, 16 kosov, druge in tretje košnje, zelo kakovostne, prodam 30 EUR. Telefon 031 789-595. 588 GORSKE suhe kocke-seno, ročno obdelane, prodam po 1,90 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 563-353. 589 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p KOVINSKA platišča, 16 col, za Volkswagen, z letnimi in zimskimi gumami, prodam. Telefon 031 806-041. 478 574 OSTALO KUPIM TTT7ÏÏI PRODAM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. š295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041653-286. š 2 BIKCE, mesni tip, težke od 140 do 200 kg in telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 413 PRAŠIČA, 130 kg, domače reje, mesni tip, kupim. Telefon 031 400-386. 563 TELIČKO simentalko, težko do 200 kg, kupim. Telefon 5739-270,051 470-362. l 51 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0.. Slovenska 27, 1000 Ljubljana. BALE, silažne, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 573 SILAŽNE bale prodam. Telefon 041 815163. 572 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 59 PRAŠIČE, od 100 do 120 kg in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 041 708-978. 441 ŠTEDILNIK Inox na trda goriva, s priklopom na centralno, popolnoma obnovljen, novi grelec, kotel, nove pečice, štedilnik je levi, zadnji ali stranski, dolžina 120 cm, cena po dogovoru in desna PVC vhodna vrata, stara 4 mesece, velikost 110/210, prodam za 250 EUR. Telefon 041 243-089. 450 451 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 629-158. 530 DOMAČE izdelane koše, različne velikosti in večjo količino sena v kockah prodam. Telefon 051351-032. 532 LESENA garažna vrata, 220 »200, za 20 EUR in šest žaluzij za balkonska vrata in okna, prodam za 60 EUR. Telefon 031 533-112,031 741-508 . 5 47 PRODAM SEMENSKI in jedilni krompir, sadike jagod in malin, seno, jabolčni kis in rdeče vino prodam. Telefon 041 866-611. 517 KOCKE sena in otave prodam, 2 EUR/kos. Štore, telefon 031 626-126. 519 SENO v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031709-751. 538 SUHE okrogle bale sena prodam. Telefon 031 512-346. 544 BELO sortno ali mešano vino: beli pinot, laški rizling in šipon prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-621.545 VINO laški rizling in fižol prodam. Telefon (03) 5798-393,041 512-755. 546 KROMPIR, primeren za sajenje, sorte ma-rabel, gatania, red fantasy prodam. Telefon 041 742-334. š 39 OKROGLE silažne bale in seno v kockah prodam. Telefon 041 818-108. 550 OKROGLE silažne bale, okolica Laškega, poceni prodam. Telefon 031 276-086. 551 SUHO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon (03) 5461-764. 556 MLEKO, kozje in kravje, dnevno sveže, možnost dostave, v okolici Celja, prodam. Telefon 031 858-087. 565 matjaz Ustvarjamo pozdrave MATJAŽ, d.0.0. Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji [ïlj HORMANN Matjaž, d.0.0., je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in izbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnosti podjetja so svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat Hormann za individualne in industrijske objekte. Če sovam sorodne vrednote kot so zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot NABAVNI REFERENT m/ž Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: • končana vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne ali ustrezne tehnične smeri, • vsaj 4 leta delovnih izkušenj na področju nabave, • aktivno (pisno in govorno) znanje nemškega jezika je nujen pogoj, • urejenost, izredna komunikativnost, odlične pogajalske sposobnosti, natančnost, sposobnost timskega dela, inovativnost, delovna vztrajnost. Izbrani kandidat bo zadolžen predvsem za vsakodnevno naročanje blaga in materialov doma in v tujini, spremljanje vseh z dobavno povezanih rokov, cen, rabatov, plačilnih pogojev, kontrole materiala; organizacijo prevozov; materialni in finančni prevzem blaga in podobno. Nudimo: • takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s poskusnim delom ter možnostjo podaljšanja delovnega razmerja oziroma sklenitvijo delovnega razmerja za nedoločen čas, • razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačilo za opravljeno delo, • možnost napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije; pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj do vključno 10.3.2015 izključno na e-mail naslov: zaposlitev(5>trqotur.si. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE *:/ 5 4 i/ kis Kis Ü iS ^, »a \ (^k* " ' ?tt polneaäM' SUHE hrastove plohe, debelina 42 mm, primerne za stopnice, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 161-319. 527 VLEČNO kljuko Bertolj, z vtičnico in kabel za megane sedan 50 % ceneje, drobi-lec žita šrotar z elektro motorjem ali brez in rabljeno belo tehniko z nekaj elementi prodam za simbolično ceno. Telefon 041 858-725. 548 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, bele leghorn, cepljene proti vsem kužnim boleznim, dnevno sveža jajca, rjava in bela ter vse vrste visoko kakovostne perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine tudi dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 557 BUKOVA drva, 8 m, možen prevoz, Dobje, prodam. Telefon 041 753-324. 568 DRVA v hlodih ali cepana in nažagana prodam. Telefon 031 559-820. l 52 DIATONIČNO harmoniko Melodija, Be, Es, As in suhe okrogle bale prodam. Telefon 041 910-466. 575 ŽAGAN les, zračno suh, debelina 5, 3,2 in 2,5 cm, rdeči bor, prodam. Telefon 031 289-831. 577 VARILNI aparat Varstroj Gorenje Lendava prodam. Telefon 031 289-831, Zvonko. 577 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n MOŠKI srednjih let želi spoznati žensko za prijateljsko druženje. Leta ne igrajo vloge. V najem oddam enosobno stanovanje. Telefon 070 396-627. 587 Poroke Žalec Poročila sta se: Ivana PA-VLOVIC in Andrej KOREN, oba iz Prebolda. KUPIM HLODOVINO iglavcev, sušice in hrast kupim. Telefon 031 649-201. 418 ŽELIM spoznati sebi sorodno dušo. Sem moški, star 50 let, pošten, delaven in želim tudi takšno partnerico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZAUPANJE. p MOŠKI, star 58 let, iz okolice Sevnice, je ostal sam na lepo urejeni kmetiji, finančno preskrbljen. Išče žensko, staro od 50 do 58 let, ki se je pripravljena preseliti k meni. Otrok ni ovira. Zaželen šoferski izpit. Pokliči po telefonu 031 862-391. 595 ZAPOSLITEV NATAKARICO za strežbo v lokalu zaposlim. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje, telefon 041 708-196. 569 Smrti Celje Umrli so: Marija VERDEV iz Zadobrove, 79 let, Matilda KOLAR iz Celja, 88 let, Franc ROMIH iz Celja, 88 let, Terezija GOLČMAN iz Šmartnega ob Paki, 68 let, Marija TAN-ŠEK iz Laškega, 88 let, Ivana HREN iz Velenja, 81 let, Jožef MAUER iz Šentjurja, 74 let, Marija HERMAN iz Žalca, 81 let, Vinko Franc ČULK iz Velenja, 75 let, Silvester HLA-STEC iz Vitanja, 87 let, Veronika URH iz Luč, 84 let, Jožefa DRŽAN iz Vojnika, 88 let, Ana ŠKORJANEC iz Kozjega, 82 let, Srečko ŠROT iz Celja, 61 let, Jožef RIBIČ s Polzele, 80 let, Silvestra GOLEC iz Celja, 92 let, Jurij KAPELARI iz Laškega, 69 let, Branko Frančišek CMOK iz Šentjurja, 85 let, Stanislava FRIŠEK iz Šentjurja, 82 let, Ljudmila ŠTRAKL iz Prebolda, 70 let, Frančišek KAPELAR iz Zidanega Mosta, 80 let, Ivan GORŠIČ iz Celja, 91 let, Marija ČETINA iz Celja, 83 let, Evgen ZUPANC iz Liboj, 61 let, Janko KOŠTO-MAJ iz Celja, 90 let, Albina VERDEV iz Zadobrove, 76 let, Ljudmila OMERZA iz Socke, 82 let, Frančiška ČATER iz Zadobrove, 79 let, Jožefa HERCOG iz Jakoba pri Šentjurju, 90 let, Jožef ŽEMVA iz Žalca, 72 let, Janez DEBE-LJAK iz Bovš, 77 let, Štefanija ROMIH iz Laškega, 89 let, Dragica ŠON iz Celja, 65 let, Terezija RAMŠAK iz Žalca, 92 let, Ivan OGOREVC iz Celja, 87 let, Magdalena ŠTANTE iz Celja, 66 let, Terezija REBEC z Dobrne, 88 let, Milena KOSOVIČ iz Celja, 77 let, Anto ČOLIC iz Žalca, 62 let, Melita GORIČAN iz Prebolda, 61 let, Karolina DRUŽINEC iz Žalca, 83 let, Anton DUŠAK iz Žalca, 77 let, Sead HADŽ-ISALIHOVIC iz Celja, 87 let, Jožef PREVOLŠEK iz Vojnika, 83 let, Stanislava MLAKAR iz Štor, 89 let. Laško Umrli so: Leonora OPRE-SNIK iz Strmce, 83 let, Franc MARINKO iz Tevč, 74 let, Amalija FRECE iz Lahomne-ga, 88 let, Ivana DOKL iz Kranja, 86 let, Kristina COCELJ iz Celja, 79 let, Franc ŠMERC iz Male Breze, 68 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Stanislav MIKŠA iz Rogatca, 75 let, Jakob KI-TAK iz Donačke Gore, 59 let, Milica HALUŽAN iz Pijov-cev, 78 let, Marija LESJAK iz Nimnega, 87 let, Mihael LJU-BEJ z Bobovega pri Šmarju, 87 let, Herta BREN iz Senovi- ce, 100 let, Marija ČRETNIK iz Završ pri Grobelnem, 96 let, Cvetka BRVAR iz Kristan Vrha, 65 let, Rozina KRAJN-ČAN iz Spodnjega Tinskega, 85 let, Marija BRAČUN iz Velikega Dola, 92 let, Vincenc IVANC iz Kozjega, 80 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Anton GAJŠEK iz Šentjurja, 93 let, Anton GABRŠČEK iz Šentjurja, 71 let, Marija BOBEK iz Hrastja, 85 let, Karl GROBIN iz Loke pri Žusmu, 58 let, Robert RAJH iz Brezja pri Dobjem, 3 leta, Stanislav POLENŠEK iz Stopč, 80 let, Franc VODEB iz Šentjurja, 70 let, Antonija RIHTER iz Celja, 90 let, Mojca TEMNIK s Ponikve, 31 let. Mozirje Umrli so: Feliks UGOVŠEK iz Gornjega Grada, 95 let, Josip TVRZ iz Ljubljane, 94 let, Marija VOLER iz Podveže, 92 let, Bojan ŠTORGELJ iz Bočne, 54 let, Alojzij MLINAR iz Podvolovljeka, 88 let, Frančiška KOSMAČ iz Konjskega Vrha, 86 let, Josip JUREKIC iz Prihove, 46 let, Franc ČO-KAN iz Lok pri Mozirju, 62 let, Živko JELIC iz Prihove, 90 let, Marija KLEMENŠEK z Ljubnega ob Savinji, 88 let. Žalec Umrli so: Franc ROZMAN iz Žalca, 83 let, Karol HORVAT iz Latkove vasi, 88 let, Mihael MEŽNAR iz Ljubljane, 76 let, Mauricij OREHEK iz Imenja, 89 let, Florjan Cveto DELAVEC iz Mojstrane, 87 let, Albin STEPIŠNIK iz Trnave, 57 let, Adela PRIVŠEK iz Šempetra, 72 let, Franc BOKAL iz Tabora, 72 let, Emil KRAGL iz Goto-velj, 78 let, Marija RAMŠAK iz Zabukovice, 72 let, Irena ŠKE-TA iz Prebolda, 62 let, Justina BOŽOVIČ iz Ljubljane, 86 let. Velenje Umrli so: Ivan LESJAK iz Šoštanja, 69 let, Julijana MOHORKO iz Šoštanja, 89 let, Ivanka BEZGOVŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 81 let, Ana AMBROŽ z Ljubnega ob Savinji, 84 let, Marija OŠTIR iz Velenja, 94 let, Albina ŠIVAK iz Žalca, 84 let, Jožef PENCELJ s Polzele, 88 let, Marija KORUN iz Šoštanja, 61 let, Silvester VERHOVNIK iz Braslovč, 63 let, Marija POGORELČNIK iz Velenja, 91 let, Tomislav WERNIG iz Velenja, 60 let, Štefanija MLINAR iz Velenja, 95 let, Albin POČIVAVŠEK iz Rečice ob Savinji, 93 let. 701 let novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datom rojstva: Telefonska številka: Podpis: n i 1 r \ i f < ii i novi tednik www.novitednik.com 170 let Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. 11 Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: ■ naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški ■ tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh. VSI NASI MOJSTRI 21 RAZMIŠLJATE O PlllüNOVI, HORREM NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI Preberite aktualno -ponudbo im, £i -privoščite najboljše! Flikca - šiviljski servis usnja in tekstila Imate v omari stare ja-kne ali hlače, za katere mislite, da so le še za na odpad, usnjena oblačila, ki so spet zelo v trendu, a so v vaši omari že predolgo časa in jih je načel zob časa? Ali pa ste kupili nove hlače in so vam predolge? Si želite original džins rob? Šiviljski mojstri v šiviljskem servisu usnja in tekstila Flikca vam ponujajo manjša hitra popravila, krajšanja - original rob džinsa in ostalih dolžin, menjavo zadrg, podlog, žepov, ožanje in širjenje oblačil, popravilo raztrganin - tudi usnjenih. V Flikci zagotavljajo, da so hitri, ugodni in kakovostni in da gre stranka iz njihove servisne popravljal-nice zares zadovoljna. Krajšanje hlač vam nudijo že za 5 evrov, pri čemer imajo tudi posebno ponudbo, in sicer 3 + 1 zastonj. Šiviljski servis Flikca najdete v Ulici mesta Grevenbroich 9, v prvem poslovnem objektu v Novi vasi v Celju. V februarju je odprl tudi poslovalnico v Laškem na Orožnovem trgu 3 v prostorih bivšega čevljarja. Med tednom so vam storitve servisa v Celju na voljo od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure in v Laškem od 8. do 16. ure ter od sobotah od 8. do 12. ure. Za več informacij in nasvetov lahko pokličete na številko 031-843-029 (poslovalnica Celje) ali na telefonsko številko 031-288-908 i Bremr»j nT jm/ Damjan Brečko s.p. Za grad 1Zj, 3000 Celje Tel.: 041 691 893 bremont@amiE.net www.bremont.si a strojnih inštalacij a toplotnih črpalk ■■'"•■ a peči na peiete in polena a solarnih sistemov a plinskih kondenzacijskih peči (poslovalnica Laško). Kjerkoli boste obiskali šiviljski servis Flikca, se bodo zaposleni potrudili, da bodo uresničili vaše želje. Promocijsko besedilo / ■ BTiUl-lGPIHSTIKfl PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 Vi uuujuj.strojepLastLka.sl fiUL&l r pralnica avtoi ™f: 10. PRÄMIE ZflSTOM flikca ŠIVILJSKI SERVIS USNJA IN TEKSTI^ 03l/843-029 nstalacue m T□ □ nD \3 K Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC HSTAUCUE VERHOTŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d. Štora, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EUROU Pri naročilu storitev nad 500 evrov AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ~ - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Dobro 1.3270 LaSko IZPUŠNIH SISTEMOV M/7342661 HITRO KVALlItlNlT rumu» :_iiftnnNn ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 038 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET lokal-ci< in bi od tega tudi živeli. Zaenkrat to sicer ni možno, način dela pa je enak. Izjemno pomembna so izobraževanja. Enostavno ne smeš zaspati.« Kot še doda, se je v dveh desetletjih delo turističnega vodnika izjemno spremenilo. Dostopni turizem je v sedanji strukturi gostov vse bolj aktualna tema. Ob tem ponavadi pomislimo na omejitve zaradi invalidskih vozičkov. A je to le manjši del perspektive. »Tu so še invalidi na področju sluha, govora, motenj v duševnem razvoju, razne kronične bolezni, nenazadnje imajo posebne potrebe tudi družine z majhnimi otroki.« Kot še dodaja, se z izzivi dostopnega turizma ne želijo ukvarjati ravno vsi vodniki, tisti, ki pa se, so večinoma veliki ljudje s širokim obzorjem. StO, foto: GrupA Zahtevno delo s prihodnostjo Jože Onič, Slovenske Konjice: »Lokalni turistični vodnik sem že dvanajst let. Začelo se je po naključju, ker me je kot priseljenca zanimala zgodovina kraja. Ko sem začel raziskovati, sem ugotovil, da bi znal te zgodbe prenesti še komu. Izkušnje imam z zelo različnimi gosti in doslej se še nisem naveličal, ker je vsaka skupina posebna. Vsi smo bolj ali manj ponosni, če lahko svoj kraj predstavimo v lepi luči. Kot udeleženec ogledov zaradi tega seveda nisem bolj kritičen. Natančno namreč vem, kako je biti na drugi strani, zato vse obrnem na dobro.« Tjaša Kangler, Tic Slovenske Konjice: »Za lokalne turistične vodnike pri nas izvajamo redna izobraževanja že dve leti. Ker se zavedamo, da gre za zahtevno delo, jim poskušamo dajati vedno nove vsebine, jih opremljati z dodatnimi veščinami. Glede na to, da smo leta 2011 pridobili certifikat občine po meri invalidov, dostopnemu turizmu seveda posvečamo posebno pozornost. Sicer se za vodenje zanima veliko mladih, izvrstni pa so tudi starejši. Ti imajo kraj in njegove zgodbe v krvi in jih zato predstavijo na prav poseben način.« ,f \ m t Mirko Čander, Šentjur: »Izobraževanja sem se udeležil kot predstavnik širše javnosti. S prijatelji namreč sestavljamo drobce turističnega potenciala med Rifnikom, Kalobjem in Resevno. Začelo se je z uspešnim projektom geomantije. Temeljno sporočilo je, da smo turizem ljudje in da je prihodnost v zelenem turizmu. Če bomo pripravili dober program, v katerem se bodo videli tudi mlajši, bo to zagotovo lahko prihodnost. Zame je pojmovanje turističnega vodnika staromodno. To so v resnici ljudje, ki vedo nekaj več in ki do tistega, kar predstavljajo, tudi čutijo nekaj več.« AKCIJA 29 Tim Topolovec 2 Valentin Zajtl sezona akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja ■maturantka naj me hibam Zmagovalca 1. kroga glasovanja sta Patricija Halužan in Gregor Frece Februarski rezultati Za naj maturanta in naj maturantko meseca februarja smo v uredništvo prejeli 1.424 glasov. Med 30 kandidati le štirje niso prejeli nobenega kupona, sicer pa sta se v finale prepričljivo uvrstila Patricija Halužan (242 glasov) in Gregor Frece (300 glasov), oba dijaka Šolskega centra Šentjur. Za pet kandidatov, tudi oba zmagovalca, so svojo podporo sporočili tudi njihovi razredniki. 1. Patricija Halužan (242) 2. Martina Romih (178) 3. Eva Podgrajšek (35) 1. Gregor Frece (300) 2. Žan Sitar (159) 3. Primož Pušnik (141) 30 AKCIJA v 5 Patricija Juren * <* n m p. iiSBti. ■ 1 v - ry*¡ 9 Janja* Ramšak sezona akcije! Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje: Andreja Balja ■maturantka naj maturant V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci letos že četrto leto izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Maturant in maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja smo objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila sledita še naslednja dva. Vseh šest finalistov se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Zmagovalca marčevskega kroga bomo objavili 2. aprila! V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: Ekonomske šole Celje - EŠ ■ I. gimnazije v Celju - I. GC ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Gimnazije Lava - GL, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije - SŠSMM in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo - SŠKER Anja Pertinač 4. C, GL 'a ' ~ KI iVL 12 Gentrit Morina 2. A-PTI, EŠ Sandin Alijagic 4. D, GL ■-íi Valentina Kočar 2. A-PTI. EŠ Spela Kert 4. D, GL Drenik 4. A, I. GC Vid Karner 4. E, GL I 15 / Ana Presinger 4. A, I. GC Domen Drolc 4. BS, SŠSMM fíi 1 Stf m m T Tim Topolovec 4. A, EŠ Klemen Peganc 4. C, I. GC Nino Kuzma 4. CM, SŠSMM Vid Jereb 4. E, I. GC * 32. Klemen Finkšt 4. EM, SŠSMM Ema Kač Silic 4. E, I. GC Slavica Mikač 4. EM, SŠSMM 4 Aleksander Mocic 4. C, EŠ Urh Kastelic 4. F, I. GC 34. Amadej Stante 4. AK, SŠKER AKCIJA 31 rVr V""»1 Evelina Cizej Štamol 4. F, I. GC Tea Drofenik 4. AK, SŠKER Filip Brezovšek 4. G, I. GC 222 Špela Videc 4. G, I. GC Jakob Rojnik 4. B, GL Tjaša Žohar 4. B, GL Peter Kovačevic 4. C, GL Oskar Žveglič 4. AE, SŠKER Jošt Beričnik 4. BE, SŠKER Janez Dvoršak 3. CE, SŠKER r Urban Culetto 4. AR, SŠKER u Alen Tilinger 4. BR, SŠKER Učitelji lahko pomagajo Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kuponi za glasovanje v marcu so MODRE barve. Pri štetju ne bomo več upoštevali rdečkastih februarskih kuponov. Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................. kontaktni telefon/e-pošta.............................................................................. Ali ste naročnik Novega tednika? DDA DNE X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 32 NOVI TEDNIK ZE 70 LET novi tednik Št. 9, 5. marec2015 ^ ^^ ^M ^^ ^^ I ■ ■ m m L^ ■ ^M I ^^ r 23i™i ^' »"»»"«M*» ^ runpc£iiiv £KJiidicL športnih člankov leaillil pukdsmvnrIKE tmcASK VSKIICfA 1 S «P [ ajlSIUI WCItUmM ZVF7.F DEUJVNKO» 1JDDSTVA Miran Grizolt - Grizli dokumentira kariero svojega sina rokometaša Izrezovanje in zbiranje člankov iz časopisov zahteva veliko potrpljenja in discipline. To vnemo zelo občudujem pri svojem sosedu Miranu Grizoltu, ki ga vsi bolj ali manj poznamo po vzdevku Grizli. »Članke dokumentiram, da bi ohranil spomin na športna leta svojega sina Gregorja, ki je rokometaš,« svoj konjiček pojasnjuje Grizli, sicer z ženo Ireno tudi dolgoletni naročnik Novega tednika. Sin Gregor je bil rokometaš Celja Pivovarne Laško, potem je kariero nadaljeval v Ormožu, vmes leto igral tudi v Franciji in potem nekaj časa še za Dobovo, zdaj znova igra v Ormožu. Oče izrezuje članke o sinu rokometašu iz raznih časopisov, predvsem športnih. Ko je Gregor igral za Celje Pivovarno Laško, je kakšnega izrezal tudi iz Novega tednika. Kot zbiralec tudi sam v časopisu Iz našega časopisa, ki se je takrat imenoval Celjski tednik, sta se v njegovi zbirki znašla tudi dva krajša članka med letoma 1970 in 1975 - točnega leta se Grizli več ne spomni - kjer je na fotografiji s soigralci odbojkarskega moštva Partizan Gaberje. Takrat so se v kvalifikacijah potegovali za vstop v republiško ligo, a jim kljub enemu samo porazu v prvenstvu ta cilj ni uspel in so še naprej nastopali v regijski ligi. »Gre za članka dolgoletnega športnega sodelavca vašega časopisa Toneta Tavčarja. Ko sem igral odbojko za Partizan Gaberje, so bili to časi navdušenosti, igrali smo za kokto in sendvič po končani tekmi,« obuja spomine Miran Grizolt - Grizli, ki je bil po končanem igralskem stažu še 20 let odbojkarski sodnik. Sffii&i Miran Grizolt je bil tudi sam aktiven športnik, nekdanji odbojkar Partizana Gaberje. Tako se je z ekipo znašel tudi v Celjskem tedniku. Od Celjskega do Novega tednika Sicer pa je bila družina Grizolt od leta 1965 naročena na Celjski tednik, leta pozneje je naročnino za nekaj časa prekinila in nato z novim tisočletjem spet postala stalna naročnica. »Celjski tednik je bil takrat seveda v črno-beli tehniki, v času socializma pa je veliko pisal o odpiranju tovarn, šol, cest. Zanimiva sta bila tudi spremljanje sodnega procesa proti takrat še miličniku Kapunu in uvrstitev Kladi-varja v drugo zvezno nogometno ligo,« se spominja Grizli. Dodaja, da so bili v času osamosvajanja Slovenije članki v Novem tedniku že bolj pogumni, prebirali so o tem, kako teritorialci niso hoteli predati orožja jugoslovanski vojski, in o skrivanju helikopterja v času osamosvojitvene vojne. »Opazili smo, da so bili novinarji na vseh ključnih mestih med desetdnevno vojno, tako da smo bili o njej dobro obveščeni,« poudarja Grizli, ki pravi, da je takrat redno kupoval časopis. S tednikom krajše nedelje »Zdaj je Novi tednik takšen, kot mora biti, z veliko novicami iz Celja in regije, napredek je viden,« nas pohvali Grizli. Prvo branje našega časopisa je sicer v domeni Miranove žene Irene, ki najprej prebere prispevke o dogodkih v Celju, kroniko, potem se obvezno loti križanke. Grizli kot dolgoletni in zaprisežen športnik se seveda najprej posveti športnim stranem, potem šalam, kroniki in ostalim vsebinam. Novi tednik ponavadi bere tako, da začne od zadaj. In praviloma ob nedeljah, predvsem v tem zimskem času. Kot je še povedal Grizli, z zanimanjem spremlja tudi članke ob naši 70-letnici in tako podoživlja zgodovino časopisa kot njegov zvesti sopotnik. Kot upokojenca danes z ženo Ireno skrbita za vnuke, predvsem za najmlajša Gala Julija in Jakoba, ki trenirata nogomet, pri čemer tudi starejši Maksim rad prihaja k njima na obisk. Morda bo ta prispevek še en spomin, vreden izreza in hrambe, s katerim se bodo vnuki spominjali svojega dedka, potrpežljivega dokumentarista časa. ROBERT GORJANC, foto: RG Ji-»* B fevjfll ijsüSI Oritio UalHTji' hi mi na turnirju v Hranlovnb iIiim^I drupo nwsi'i, . Potor T, Tavčar ODBOiKARJi NARED ZA PRVENSTVO 0^v>morJ1 OubwJa pr.djia ™dl ruku. ki m, pripravlja na ¡iitth M L)a?aJ> a t-.: ." laro ''' tonil» lo ha. .'AH"" nalili HiiiiJJiL umUll med aajbtdjit fclrt. IM h (l&lpnr. rrei;i [Yb irulilh [kliprk1, > pfllrtJUJ prv*WUIL t£l SD pcn:nl1 KluniLUC. ko M (>:j«U [rrrtt nJim, narJj .1 na mtEiiftili —pn ' ' i po ilvrti letin TW1:'."rA HmnLku In K-lttuj moblti t o Vil »X i ilchllni Sr.ln' bodq irra- jil-J iu|kHj lAIml t itpuuttjto 11 :M 3;j po oforfs«Ll borU T lj v -.nl.iHl.nl 11 ilnab a* iwpil Kan. . —.:r.£. da ' umi ' 1M Basa. apiu Izrezek iz takratnega Celjskega tednika. Na fotografiji Grizli z ekipo soigralcev odbojkarjev. Miran Grizolt - Grizli ob bogati dokumentaciji člankov in ostalega gradiva, ki ga zbira o športni poti svojega sina rokometaša. Slavje v Ljubljani in revirjih Kotlarna - srce razvoja Kaj bo z dijaki? Vinogradništvo na Štajerskem Goljufal zaradi pijače Rokometaši izgubili C tednik -za vsakogar nekaj Zgodovina Novega tednika (9. del) »Novi ljudje, novi pogledi,« bi lahko rekli leta 1967 ob imenovanju novega urednika Bernija Strmčnika. Ponovno je vzniknila tudi želja po spremembi imena tednika. Uredništvu je to končno uspelo aprila, ko je časnik, po novem je slišal na ime C tednik ali kratko kar na Tednik, spremenil svojo podobo. Zmanjšan format, pestrejša vsebina (uveden p. p. 161 - pisma bralcev) in izhajanje ob četrtkih (prej ob petkih) - s tem so skušali snovalci tednika ustvariti časopis, ki bi odražal čas in prostor, v katerem je izhajal, in bi bilo zato v njem za vsakogar nekaj. Hkrati so se pri tedniku odločili, da bodo svoje storitve ponudili tudi v Zasavju. Odločitev je bila pogojena z »geografsko bližino in seveda z željo, da bi pridobili nove bralce«. Spomladi 1967 je bilo sklenjeno sodelovanje med Vestnikom in Tednikom. Skupne strani so vsebovale aktualne gospodarske in družbene probleme, notranjo in zunanjo politiko ter intervjuje in reportaže. Tovrstno sodelovanje je omogočila tudi tiskarna ČP Delo v Ljubljani, ki je s tehnično pomočjo pomagala doseči večjo kakovost in predvsem zmanjšanje stroškov. Hkrati s tem projektom je bilo v okviru enotne redakcije oblikovano tudi dopisništvo Dela, ki je v svoji drugi izdaji uvedlo posebno celjsko stran. www.kamra.si PODLISTEK / INFORMACIJE 33 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Češka koča pod Grintavcem, 1927. Razglednico hrani Gorenjski muzej. Razgledi po Kamniško-Savinjskih Alpah (1) Kamniško-Savinjske Alpe se na zahodu začenjajo pri Žirovnici na Gorenjskem, nato potekajo vzporedno s Karavankami čez Dobrčo, Kriško goro in Storžič do Kokre. Tam se dvignejo v svoj najvišji del, ki se na severu tesno stika s Karavankami, na vzhodu pa sega do Dobrovelj nad Vranskim v Celjski kotlini. Najvišja gora je Grintovec (2558 m). Glavne doline v Kamni-ško-Savinjskih Alpah so na zahodu dolina Tržiške Bistrice in dolina Kokre, na jugu dolina Kamniške Bistrice, na vzhodu Savinjska dolina, na severovzhodu Mežiška dolina in na severu dolina Bele. V osrčju gora, v Logarski dolini, se v slapu Rinka požene na dan reka Savinja, ki povezuje kraje Savinjske doline. Zgornja Savinjska dolina sega od izvira Savinje do Mozirja oziroma Letuša. V povirju Savinje na Solča- Skuta (2532 m), tretji najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Razglednico hrani Gorenjski muzej. vskem sega v Kamniško-Sa-vinjske Alpe z alpskimi dolinami Matkov in Robanov kot, Logarsko dolino in del Karavank z Olševo. Dolina Savinje se pri Soteski (naselje pri Ljubiji) zoži in preide v Spodnjo Savinjsko dolino, ki jo na zahodu obdajajo Do-broveljska planota, na severu nizka Ponikovska planota, na jugu severni rob Posavskega hribovja, medtem ko na vzhodu prehaja v nizko gričevje. SREČKO MAČEK Uporabljen vir: Zbirka planinskih razglednic Gorenjskega muzeja, objavljeno na portalu www.kamra. si. Avtorica: Jelena Justin, Gorenjski muzej Nadaljevanje prihodnjič Do polnega r • »i* vozička brez mošnjička Je vaš hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje PRAVILA NAGRADNE IGRE • Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotus. • Nagradna igra poteka v Supermarketu Planeta Tuš Celje. Nagradna igra poteka od 11. marca do 13. maja 2015. • V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. • V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se izžrebani poteguje le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. • V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, naročniško številko Novega tednika, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. • Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. • Nagrajenec po telefonu usmerja "nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. • Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač), in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1x moka, 1x testenine, 1x klobasa). Čas, ki je za to določen, so 3 minute. • Pri tem "nakupovalka" ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. • Joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. • Po končanem teku naključno izbran obiskovalec v Supermarketu Planeta Tuš Celje izžreba eno od treh kuvert. V eni se skriva dodatna minuta, v drugi joker, tretja kuverta je prazna. • Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan do 21. ure. Pri tem mora imeti nagrajenec s sabo osebni dokument in davčno številko zaradi akontacije dohodnine. • S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC, d.o.o., in Engrotuš, d.o.o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. • Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče. • Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informacij najdete na www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. tusklub Kocbekov dom na Korošici, 1935. Foto: Ivan Tavčar, Ljubljana. Razglednico hrani Gorenjski muzej. KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Hy novi tednik radiocelje Naročniška številka No Številka TUŠ KLUBA Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi uu pojnega InLa in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. 34 BUKVARNA Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije Predstavljamo pesmi iz pesniške zbirke Milenka Straška z naslovom Mejaši mojih gmajn, ki je izšla leta 2009. Iz zbirke Mejaši mojih gmajn Katinka Grudaste grče, črti, pobesneli besi odvečni gostje na mojih so poteh, v obeh smereh: strah požene kri. Zdaj nisem sam, Katinka je z menoj, a v treh dolinah iz prisoj polega se ognjeni soj. Katinka stopiclja, drobi korake pred menoj. Brez strahu, pretepajo z vetrom se lasje, ustnice frkljivo obetajo opoj v obliki črke o, rdečežareča izginja krogla za goro, oglatokopasto gospo, se Katinka nagne k meni, od spodaj pogleda me v obraz. Je še kje lepši cvet? Ne vem. Tako hitim, da pozabljam, kam sploh grem. Veje in trave suhe brusijo mi kožo. Dolina miru Dolina miru. Ko stopim v modro. Krepelce preprimem. Kamen pozabim. Rožo. Dolina mojih zgodb. Hram božji. Sapo zajamem. Vse drugo izrinem. Stolp cerkveni je nagnjen. Pozabljen. Dolina željenega miru. Svetlobne poti. Na dnu kotiča so posekali trte. Globača, prekleta strmal. Neizživeto. Dolina obljub in očenašev. Kar vem, ne vem, ker vedeti ne smem. Turobne poti. Sledem ne strižem peruti. Nikamor ne grem. alejdoskop .1 i 95.9 I 100.3 I eo.e MHz zvočne slike kulture » n. radiocelje.com VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radiSfeljD Leonard Cohen: Lepi zgubljenci O avtorju: Izgubljeni v svetu legendarnega pevca Lepi zgubljenci (Beautiful Losers) je edina knjiga doslej, v kateri sem se izgubila. A nisem »luzer«, vsaj mislim, da ne, in tudi lepa nisem, to zagotovo vem. Očitno sem se branja lotila s preveliko mero samozavesti. Z Leonardom Cohenom namreč »prijateljujem« že skoraj štiri desetletja, obožujem njegove pesmi in njihova besedila, tudi njegovo poezijo poznam. Zato sem bila prepričana, da bom tudi s prozo tega legendarnega kanadskega pevca opravila mimogrede. In se zmotila. Knjiga je težka in polna simbolizma. V središču romana je lju- povezala obsedenost in oča- kwitha iz plemena Mohawk. bezenski trikotnik, ki ga je ranost s svetnico Kateri Teka- Knjigo pravzaprav povezujeta dve na videz popolnoma neodvisni zgodbi: biografija Kateri in pripoved o zapletenih odnosih v trikotniku med pripovedovalcem, njegovo indijansko-kanadsko ženo Edith, ki je storila samomor, ter njunim najboljšim prijateljem, skrivnostnim F., članom parlamenta in vodjo separatističnega gibanja v Quebecu. Pripovedovalec, ki živi v nekakšnem psiho-seksual-nem peklu, se odloči napisati biografijo irokeške svetnice iz 17. stoletja, mučenice po lastni izbiri, ki je nekakšna dvojnica njegove žene. Izgubil je dva ljuba človeka, ženo Edith in prijatelja iz otroštva. Z obema je imel seksualne odnose in šele po ženini smrti izve, da je odnose z F. imela tudi ona. Po smrti Edith prijatelj F. potisne pripovedovalca v številne teste, večinoma povezane s spolnostjo, in ga sili, da prizna svojo željo po moči in duhovnem zadovoljstvu. Na koncu romana je F., ki je morda le namišljena oseba in alter ego pripovedovalca, star brezdomec, ki nadleguje dečke, v zadnji fazi sifilisa in tik pred popolno norostjo. Knjiga Lepi zgubljenci (čeprav so glavne osebe v njej sobota, 7. marec 2015 20. ROJSTNI DAN HERMANA LISJAKA - ob 10. uri: lutkovna predstava Janček Ježek (LG Maribor) - ob 11. uri: vodstvo avtoric po razstavi Brlog igrač praznovanje in sladkanje s Hermanom Lisjakom - ob 12. uri: spominsko fotografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan - od 9. do 13. ure: prost vstop v otroški muzej (razen lutkovne predstave) Več informacij na www.muzej-nz-ce.si mn7r inu7,ejtiovejšezgodovine | celje zgubljenci, so to vendarle lepi zgubljenci) je v glavnem sestavljena iz religije, zgodovine, politike in seksualnosti. Cohen v besedilo spretno vpleta citate iz strokovne literature in lastna opažanja o sedanjosti in preteklosti, Prikazuje svet moči, večinoma na seksualni ravni, ki se kaže v odnosih med učiteljem in učencem ter gospodarjem in sužnjem, kjer se vloge lahko kadarkoli zamenjajo. Vsi štirje junaki vsak na svoj način stremijo k svetništvu, vendar ne h krščanskemu, ampak k svetništvu kot človeški sposobnosti, da obvladuje kaos. Zaradi drzne erotike in uporabe dokaj vulgarnega jezika so ob izidu knjige mnogi kritiki Cohenu očitali, da gre za pornografijo. Kar ne drži. V knjigi je res veliko homo- in heteroseksualnih zgodb oziroma prizorov, vendar je sporočilo romana povsem drugačno. Cohen namreč z njim obsoja nenehno posiljevanje, ne le fizično, ampak predvsem globalno, ki ga izvajajo imperialisti vseh vrst, od ekonomskih do kulturnih. JANJA INTIHAR novi tednik 7Q / LET Knjiga Lepi zgubljenci, ki je doživela slovenski prevod leta 1996, je drugi in hkrati tudi zadnji roman Leonarda Cohena, ki je v šestdesetih letih, preden se je posvetil glasbi in s svojim globokim hrapavim glasom osvojil svet, veljal za enega največjih mladih upov kanadske književnosti. Napisal jo je v letih 1964 in 1965 na gršem otoku Hidra pod vplivom amfetaminov, ki jih je užival, da bi se lažje osredotočil na roman. Knjigo danes uvrščajo med začetke postmodernizma v kanadski literaturi in med najbolj razburljiva dela, nastala v 20. stoletju. Do zdaj je roman, ki ga kritiki označujejo kot »zagaten religiozen ep enkratne lepote«, doživel prevod že v več kot dvajset jezikov. Poleg romanov Lepi zgubljenci in Najljubša igra je Cohen izdal še deset pesniških zbirk in trinajst studijskih albumov. Že več kot pol stoletja je ena najbolj uglednih in spoštovanih osebnosti popularne glasbe. ALMA M. KARLIN POTI Četrtek, 5. marec 2015, ob 17.00 pogovori Blagor ženski, ker ima moč in milost Ob robu Mohorskega večera v Celju smo se pogovarjali s psihologinjo Alenko Rebula Tuta Rodila se je v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je pri starih starših preživljala počitnice. Hči akademika Alojza Rebule in pisateljice Zore Tavčar ima rada gozdove, a je s srcem zapisana morju. Vse življenje živi v Trstu, kjer tudi predava na družboslovnem liceju. Ena njenih knjig, ki še posebej nagovarja ženske, je Vera vase. Ker jo imajo leta 2015 ženske tako presenetljivo malo. In ker naslov predhodne knjige Blagor ženskam v svetopisemskem duhu šibkejši spol prej pomiluje kot povišuje. »V biblijskem smislu nam je težko doumeti, zakaj blagor krotkim, blagor ubogim, ko pa gre za same grozne stvari. A če se ozrete v zgodovino, vidite, da je blagrovanje ženske zelo na mestu. Ženske so bile v zgodovini del človeštva, ki ga je zadelo velikansko nasilje. Še danes se dogaja. Še danes so ženske žrtve prikrajšanosti v izobraževanju, žrtve prostitucije, ugrabitev. Tega je bilo tudi v naši zgodovini veliko. Kot ostale skupine iz evangelija sem vzela ženske kot nositeljice nečesa velikega, nečesa lepega in odrešilnega tako zase kot za svet okrog sebe. Blagor ženski torej, ker ima v sebi veličino, da reši sebe, svoje otroke in ves svet. V sebi ima to bogastvo in to milost.« Nekateri pravijo, da se družba spreminja v drugo smer in postaja matriarhat, da so ženske tiste, ki vodijo ključne stvari v družbi? Žal smo se ženske od moških naučile najslabših stvari. Bil bi že čas, da bi razumele, da so moški naredili tudi marsikaj dobrega. Po tistem bi se morale zgledovati. Če pride ženska na oblast in se obnaša kot najslabši moški - ne moški, ampak najslabši moški, takšni, ki nimajo sočutja do drugih, grabijo, kradejo, lažejo, so objestni - to ni moško, ampak nemoralno. Kdorkoli pride na to vodilno mesto - moški ali ženska - dela isto. To ni noben matriarhat, če imamo deset žensk, ki se tako obnašajo. To je samo razli- čica oblasti in oblika moralnega propadanja. Plemenite ženske in plemeniti moški bi se morali povezati, drug drugega podpreti za življenje, kjer bi bil prostor za oba. Je pravi način kadrovanje s pomočjo ženskih kvot? Slednje imajo dobre in slabe plati, vendar v bistvu ne rešijo nič. Reševanje tako zapletenega vprašanja se začne v družini in osebnih 99 »Nobena spodobna ženska ne sede in počiva. Delati mora cel dan. Ker ženska, ki sedi in počiva, je grda in lena. To sem slišala zadnje čase. Če v Sloveniji sediš pred hišo, te vsi gledajo, ali nimaš nič za delati.« odnosih. V načinu, kako vsak moški pristopi k svoji ženski, vsak kolega k svoji kolegici, vsak ravnatelj k svoji kolegici. Ampak to mora biti občuteno, ne zapovedano. Težava je, da si že moški ne dajo prostora. Če imamo tri ljudi, bo vodja najbolj nesposoben. Že sposoben moški bo križan, ženska še toliko prej. Ne gre za to, da na položaje ne pridejo prave ženske, ampak da naprej ne pridejo pravi ljudje. V čem je potem smisel ženskih praznikov, 8. in 25. marca? Problem sodobnih žensk je, da se ne povežejo z drugimi ženskami. To je tista vez, ki smo jo izgubile. Ženska je občutljiva, potrebuje podporo, dobre besede in razumevanje in to lahko dobi v navezi z ženskami, ki jo razumejo. Sodobna ženska to iskanje nava- Stanka Ledinek, bibliotekarka svetoval 3* Knjižnici Velenje: »Svoja dva moška, moža in sina, v bistvu ves čas razvajam. Za dan mučenikov rada spečem kakšen biskvit v obliki srčka. Še posebej je dragoceno, da ob takšni priložnosti skupaj sedemo in se kaj pogovorimo. Tudi svojemu atu na ta dan nesem tortico, tega je zelo vesel in tudi zanj je potem ta dan malo drugačen.« dno omeji na odnos do partnerja ali staršev. Ženske bi morale v sebi najti sposobnost in moč, da se povežemo, se zaščitimo, branimo pred nasiljem, da nismo tekmovalne, nismo zavistne, da učimo druga drugo, koliko smo vredne. Zametke takšnega skoraj plemenskega povezovanja lahko danes zasledimo v novodobnih duhovnih, alternativnih gibanjih, ko je moderno spet odkrivati svojo ženstvenost. Ko govorimo o duhovnosti, mora ta biti nadgradnja zelo pristnega in zelo resničnega življenja. Dokler nismo sposobni iskrenega čuta za drugega, pogleda vase, toplih besed in potrpežljivosti, je zaman iskati nekaj višjega. To je začetek. To pokaže našo pripravljenost, da se odpremo presežnemu. Pogosto videvam ljudi, ki iščejo nekaj več. Od tega, da so pobožni, do tega, da se predajajo raznim duhovnim iskanjem po vsem svetu. Hkrati v preprostih osebnih odnosih ne kažejo nobene posebne etike, nobenega posebnega iskanja. Mislim, da se duhovnost začne v zelo preprostih stvareh; v tem, kako nagovorim soseda, v kakšnem odnosu sem z najbližjimi ... To je resnična osnova za duhovnost. Imeti mora globoke korenine v vsakdanjosti in potem lahko požene visoko. Smo torej tudi osebno rast tako kot ljubezen potrošniško zlorabili? Stvari, po katerih vsi hrepenimo, je enostavno zlorabiti. Ampak že besedna zveza je napačna. Osebna rast ni moja odločitev, da bom iz sebe naredila nekaj boljšega. Človek ne more osebno rasti. Raste lahko samo v odnosih. Torej bi morali govoriti o razvoju odnosov. A ravno odnosov se nikjer zares ne učimo. Zglede imamo dobre ali slabe ... Včasih so verjeli, da je dobra vzgoja tista, ki vcepi moralo. A zdaj je jasno, da če si lepo vzgojen, se znaš prijazno vesti, poslušati starejše in narediti, kar ti naročijo, to še ne pomeni, da boš kos življenjskim izzivom. Ko se človek poda v življenje izven družine, izven doma, mora graditi odnose na zaupanju, na sprejemanju. Ljudje tam zunaj so povsem drugačni od nas. To odprtost je treba ohranjati. Mi pa smo nagnjeni k temu, da si ustvarjamo svoje varne kroge, da se držimo svoje skupnosti, župnije, stranke, kulturnega društva, pevskega zbora . Vsak si ustvari nišo z ljudmi, ki jih pozna in si misli, da so mu blizu. A smo si tako različni. Že v isti družini. V življenju ste dosegli zavidljivo akademsko kariero, napisali številne knjige, ste žena, mati treh otrok. Na kaj ste najbolj ponosni? Na ljubezen, ki sem jo dala. SAŠKA T. OCVIRK, foto: SHERPA 99 »Ženske so se skozi zgodovino osamosvajale z izobrazbo. Danes, ko večina žensk pride do univerze, do poklica, do finančne neodvisnosti, se ne počuti svobodno v družini. Dostikrat ne znajo zgraditi odnosa z možem, ne počutijo se enakopravne. V njih ostaja zgodovinska sled strahu. Ženske so polne sramu in krivde. Vsaka zna povedati, kaj vse je naredila v življenju narobe, zakaj se sama sebi ne zdi dovolj dobra.« Z Alenko Rebula Tuta se je v Domu sv. Jožefa na zadnjem Mohorskem večeru pogovarjal Jože Faganel. Med drugim je dejala: »Ženske imajo šibko točko, ker bi rade, da jih svet odobrava, da jim drugi rečejo, da so lepe, da so dobre, pridne in pametne. Težava je v tem, da bi to morale začutiti v sebi. A ker ne, čakajo, da bodo drugi tako rekli. Če bodo, se bodo morda počutile lepe, dobre in pridne.« 36 ŽENSKI POGOVORI Breda Obrez Preskar se dobro znajde v vsaki družbi. Tudi predsednika države. Enako sposobne, a manj ambiciozne Izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar si želi, da bi bilo na vodilnih položajih več žensk Med Bredo Obrez Preskar in Celjskim sejmom bi lahko brez strahu, da pretiravamo, zapisali enačaj. Družbi je zvesta že skoraj četrt stoletja in brez njenega vedno nasmejanega obraza si je težko predstavljati odprtje kakšnega sejma ali drugega dogodka. Dolgo je stala v drugi vrsti, za legendarnim direktorjem sejmišča Francem Pangerlom, od leta 2010 pa je ona tista, ki vodi sicer maloštevilno, a izredno marljivo ekipo največje sejemske hiše v regiji in tudi državi. Začela je čisto na dnu, kot pripravnica. A je že takoj pokazala, da je iz pravega testa, zato je njeno pripravništvo namesto enega trajalo le pol leta. In se je začela vzpenjati po lestvici. Najprej je delala v komerciali, nato je bila vodja projekta, vodja marketinga in nato vodja sejmov. Vpeta je bila v prav vse aktivnosti podjetja, soodločala je o viziji razvoja in o poslovnih ciljih. Ko je bilo treba izbrati nove- 99 »Zelo spoštujem ljudi, ki se držijo dogovora, tudi če ni zapisan in podpisan. Na živce mi gredo vzvišenost in nedoslednost, a tudi nedostopnost, na katero pogosto naletim zlasti pri naših državnih organih.« ga direktorja podjetja, je bilo zato njeno imenovanje nekaj povsem normalnega, pričakovanega. Če bi bilo drugače, bi bila poslovna in tudi širša Vabimo vas na masažo v Lai Thai tajska masaža v Celje Lai Nudimo: tradicionalno tajsko masažo, kombinacijo tradicionalne tajske masaže z olji, refleksno masažo stopal, tajsko masažo s toplimi zelišči in antistresno masažo. lajšanju bolečin v sklepih in mišicah ter glavobola, odpravljanju stresa, preobremenjenosti in slabega počutja, izboljšanju prekrvavitve in pretoka energije, težavah s spanjem, uspešnem razstrupljanju telesa, krepitvi obrambnega sistema. Strokovno tajsko masažo izvajamo že več kot deset let! Masaža Lai Thai Kenika Shripanha s.p., Zagata 6,3000 Celje javnost zagotovo presenečena. Sama o tem, ali naj sprejme direktorsko funkcijo ali ne, ni veliko razmišljala. »Vedela sem, kakšna odgovornost me čaka in da v teh kriznih časih ne bo lahko voditi sejemske hiše. Res sem se za kakšen trenutek ali dva vprašala, ali bom vsemu kos, vendar sem bila in sem še vedno prepričana vase, predvsem pa sem vedela, da mi bodo sodelavci stali ob strani in bodo podprli moje cilje. Tudi zaradi njih je bila odločitev lažja,« pravi Obrez Preskarjeva. Krivi so različni značaji Ko jo vprašaš, kakšen občutek je voditi največjo sejemsko hišo v državi, presenečeno pogleda in odvrne, da se tega pri svojem vsakdanjem delu niti ne zaveda. A se vsekakor dobro počuti, ko pomisli na to. Še zlasti, ker ostale sejemske hiše vodijo moški. »To je zame poseben izziv in prepričana sem, da imam 99 »Podpisala bi se pod vsako parolo, ki poudarja, da je treba na vodilna mesta postaviti več žensk.« pred moškimi kolegi kar nekaj prednosti. Verjamem namreč, da prav zaradi ženskega pristopa lažje dosegam cilje.« Da je na vodilnih in vodstvenih položajih še vedno tako malo žensk, je po njenem mnenju krivo predvsem to, da se ženske in moški zelo razlikujejo po značaju. »Ženske smo bolj čustvene, vsake stvari, pa naj gre za določanju poslovnih ciljev ali reševanje težav, se lotimo zelo osebno. Najbrž je za tiste, ki odločajo, ali na vodilni položaj postaviti moškega ali žensko, prav to zelo moteče. Če pa gledam s svojega položaja, je to, ta čustvenost, velika prednost. Ženske prej začutimo, ali ima nekdo pravo energijo, ali bomo z njim lahko poslovno sodelovale. Meni je prav to, da sem ženska, da čutim drugače kot moški, pomagalo pri mnogih odločitvah in sklepanju poslov.« Pri tem drži, pravi Obrez Preskarjeva, da ji je bilo na začetku poslovne poti v moškem svetu veliko težje. Enostavno je postalo šele takrat, ko se je uveljavila. »Šele ko sem na nek način postala predstavnica blagovne znamke Celjski sejem, so tudi poti do poslovnih partnerjev postale veliko lažje.« Ženske premalo zaupajo vase? Breda Obrez Preskar je prepričana, da bi bilo na svetu marsikaj drugače, če bi bilo na odgovornih mestih več žensk. »Saj smo prav tako usposobljene kot moški, imamo veliko znanja, obvladujemo veliko veščin. Ne vem, zakaj potem razporeditev moških in ženskih moči v družbi kaže povsem drugačno sliko. Morda smo krive ženske. Morda smo premalo ambiciozne, premalo zaupamo vase? Morda nas na poti do vrha ovira zavedanje, da smo tudi žene in matere? Ko namreč ugotovimo, da vseh vlog ne bomo mogle odigrati stoodstotno, se eni od njih odpovemo. Običajno je to poslovna vloga,« razmišlja Obrez Preskarjeva. Njej se na srečo ni bilo treba ničemur odpovedati. Seveda ji je bilo na začetku poslovne poti težko, pravi, saj je bila družina, ki jo sestavljata tudi mož in sin, še mlada in je potrebovala veliko pozornosti. A so vse težave uspešno prebrodili. »Družina me zaradi obveznosti v službi ni imela nič manj, saj sem se ji vsak konec tedna in vsako prosto urico med tednom maksimalno posvetila. Tudi samo ena ura intenzivnega druženja in pogovora pomeni več kot ves dan skupnega bivanja, pri katerem vsak ždi v svojem prostoru in počenja svoje stvari,« je prepričana Obrez Preskarjeva. Kljub številnim obveznostim v službi in doma, ki so zdaj, ko je sin odrasel, nekoliko manjše, je vedno znala poiskati čas zase. Rada bere, pogleda kakšen dober film, trudi se, da bi čim bolje poskrbela tudi za svojo fizično kondicijo. Pozimi smuča, vse leto hodi na skupinsko vadbo, z možem se pogosto odpravi tudi na bližnji hrib nad Vojnikom, kamor se je pred leti preselila iz Celja. Včasih je rada tudi kolesarila. »Možgane je treba redno voditi na pašo in skrbeti, da vsaj nekajkrat na teden srce hitreje utripa,« priporoča. Zadovoljna v svoji koži Družba Celjski sejem je večinoma ženski kolektiv, saj je od skupno petnajstih zaposlenih kar enajst žensk. Vendar za takšne številke ni krivo to, da je tudi direktorica ženska. »Pred kratkim smo se prav trudili, da bi za sodelavko, ki je šla na porodniški dopust, našli moško zamenjavo. Res je težko najti moškega, ki je v delo pripravljen vložiti vso svojo energijo in ves svoj čas in mu ni težko opravljati vseh del, od administrativnih do vodenja projektov. V našem podjetju moramo namreč vsi delati vse. In prav tu se vidi, kako velika je razlika med 99 »Pri svojem delu srečujem veliko ljudi z najrazličnejših področij in iz različnih držav. Vsa ta srečanja mi dajejo novo širino in znanje.« moškimi in ženskami. Ženske smo pripravljene delati različna opravila, moški pa običajno hitro poiščejo pomoč, največkrat pri ženskah. Uspeva jim, ker pač rade pomagamo, kar za moške, to sem do zdaj že ugotovila, ne morem trditi,« pravi Obrez Preskarjeva. Da je sprejela mesto direktorice sejemske hiše, ne obžaluje, čeprav priznava, da se pogosto sprašuje, ali bi nekdo drug delal bolje in sprejemal še boljše poslovne odločitve. Vendar se kljub temu v svoji ženski koži dobro počuti na svojem položaju in ne razmišlja o tem, da bi počela kaj drugega. JANJA INTIHAR Foto: arhiv Celjski sejem ŽENSKI POGOVORI 37 »Sem prava Kozjanka. Kozjanci smo sproščeni in preprosti ljudje. Znamo ceniti kmečko življenje. Nekateri so res ubogi, a kljub temu ne tarnajo, čeprav ogromno delajo in težko živijo.« S pozitivno energijo je vse lažje Poslovodja in kmetica hkrati Barbara Kolar je ena tistih oseb, v družbi katere je skoraj nemogoče biti slabe volje. Energična, nasmejana in nasploh pozitivna je lahko marsikateri ženski in tudi marsikateremu moškemu za zgled. 41-letna Barbara je mati dveh otrok, žena, poslovodja in kmetica. Vse vloge so ji ljube in prav vse opravlja z neverjetno energijo. Kolarjeva je odraščala na dela, jo je pustil,« pripoveduje ima vsak svoje zadolžitve. Zelo pomembno se ji zdi, da lahko doma pridela hrano za lastno uporabo. Moževo kmetijo je mlada kmetica leta. Nanj je še posebej ponosna. Kot pravi, ji je prinesel veliko dobrega. Za tekmovanje so jo navdušile ko- hribovski kmetiji na Gubnem pri Lesičnem. Delo je bilo zaradi razgibanega terena precej naporno, priznava. Poročila se je na povsem drugačno, ravninsko kmetijo v Golobi-njek pri Podčetrtku. »Ker od otroštva živim na kmetiji, si ne morem predstavljati, da bi živela v mestu,« pravi. Glavna dejavnost kmetije v Golobinje-ku je živinoreja. Na kmetiji poleg moža in dveh sinov živita še tast in tašča. »Mož je bil še pred kratkim v službi. Ker so njegovi starši že starejši in ne morejo opravljati več toliko Barbara. Ljubezen do poklica in kmetije Barbara je poslovodja v eni večjih trgovin v Kozjem. Uživa tako v službi kot pri delu na kmetiji. »Tudi delo na kmetiji zahteva dobro organiziranost. Kljub službi grem na primer vsak večer v hlev in pomol-zem krave. Če nekaj prevzameš oziroma si za nekaj zadolžen, potem mora biti to narejeno,« je jasna Barbara. Ker se vsi člani družine zelo dobro razumejo, je delo takoj lažje, saj 99 »Prav je, da se ženske tudi v politično življenje vključujemo, da vemo, kaj se dogaja, da nismo samo doma in nekaj tarnamo.« tudi »uradno« prevzela, saj je kandidirala na razpisu za mladega prevzemnika kmetij. »Ko sem prevzela kmetijo, sem morala opraviti tudi izpit za traktor. Ker nisem imela kmetijske izobrazbe, sem se morala še dodatno izobraževati za živino-rejko,« pove Barbara. Pri delu na kmetiji, še posebej pri poslovnem delu, ji koristijo tudi izkušnje iz poslovodskih vod. V tem poklicu je namreč že 17 let, najprej je bila poslovodja v Loki pri Žusmu, kasneje v Mestinju, zdaj pa je v »domačem« Kozjem. Ker je zgovorna, nasmejana in preprosta, ji delo s strankami ne povzroča težav. Zdaj, ko je spet, kot sama pravi, med domačimi ljudmi, je v službo »še posebej luštno hodit«. Ob tem dodaja, da samo od kmetovanja ni dovolj prihodka. »Če hodiš še v službo, lahko v kmetijo tudi vlagaš, tako da kupiš na primer nek stroj, ki ga sicer ne bi mogel,« pojasnjuje. Prejela naziv mlada kmetica leta Kolarjeva je leta 2011 v Zagorju ob Savi prejela naziv legice, članice Društva kmetic Ajda. »Meni je bilo super, vse je bilo organizirano, župan je nabavil majice, društvo je plačalo avtobus, vsi so me podpirali, sama pa sem tudi tekmovalni tip,« se spominja Barbara. Seveda tekmovanje ni bilo zgolj zabava. Tekmovalke so morale »predelati« kar nekaj knjig, izkazati so se morale tudi v ročnih spretnostih. Naziv mlada kmetica leta ji je omogočil, da je spoznala ogromno ljudi z različnih področij. Rože jo sproščajo Barbarina velika ljubezen so rože. Ukvarjanje z njimi jo še posebej sprošča. Zato komaj čaka, da bo lepše vreme in da bo posijalo sonce, da bo lahko urejala vrtiček. »Stalno si nekaj izmišljujem in kakšno kamenje okrog hiše nosim. Včasih bi najraje tudi v temi z baterijo svetila in urejala rože,« je navdušena Kolarjeva. Ker tudi pozimi ne more mirovati, v tem času najraje peče. Že od otroštva so ji najljubši orehovi ali lešnikovi rogljički. Veliko novega, kar se peke, šivanja in izdelovanja ro- 99 »Mislim, da je veliko odvisno od energije. Vsako stvar lahko narediš, če imaš že vnaprej v mislih, da jo lahko narediš. Če si pozitivno naravnan, imaš več energije in ti tudi lažje uspe.« žič iz papirja tiče, se je naučila v Društvu kmetic Ajda, v katerem je tudi sicer zelo dejavna. V okviru omenjenega društva ob različnih priložnostih peče pecivo, sodeluje pa tudi na sejmih. Treba je vzpostaviti avtoriteto Prosti čas, ki ga ni prav veliko, porablja tudi za dejavnosti v Zvezi kmetic Slovenije. Na vprašanje, kako ji uspeva uskladiti vse dejavnosti, smeje odgovarja: »Je pestro, sem precej hiperaktivna. Takšni in drugačni izzivi so mi vedno všeč.« Kolarjeva je zelo zavedna ženska, ki pravi, da se morajo ženske za enakopravnost tudi same potruditi. »Zdi se mi, da so v današnjem času ženske na kmetijah dokaj enakopravne moškim, a je to tudi odvisno od ljudi in okolja,« pravi. Ženska mora po njenem mnenju tudi sama znati vzpostaviti avtoriteto. »Ženske so pogosto premalo zavzamejo za svoje pravice. Zato se kmetice tudi povezujemo v zvezo, da se oglašamo, da smo skupaj močnejše, da lahko tudi kaj naredimo, spremenimo,« zavzeto razloži. Vse je v energiji Barbara na življenje kljub obilici dela gleda zelo pozitivno in optimistično. »Vsa umetnost je v energiji. Če si dobre volje, vsako stvar, ni pomembno, kaj delaš, ali na kmetiji ali v trgovini, delaš bolje. Ob tem sicer priznava, da »ima tudi sama včasih nihanja«. »Tudi jaz včasih malo znorim in dam tisto, kar me mori, ven iz sebe. Potem je takoj lažje,« pravi. V kmetijstvu je priložnost, je prepričana Barbara. Neizkoriščen potencial vidi predvsem v pridelavi zelenjave, ki jo močno primanjkuje, vsaj lokalne. Kot pravi, ima tudi sama ker nekaj želj v tej smeri. »Zdaj se na kmetiji ukvarjamo z živinorejo, ampak nikoli se ne ve, kaj bo. Če bom čez nekaj let ostala doma, si bom zagotovo še kaj izmislila. Če ne drugega, bi hodila na tržnico, luščila fižol ali kekse pekla,« je polna idej Barbara. Seveda o tem še ne razmišlja »zares«, saj je zelo zadovoljna s trenutnimi razmerami, torej kot poslovodja in kmetica hkrati. JERICA POTOČNIK I V Frizerka Valentina f Kolenc iz.Žalca: »S. bi se ženske same bolj zavedale pomena tega dneva. V zadnjih letih sem ! ta dan redno obele- ževala in zagotovo I ga bom tudi letos, predvsem v krogu družine. Ponavadi me mož preseneti s kakšnim cvetom ali čokolado, včasih pa se izkaže tudi z večerjo. Pri nas tudi dan mučenikov ne mine neopazno. Tako možu vsako leto podarim kaktus.« Cvetličarna Novak, Helena Novak s. p. Tkalska ulica 1 3000 CELJE 03490 70 70 SVOJE liOHLiilDifUflffl ŠOtKOT m $OS£W£NTH CVBfoM -—» Cvetličarka Majda Mauer iz Šentjurja: »Moj mož (znani vrtnar Gorazd Mauer, op. p.) bi bil od vseh stvari v resnici najbolj vesel kakšne rože. A takšne, kot bi si jo on želel, v trgovini običajno nimajo. Za ta praznik mu tako ne poklonim nič posebnega. Tudi sama za osmi marec nič ne pričakujem. Vidim, da moški na dan mučenikov dobijo kaktuse, čokolado, mi pa vsem pridamo dekoracijo z malo trnja in dodatkom suhih sliv na njem.« 38 ŽENSKI POGOVORI Odločna, občutljiva in ranljiva Pia Zemljič: igralka, žena in mati Pia Zemljič z lahkotnostjo in prepričljivostjo igra tako v komedijah, tragedijah in dramah kot v predstavah sodobnega gledališča. Odlično se znajde tako na odrskih deskah kot pred filmskimi kamerami. Uspeva ji krmariti med izjemno igralsko kariero in družino. Enako dobro, kot se znajde v igralskih vlogah, obvladuje tudi tiste, ki ji jih nalaga življenje. Zadnjo nagrado je prejela za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni, vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral ter za vlogo Jasne v filmu Panika. Z vlogo Pie v predstavi Zapiranje ljubezni Pascala Ramberta in režiji Ivice Buljana je očarala tako občinstvo kot kritike, ki so ponovno prepoznali razkošnost njenega talenta. V pretresljivi drami o tem, kaj se zgodi, ko zaljubljenost mine in ljubezen izgine, ko skuša par končati in zapreti skupno zgodbo, je nastopila z življenjskim sopotnikom Markom Mandičem. »Z Markom sva po dolgih letih prvič nastopila skupaj na odru, čeprav sva si že dlje to želela. V mislih sva sicer imela povsem drugačne 99 »Za uspešno partnersko zvezo so ključni skupni interesi, spoštovanje, razumevanje, gledanje v isto smer ... Nisem prepričana, da je poklic tisti, ki je odločilen, ampak je to združljivost značajev.« vloge. Bolj v stilu Kdo se boji Virginie Woolf, nič kaj ljubezenske,« pravi Zemljičeva. A usoda je hotela drugače. »Ivi-ca Buljan je prišel k nama in dejal, da ima nekaj za naju. Kmalu zatem smo se lotili dela in resnično sem hvaležna za to priložnost. Gre namreč za res veliko in celovito žensko vlogo, v kateri lahko prehajaš med najrazličnejšimi čustvenimi in intelektualnimi stanji.« V predstavi, ki je bila zelo odmevna tudi zaradi izbire »Brez svoje družine zagotovo ne bi bila takšna igralka. Absolutno sem dozorela, ko sem postala mati. To je moj dom, ki mi daje varnost in zatočišče. Doma delo popolnoma odklopim in se v celoti posvetim družini. In v tej vlogi neizmerno uživam.« igralskega para, sta se morala Pia in Marko na željo avtorja naslavljati s pravimi imeni. Zato sta, kot razmišlja Ze-mljičeva, odprla dodatno po- UREDITE SE V NAJMODERNEJŠEM FRIZERSKEM SALONU V SLOVENIJI Salon Fantazija je najmodernejši frizerski studio v Sloveniji. Je prostor, kjer vam pomagajo uresničevati vaše fantazije. Kakovost in dolgoletne izkušnje svoje ekipe kombinirajo z vašimi mislimi, predstavo in željami. Želijo, da se ob obisku pri njih res počutite sanjsko, zato tudi ob pranju glave ponujajo pogled v zvezde, masažo in postrežbo s čajem ali kavo. In vse to po resnično dostopnih cenah. O čudoviti pričeski sanja vsaka ženska, zato so v salonu Fantazija z našo medijsko hišo od materinskem dnevu pripravili za vse ženske prav posebno darilo. Ob 25. marcu bodo vsem, ki boste izpolnili kupon, poslali darilni bon za 50-odstotni popust. Še posebej bodo nagradili eno od mamic, saj bodo poskrbeli za njeno popolno ureditev. Le kdo si ne želi striženja, barvanja in ličenja? Salon Fantazija v Miklošičevi ulici 5 v Celju bo poskrbel za fantastično počutje številnih žensk. Izpolnite kupon za svojo mamo in ji polepšajte materinski dan. PFIUL MITCHELL. Ime in priimek. Naslov_ C a Telefon Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: ureditev Žreb bo 17. marca. Za dan žena bodo v Salonu Fantazija uredili iz Vinarske ulice 27 v Slovenski Bistric Olgo Koprive Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje / 031 241 241 www.salonfantazija.si P^/salon.fantazija Ï lje asociacij tako pri gledalcih kot pri sebi. »Užitek je bilo to predstavo delati z Markom. Na novo sva se spoznavala kot igralca in kot človeka.« Film za posladek Pia Zemljič je ena tistih slovenskih igralk, ki je imela v svoji dosedanji karieri že kar nekaj možnosti, preizkusiti in dokazati se v igri pred kamerami. V slovenska filmska srca se je zapisala z vlogo Bronje v enem najbolje gledanih slovenskih filmov vseh časov, Naberšnikovem Petelinjem zajtrku, posnetem po istoimenskem romanu Fe-rija Lainščka. Kmalu jo bomo znova lahko gledali na filmskih platnih. V začetku leta je namreč končala s snemanjem filma Nočno življenje v režiji Damjana Kozoleta. »Gledališče je moj poligon ustvarjanja, moje delo, ki mi daje kruh. Na odrskih deskah se urim kot igralka in se razvijam. Pri nas snemajo zelo malo filmov, premalo. Zato lahko filmsko vlogo vselej sprejmeš kot poslastico. Imam pa film kot medij strašno rada. Je zelo intimen, lahko ga ustvarjaš z manj napora in veliko več podrobnosti. Oder pa je krasen, ker je odziven in diha z občinstvom,« pravi Zemljičeva, ki sicer nerada primerja poligona svojega ustvarjanja. Članico ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje številni kritiki in občinstvo doživljajo kot igralko brez meja, neverjetno naravno in sposobno velikih preobrazb. Sama pravi, da se z vlogami uči tudi o sebi in o svetu, najbolj prav takrat, ko so vloge njeno popolno nasprotje. Največja nagrada jo čaka doma Pia Zemljič bo letos vstopila v novo življenjsko dese- Pia Zemljič je v slovenskem umetniškem prostoru zablestela s fascinantno energijo, ki že dve desetletji privlači pozornost občinstva in kritike. Njen igralski razpon je izjemno širok, pokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa do popolnosti tolmači vloge sodobnih mladih žensk. Z lahkoto in virtuoznostjo zleze v kožo fatalne zapeljivke, romantične ženske ali z nevrozami moderne družbe destabilizirane persone,« je v obrazložitvi letošnje nagrade Prešernovega sklada zapisal Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja. »Osmega marca posebej ne praznujem, a je res, da zdaj že otroka poskrbita za to, da ta dan ne ostane povsem neopazen.« S sestro sta dobra ekipa Velikokrat ji je v pomoč sestra Barbara, režiserka, za katero pravi, da je njen navdih in rama opore. Kadar sodelujeta poslovno, je takšen tudi njun odnos. »Ve se, kdo je šef,« v smehu pove Pia. In prav Barbara Zemljič je poskrbela, da se je Pia lani znašla v še eni lepi in pomembni vlogi. Vlogi tete. Za svojega nečaka Pia pravi, da je »prekrasen, za pojest« tletje, njena biografija pa je že zdaj zelo obsežna. Leta 2013 je bila Se ver jeva nagrajenka, leta 2012 žlahtna komedijantka, 2010 je dobila nagrado na Borštnikovem srečanju, leto prej je bila Ve-čerova igralka leta in letos je postala še Prešernova nagrajenka. A največja nagrada jo čaka, ko se vrne domov. To so njeni trije fantje, partner Marko in sinova Voranc in France. Brez njih, kot sama pravi, ne bi bila tako uspešna, ne bi bila takšna, kot je. Ko je postala mati, je dozorela in to se pozna na vseh področjih, tudi pri delu, je prepričana. Čeprav je urnik igralcev specifičen, se da z dobro logistiko in veliko medsebojnega razumevanja uspešno uskladiti vse vloge, odrske in družinske. »Včasih sem veliko doma in imam čas za vse, včasih pa sem precej odsotna. Ampak vsi vemo, da bo spet prišel čas, ko bom več doma. Takšnega življenja smo se navadili, pravzaprav drugega ne poznamo in v tem toku se dobro znajdemo.« V objemu družine črpa energijo, s katero potem nastopa na odru. »Podpora najbližjih je ključna za uspeh.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Kmetica Danic? Uplaznik iz Matk pri Preboldu: »Spomnim se, da so na dan mučenikov že v preteklosti vsako leto opozorili stari starši. Tradicijo nadaljujeva tudi z možem. Ponavadi ga presenetim s čokoladnimi srčki, s katerimi se mu obenem oddolžim za katero od njegovih pozornosti, s katerimi me preseneti ob dnevu žena.« PODLISTEK / PISMA BRALCEV 39 ALBUM S CELJSKEGA Krofličevi iz Vinske Gore Zadaj stoji prapraded Janeza Osetiča, lastnika objavljene fotografije, Valentin Kroflič (1823-1907), rojen na kmečki domačiji Buč v Prel-ski v Vinski Gori pri Velenju. Spredaj sedita njegov sin Marko Kroflič (1865-?), župan Vinske Gore v obdobju prve svetovne vojne, in nje- gova žena Terezija Kroflič (1872-?), roj. Žerjav. Poročila sta se leta 1889, nato sta živela na Arnčkovem posestvu v Črnovi v Vinski Gori pri Velenju. Imela sta več otrok, od katerih jih je sedem preživelo otroštvo. Sinova Franc in Alojz sta umrla v svetovnih vojnah. Franc Kroflič je umrl zaradi posledic vojnih ran v bolnišnici na Dunaju kot av-stro-ogrski vojak 3. februarja 1915 in v času druge svetovne vojne sin Alojz Kroflič kot partizan. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Dobrodelni koncert za drugi dom V začetku februarja je bil v Thermani v Laškem dobrodelni koncert za drugi dom - za osebe s posebnimi potrebami. Nastopili so Pihalna godba Laško, Navihanke, Poskočni muzikanti, Kvintet Dori, Okrogli muzikanti, Alpski kvintet, Modrijani, Otroški pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Laško -Trubadurčki in Dejan Vunjak. Koncert je povezoval najbolj poskočen poskočnež Dejan Krajnc, prva frizura narodno-zabavne glasbe, kot so označili člana hišnega ansambla oddaje Slovenski pozdrav pri Joževcu v Begunjah. Vsi nastopajoči so bili dobrodelni, celo vreme je bilo dobrodelno - napovedan je bil oranžni alarm v Sloveniji, vendar se je popoldne umirilo in večer je bil kot nalašč za koncert. Veliko ljudi iz Laškega, okolice in od drugod je bilo ta večer dobrodelnih, dvorana se je lepo napolnila. Čeprav je bilo še prostora, smo pogrešali ljudi, ki so na vplivnih položajih, takšnih in drugačnih ... Verjetno so se zbali slabe vremenske napovedi. Sicer pa je priložnosti za dobrodelnost veliko in še jih bo, saj so organizatorji obljubili, da se bomo ob letu spet srečali in počasi, korak za korakom, zgradili drugi dom, kajti nikoli ne vemo, kdaj ga bomo potrebovali tudi sami. Naš sedanji dom ni naš zadnji. Zadnji, če ga bomo kdaj potrebovali, naj postane drugi dom - moj, tvoj, vaš, naš . MARIJA DEŽELAK, Laško novi tednik X Za prvi sadjarjev Cuprablau Z Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju. Jablanov škrlup (Venturia inaegualis) V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) FRUTAPON Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Zelena jablanova uš (Aphis pomi) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: - Nande Osojnik tel.: 031504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si Prodaja: - Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61 hH CINKARNA Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) 40 BRALCI POROČEVALCI Tekmovanje mladih glasbenikov s Celjskega in Koroške V torek, 10. februarja, v Celju in v sredo, 11. februarja, v Velenju je bilo 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja v kategorijah violina, viola, violončelo, kitara, harfa, citre, orgle in komorne skupine s pihali. Organizatorja tekmovanja, Glasbena šola Celje in Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje v sopredse-dovanju Simona Mlakarja in Borisa Štiha, sta brezhibno in učinkovito izpeljali tekmovanje, ki je bilo precejšen organizacijski zalogaj. Sodelovalo je 163 tekmovalcev. V Celju je bilo tekmovanje v kategorijah kitara, citre, komorne skupine s pihali in violončelo, v Velenju pa naslednji dan za kategorije violina, viola, harfa in orgle. Po obeh delih sta bila v Celju in Velenju slavnostna koncerta dobitnikov 1. nagrad, kjer so najboljši tekmovalci igrali skladbe, ki jih je za ta namen iz tekmovalnega programa določila komisija posameznih kategorij. Rezultati tekmovalcev Glasbene šole Celje: 19 zlatih priznanj, 5 srebrnih priznanj in 4 posebna priznanja. Preje- Prvonagrajenci prvega dela tekmovanja z ravnateljema celjske in velenjske glasbene šole Simonom Mlakarjem in Borisom Štihom mniki zlatih plaket GŠ Celje: Gašper Bervar (kitara 1.a), Bor Kračun Pižmoht (violončelo 1.c), Ivanka Žaberl (harfa 1.a), Beatrice Kastelic (harfa 1.a), Ana Kovačič (harfa 1.a), Lana Ravničan (harfa 1.a), Dominika Kastelic (harfa 1.c), Ana Viher (violina 1.a), Lara Kramer (violina 1.a), Monika Petek (violina 1.a), Eva Založnik (violina 1.a), Katarina Viher (vio- lina 1.b), Manja Jelčič (violina 1.b), Eva Vrečko (violina 1.c), Nina Lilija Sotlar (violina 1.c), Ema Bornšek (viola 1.a), Trio Alegria - Pina Berk, Živa Te-pež, Enej Vovk Šulgaj (komor- ne skupine s pihali I.a), Trio Flutiano - Manca Klepej, Anja Križnik, Tia Rozoničnik (komorne skupine s pihali I.a), Pihalni trio - Klara Krumpak, Vesna Ploštajner Mužar, Ro- bin Vodeb (komorne skupine s pihali I.b). Prejemniki posebnih priznanj: Lana Ravničan (harfa 1.a), mentorica Anja Kožuh: posebno priznanje za obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji; Lara Kramer (violina 1.a), mentorica Alenka Firšt, prof., korepetitorka Petra Efremov, prof.: priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe; priznanje za obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji; Trio Flutiano: Manca Klepej (flavta), Anja Križnik (flavta), Tia Rozoničnik (klavir), komorne skupine s pihali 1.a., mentorja: Mirjana Brežnik, spec. in mag. Primož Mavrič: posebno priznanje za odlično interpretacijo skladbe C. D. Wiggins: Eight for a start op. 157, Balada. Tekmovalci, ki so prejeli zlato priznanje, se bodo udeležili 44. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki bo med 9. in 20. marcem v primorski regiji v vseh kategorijah in tudi v kategoriji solfeggio. Vsem tekmovalcem, mentorjem in korepetitorjem izrekamo iskrene čestitke in jim želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju. ML Praznovanje 95 let Fedra najboljša v Sloveniji Ravno na Prešernov praznik, 8. februarja, je dopolnila častitljivih 95 let krajanka Vojnika Rozika Skale. Rojena je v Vojniku, kjer preživlja svoja leta na Cesti talcev 7. Uživa v okolici rož in zelenja ter obiskov prijateljev, ki jo občudujejo zaradi izgleda in bistrosti njenega uma. Pred 19 leti je izgubila moža, ni pa izgubila volje do življenja, dela in pomoči prijateljem s svojimi nasveti iz bogatih izkušenj, ki tudi njo držijo čilo in nasmejano v krogu družine, posebno pa pravnukov. Svoj praznik je žal praznovala poškodovana. Nesreča se je zgodila, ko je pozdravila soseda in spregledala slabo popravljeno občinsko cesto, za katero je tudi sama prostovoljno prispevala zemljo. Bila je operirana in zdravniki so rekli »naša punčka je prav čudežno prestala poseg in sedaj pridno z moč- 95-letna Rozika Skale no voljo nadaljuje zdravljenje, da bo lahko, ko pride pomlad, shodila in skrbela za vedno bogato cvetje okoli hiše«. Verjame v vero in ljubezen, delala pa je trdo celo življenje. Vsi, ki jo poznamo, ji želimo, da bi bila še dolgo tako dobra krajanka Vojnika. ERNA DOBROVC Zadnja številka literarnega lista Fedra, ki ga izdajamo na I. gimnaziji v Celju, je osvojila nagrado za najboljše literarno glasilo v kategoriji srednjih šol in gimnazij v Sloveniji. Komisijo je prepričala s pestrostjo, z izvirnostjo in s kakovostjo. Nagrado je podelil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) v okviru Roše-vih dnevov 2015. Pri izbiranju je bila komisija pozorna na posamezne šolske literarne liste in posebne literarne dosežke. Kriteriji, ki so jo vodili, so pestrost književnih zvrsti in vrst (rezultat kvalitetnega pouka besedilnih vrst in dela v delavnici ustvarjalnega pisanja), pregledna urejenost lista, pristnost dijaškega izraza, jezikovna skrbnost, likovna in grafična podoba lista, učinkovito organiziran uredniški odbor, obvezni podatki v kolofonu, lektoriranje Branje avtorske poezije na Fedrovanju v okviru Kulturnega maratona in navsezadnje ekološka utemeljenost izdajanja glasil na fizičnem papirju. Mentorici sta profesorici Bernarda Jelen in Klara Pavšer Stropnik. NP Uspelo nam je Starodobniki so tudi takole poskrbeli za dobro razpoloženje. Na valentinovo in na pustno soboto, ko so bili skoki žensk na Ljubnem in smo se veselili svetovnega rekorda v poletih Prev-ca, Tininih treh medalj ... smo Podme-ninski gadi, smučarji po starem, končno po več letih oklevanja in odpovedovanja prireditve zaradi pomanjkanja snega uspešno izpeljali svojo prvo vseslovensko tekmo smučarjev starodobnikov. Vreme nam je šlo na roko, snega je bilo dovolj za lepo progo in skakalnico. Vzdušje na progi in ob njej v Bočni je bilo enkratno. Uspelo nam je privabiti skoraj 50 udeležencev. To je bil rekord, ker število udeležencev močno upada. Trudimo se, da bi pridobili mlade člane, ki bi z veseljem nadaljevali to prelepo tradicijo in ohranjali v spomi- nu, kako so se njihovi starši in stari starši zabavali na snegu. Vsi smo bili zadovoljni in se veselili do poznih ur. Smučarji so prišli iz vse Slovenije - Bovca, Predmeje pri Ajdovščini, Cerknega, Škofje Loke, Krope, Mozirja, Kamnika in seveda iz Bočne pri Gornjem Gradu. Podmeninski gadi se zahvaljujemo vsem, ki so nam to tekmo omogočili. Obljubljamo, da se bomo naslednje leto še bolj potrudili in ponudili smučarjem in Zadrečki dolini še boljšo prireditev. Žal nam je le, da se kljub vabilu nobena slovenska TV-hiša ni odzvala, da bi ovekovečila to lepo prireditev. DJURDJA BERGANT, vodja Podmeninskih gadov Foto: THOMAS BERGANT BRALCI POROČEVALCI 41 V Celju na ogled psi z vsega sveta Na pustni in Valentinov konec tedna, 14. in 15. februarja, je bilo Celje tudi v znamenju psov. V hali K Celjskega sejma sta bili že tradicionalni mednarodni razstavi psov vseh pasem, znani pod imenom Cacib Celje 2015 in Winter winner 2015. Mednarodni zasedbi sodnikov in okoli tisoč obiskovalcem se je predstavilo v soboto skoraj 600 in v nedeljo več kot 500 psov, od tega 157 različnih pasem z lastniki iz 17 držav, največ iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške, pa tudi iz bolj oddaljenih dežel, denimo iz držav Skandinavije in iz Združenih držav Amerike. Naslov najlepšega psa razstave je oba dneva osvojil resasti jazbečar Dolce Fontana di Trevi iz Italije. Sicer pa si je bilo mogoče ogledati tudi številne zastopnike redkejših pasem, ki jih pri nas ne vidimo na ulicah, denimo pasme opičji pinč, pikardijski ptičar, kanarski pes, lunde-hund, romunski ovčar mioritik, mali brabancon, šikoku, lapinporokoira, hokkaido, schapendoes, modri gaskonjski baset. Od bolj znanih pasem pa je bilo mogoče videti največ buldogov, bullmastiffov, avstralskih ovčarjev, borderskih ovčarjev, čov-čovov, zlatih prinašalcev, labradorcev, kavalirjev, papillonov (metuljček), rodezijskih grebenarjev, huskyjev, najbolj množično je bila zastopana pasma mali angleški hrt (whippet). Kar nekaj je bilo tudi predstavnikov pasme kraški ovčar, edine slovenske avtohtone pasme. Organizator tradicionalnega dogodka v Celju je Klub 5, Slovenski klub za špice in pratipske pse. MK, foto: Yinepu Group Najlepši v Celju je bil resasti jazbečar iz Italije. 19. Beni s košaro med obiskom stanovalcev Špesovega doma v Vojniku Beni med starejšimi Društvo za zaščito živali Veles aktivno deluje na področju zaščite in varstva živali v celjski regiji. Delovanje društva je precej obsežno, vendar sta na prvem mestu varovanje in zaščita živali, ki so mučene, zlorabljene ali se z njimi na kateri koli način nehumano ravna. Društvo se odzove na prijave mučenja živali, če so brez hrane, vode, zavetja pred vročino ali mrazom, na prekratkih verigah, v utesnjenih prostorih, če so živali spuščene in s tem ogrožajo varnost drugih ali so celo pretepene. Društvo organizira akcije zbiranja hrane, veliko hrane dobi od donatorjev in jo raz-važa tistim ljudem, ki težko poskrbijo zase, kaj šele za živali zaradi finančne stiske. Društvo Veles organizira srečanja po domovih upokojencev in centrih za invalide po širši celjski okolici s pripadajočimi občinami s terapevtskim kužkom labradorcem Benijem, ki zelo pozitivno vpliva na varovance, saj so bili že vidni rezultati izboljšanja zdravstvenega stanja. V širši celjski okolici redno obiskujemo veliko domov za starejše, saj varovanci nestrpno pričakujejo naš prihod oziroma srečanja z našim kužkom, ki je za njih postal že nekakšen idol oziroma zvezda, saj imajo njegove slike in koledarje po sobah in hodnikih, da ga lahko gledajo vsak dan, tudi če ni prisoten. Pri vsakem obisku v domu naš kuža obišče vse varovance, tudi tiste, ki so nepokre-tni, saj jim stik z njim daje energijo in voljo do življenja, kar je za nas najpomembneje, pa je, da na njihovih obrazih vidimo nasmeh, ki ga drugače ni. Veliko varovancev v domovih želi oditi z Benijem na sprehod. Takrat vidimo, kako malo je treba, da osrečimo ljudi, ki so morali svojega ljubljenčka pustiti doma in se preseliti v kakšno ustanovo ali dom za starejše, zato smo v društvu Veles trdno odločeni, da nadaljujemo ta program. V vseh domovih za starejše imamo že vnaprej določene datume našega obiska. Tako nas varovanci pričakujejo in se veselijo, kdaj bo Beni prišel skozi vhodna vrata s košaro v gobčku, v kateri ima vedno piškote, ki jim jih potem razdeli po domu. Povedo nam, da kaj lepšega od takšnega obiska še niso doživeli. Nekateri celo pravijo, da je to najlepši dan v njihovem življenju. Če so srečni varovanci, smo srečni tudi mi, srečo je treba deliti posebej s takšnimi, ki si jo zaslužijo. DUŠAN VENGUST, predsednik društva Setveni koledar Čas za presajanje je do 13. marca. t 5. ČE plod; polna Luna ob 19. uri 6. PE plod do 12. ure, od 13. ure korenina 7. SO korenina 8. NE korenina 9. PO korenina 10. TO list do 10. ure, od 11. ure cvet 11. SR cvet nočni pohod Društvo Izviri Dobrina organizira Valentinov nočni pohod iz Dobrine na Žusem in nazaj v Dobrino. Udeleženci se zberemo pri gasilskem domu v Dobrini na Kozjanskem, v občini Šentjur. Najprej je Danica Recko, predsednica društva, pozdravila vse poho-dnike, jim zaželela varen korak in na koncu poti en vroč Valentinov poljub. Nagrajena sta bila najmlajša pohodnica, štiriletna Veronika Kalan iz Šentjurja, in Stanislav Knafelc iz Jakoba, najstarejši poho-dnik, ki šteje 71 let. Tudi Valentini so bili nagrajeni, med njimi je bil Valentin oziroma Zdravko Maček iz Nove vasi, ki se je pohoda udeležil že 16-krat. Med po-hodniki je bilo tudi precej mask in veliko otrok. Pohoda se je udeležilo kar nekaj pohodnikov iz okoliških krajev in iz Slovenije. Za štart je bil v pozdrav mini ognjemet. Po pozdravu in žrebanju je pohodnike vodil po panoramskih žu-semskih gričih mlad vodič Branko Kovač. V Hrastju pri Zdravku Verhovšku je bila prva postojanka, druga je bila v Krnici pri Milanu Plevniku na najvišji točki, vsi pohodniki so dobili Valentinovo srce in Valentinov čaj ter domače pecivo, ki so ga spekle pridne roke domačink. Prelepemu romantičnemu nepozabnemu večeru je dal svoj pečat v cerkvi sv. Valentina celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V čast sv. Valentinu smo tudi zapeli. Škof nam je podelil podobice sv. Valentina iz Žusma. Prvi pohodniki so prišli nazaj v Dobrino ob 21.30. Po vrnitvi vseh pohodni-kov je bilo žrebanje vstopnic; prvo nagrado, to je izlet z ladjo Dora v Benetke iz Pirana v sezoni 2015, nagrado je podarila agencija Top line Portorož, je dobila domačinka Milena Marcen, drugo nagrado, panoramski polet s športnim letalom, ki ga je podaril Slavko Kolar iz Žusma, pa Iris iz Vodruža. Za presenečenje večera so nas obiskali kurenti in preganjali zimo. Za varnost na pohodu smo imeli štiri reditelje in zdravstvenega tehnika Simona Šeška iz Celja. Pri organizaciji pohoda je Danici Recko pomagalo 25 domačinov. MILENKA BLAŽEVIC Foto: FRANCI HROVATIČ Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskr^NSiBBHIBnHffilČIN. Največ informacij s Celjskega i 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz 42 MLADI ZA MLADE / INFORMACIJE Na belem snegu v Črni na Koroškem »NAJ POSIJE SONCE« 14. 3. 2015, 17:00 KULTURNI DOM DOBRNA Nastopajoči: OKAJENI MUZIKANTJE ANSAMBEL VIKEND ANSAMBEL GOLTE ANSAMBEL ODPEV ANSAMBEL EKS ANSAMBEL LABIRINT ANSAMBEL PREGREŠNI FANTJE ANSAMBEL VALOVI ANSAMBEL ZAPELJIVI FANTJE LJUDSKE PEVKE GODBA DOBRNA BURAŠKA SKUPINA 5+BAND Program bo povezoval Gorazd Spegel SREDSTVA SE BODO ZBIRALA ZA GREGORJA HABETA CENA VSTOPNIC: ODRASLI 10 €, OTROCI 5 € Vstopnice bodo v predprodaji: Kiosk Vida Dobrna in pred začetkom koncerta. Kontakt za morebitne donacije: 041-588-516, Župnijska Karitas Dobrna Letos smo učenci sedmih razredov III. osnovne šole Celje odšli v šolo v naravi, ki je lani zaradi premalo snega nismo uspeli izpeljati. Preživeli smo jo v Črni na Koroškem, smučali pa smo tudi na avstrijski Peci, kjer je bilo veliko snega. Šola v naravi je minila v duhu alpskega smučanja, lokostrelstva, plezanja po plezalni steni, spoznavanja Koroške in še marsičesa zanimivega. Mnogi sošolci so se letos prvič postavili na smuči, a konec tedna smo se že prav vsi vese- lo spuščali po smučišču in se vozili z vlečnico. Tisti, ki smo v smučanju že pravi stari mački, smo le še malo izpilili svojo tehniko. Prav vsi učenci smo se ob koncu tedna preizkusili na tekmovanju in dokazali, koliko smo se naučili. Prejeli smo priznanja in nekateri smo tudi stopili na zmagovalni oder. Bili smo navdušeni, zadovoljni in ponosni, da smo postali boljši smučarji, in kar žal nam je bilo, ko smo se morali v petek posloviti od prijaznih učiteljev in drugih delavcev v CŠOD Peca ter se vrniti v Celje. V šoli v naravi smo imeli učenci in učitelji, ki so bili z nami, krasno priložnost, da smo se spoznali malo drugače in navezali nove prijateljske vezi. Upamo, da bomo imeli še veliko takšnih priložnosti, seveda pa lahko z gotovostjo rečemo, da nam bo ta šola v naravi še dolgo ostala v lepem spominu. ŠPELA BOŠNJAK, NUŠA VORNŠEK, 7.b 70 let Medijska pokrovitelja: Novi tednik in Radio Celje novi tednik radiocelje 160 let Perpetuum Jazzile - svetovno najbolj priljubljen vokalni orkester 7. marca v Laškem Skupina Perpetuum Jazzile je znana kot ena najbolj spektakularnih in največjih vokalnih skupin na svetu. Vokalni orkester iz Slovenije, ki ga priznavajo kritiki z vsega sveta, je priljubljen po zaslugi močnih ritmov, bogatih harmonij, pozitivne energije, neprimerljive kreativnosti in posebne mešanice najrazličnejših žanrov glasbe, ki jo poustvarja samo s človeškim glasom - ljudske, popularne, džezo-vske glasbe, gospela, bluza, bossa nove, diska, funka in drugih. Glasba Perpetuum Jazzile vključuje tudi vokalna tolkala, t. i. človeški beat-box (human beatbox) z neverjetnim naborom z usti poustvarjenih bobnov in ritmov, poleg tega pa pevci skupine uporabljajo tudi roke in dele telesa, s katerimi ponazarjajo dež, nevihte in druge najrazličnejše okoljske pojave, od vzleta letala do zvokovne interpretacije izvira vode. Občinstvo je na koncertih Perpetuum Jazzile deležno unikatne glasbe, ki jo spremlja velika duša zasedbe. To niso zgolj ustvarjalne vokalne priredbe, ki so navdušile že veliko priznanih glasbenikov po svetu, temveč Perpetuum Jazzile z občinstvom vedno deli tudi energijo in mogočen zvok, ki ga marsikdo ne bi pričakoval zgolj od človeškega glasu. Danes je Perpetuum Jazzile znan kot svetovno najbolj priljubljen vokalni orkester na inter-netnem portalu YouTube, kjerzvsemi skladbami (s skladbo Africa v ospredju) že krepko presega 40 milijonov ogledov (v letu 2014). Videospoti večkrat nagrajenega Perpetuum Jazzile so bili na portalu YouTube uvrščeni tudi med 40 najbolj priljubljenih, za uspeh skladbe Africa pa je skupina leta 2008 prejela Viktorja za posebne dosežke. Lani je operativno glasbeno vodenje prevzela skupina štirih članov zasedbe (Andraž Slakan, Valentina Černe, Luka Černe, Samo Vovk), Peder Karlsson pa je postal njihov glasbeni mentor in redno deluje kot svetovalec Perpetuum Jazzile. Vokalni orkester, ki velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih izvoznih produktov, je od 2004 gostoval na mnogih koncertnih odrih v Braziliji, Argentini, Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, na Hrvaškem, v Srbiji, Ukrajini, Makedoniji, Belgiji in na Nizozemskem. Zasedba je novembra 2013 dvakrat napolnila Areno Stožice v Ljubljani in takratnih 20 tisoč obiskovalcev v ljubljanski areni ni dosegel še noben slovenski ali tuji glasbeni izvajalec. Bo tudi dvorana Tri lilije v Laškem to soboto, 7. marca, ob 19. uri pokala po šivih? Promocijsko besedilo PERPETUUnuAZZILE VELIKI KONCERT OB DNEVU ŽENA LASK04 railjff 7. marec 2015, ob 19.00 PRODAJA VSTOPNIC: ■ ORGANIZATOR: ■ POKROVITELJI: ■ Tic Laško, Thermana Laško, Gostilna in Plzzerla Oštlrka Radeče, www.eventlm.sl In prodajna mesta v sistemu Eventim.si Cena vstopnice: 25 € StfiS laških p o pg ». Občina LaSko e#§jpb k « nv«. OMV HJ ww ^^^ m. ŽIVALSKI SVET 43 ¡HI Med sprehodom, ko sta bila ob Miši in Janku Šoparju za kratek čas pripravljena »požirati« tudi Kim in Her Flick. Tečaji vse do uspešno opravljenega izpita za službenega psa in trdo dosledno delo so razlog, da Her Flick Janku Šoparju ni zrasel čez glavo. Takole razigrano pozdra- Za Kim je po uspešno opravljeni nalogi največja nagrada vlja in mimogrede ljubeče poliže svojega igra, skoraj tako zadovoljna je tudi, ko se pocrtlja pri svoji gospodarja. gospodarici. Lepotica in prijazna zver Miši in Janku Šoparju družbo dela pasji par - Čeprav nemški ovčar in metuljčica ne bi mogla biti bolj različna, se odlično razumeta »Res sta prava prijatelja, najbrž zato, ker sta fant in punčka,« odnose domačega pasjega para opisuje televizijski novinar Janko Šopar in trditev podkrepi tako, da iz žepa potegne priboljšek. Her Flicku se sicer močno »povečajo« oči, a potrpežljivo počaka, da prvi košček zmelje mala Kim, sam pa pogoltne šele naslednjega. Nemški ovčar je prišel v družino pred malo več kot osmimi leti, potem ko so Šoparjevim vlomili v hišo. »Odločiti se je bilo treba: ali drag alarmni sistem ali brezplačen čuvaj,« je slikovit Janko, ki prizna, da je pes »strošek« tudi za družinski proračun, a gospodarja veliko bolj »obremeni« s tem, da zahteva čas zase. »Najbolj naporna so bila prva leta, ko je bilo treba Her Flicka izšolati. Je namreč močan, velik pes in za nameček še izrazit alfa samec. V kino-logiji sem bil pravi analfabet, a mi je bilo vseeno jasno, da ga bom obvladal le, če bo dobro izurjen,« Janko pojasnjuje, da je treba v odnosu med psom in človekom takoj na začetku postaviti jasne meje. »Niti sence dvoma ne sme biti o tem, kdo je gospodar.« In s Her Flickom, ki je napredoval vse do uspešno opravljenega izpita za službenega psa, je gospodar lahko več kot zadovoljen. Očitno je zadovoljen tudi kuža, ki se kljub temu da je res prava mrcina, do ljudi, tudi neznancev, obnaša zelo prijazno in zaupljivo, le na domačem dvorišču ne pozna šale. Energije jima ne zmanjka »Zdaj Her Flick potrebuje tri sprehode dnevno, ob če- mer naravnost uživa, ko se >zdivja< tudi na poligonu,« Janko opisuje vsakdanjik, ki se zanj začne precej pred šesto uro, saj mora ob pol sedmih že sedeti na vlaku, ki ga odpelje v službo v Ljubljano. Od pomladi do jeseni je po jutranji kavi na vrsti če-trturni sprehod, ki ga Janko opravi na kolesu, pozimi pa Her Flick porabi malo manj energije, saj gospodar ob njem pešači. Drugi sprehod sledi sredi popoldneva, ko se vrne iz Ljubljane, tretji je obvezen zvečer. Ta je tudi najbolj intenziven in nanj se običajno odpravita tudi Miša in njena Kim. Pot jih vodi ob Koprivnici, zelo radi pa imajo tudi ravnico levškega letališča. Ko si je namreč psičko zaželela tudi soproga Miša, sta Šoparjeva že vedela, kaj ju čaka. Janko je njeno željo podprl, in kot pravi Miša, jo je le malo nagovarjal, naj izbere večjo pasmo. A je zdaj zadovoljen, da je vztrajala pri papillončku, saj je Kim prava očarljivka in je okrog svoje šape ovila tako Mišo in Janka kot tudi Her Flicka. LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI »Her Flick je čuvaj. To ima >v krvi<. Nismo ga posebej učili, enostavno ve, da mora čuvati hišo in dvorišče. Pozna zvok najinih avtomobilov in strpen je le še do smetarjev, ki dvakrat tedensko praznijo zabojnike, ter do poštarja, ki se pripelje k hiši vsako jutro. Ob vsakem drugem avtomobilu ali obiskovalcu se oglasi glasen alarm<,« pravi Janko. Pomembna vzgoja »V urbanem okolju bi moral imeti vsak vodnik s svojim psom opravljen osnovni izpit iz poslušnosti, in s tem potrdilo, da je usposobljen za vodnika,« pravi Janko. »Tudi najmanjših psov, ki so pogosto največji >provo-katorji<, čeprav njihovi gospodarji trdijo, da z njimi ni težav.« Njega je delo s Her Flickom tako pritegnilo, da je pred leti prevzel vodenje Kinološkega društva Celje. V društvu se ta teden začenjajo spomladanski tečaji in Janko pravi, da je zanimanje zanje med pasjeljubci precejšnje. »Vseeno je v Celju mogoče opaziti precej nevzgojenih psov, za kar niso krivi sami,« s prstom pokaže na slabe gospodarje, ki svojih psov med sprehodom nimajo na povodcu, ki za njimi ne pospravijo kakcev ... Pasja dama kot živo srebro Miša, ki je desetletja delovne dobe posvetila turizmu, zdaj že tretje leto uživa v pokoju. In če je prve mesece še izbirala konjiček, ki bi ji zapolnil dan, je to zdaj že oddaljena preteklost. Predlani novembra je namreč z Dunaja pripeljala Kim. Zanjo se je odločila v enem tednu, vnaprej je vedela le, da hoče psičko, ker so te »bolj nežne in bolj prijetne kot samci«. Z ogromno energije nabita Kim je družinska razvajen-ka, medtem ko je Her Flick hišni čuvaj. »Že od otroštva sem si želela psa. A Her Flick je zame premočan, pretežek, zlasti pa me ne uboga.« Kim bo imela tudi naslednika, prvo leglo Miša načrtuje za letošnji november, če psička le ne bo preveč uspešna v agi-lityu. Za njima sta že prvi tekmi in Kim se je izkazala kot zelo nadarjena. »Zdaj sem jaz tista, ki jo oviram. Pri svojih letih ne morem biti tako hitra, tako odzivna, kot je ona. Zato se učiva, da jo vodim na V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E'tnail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! »Čeprav sem si jo močno želela, mi je Kim obrnila življenje na glavo. Vajena sem bila hoditi v čevljih z visokimi petami, zdaj sem jih zamenjala za superge, kostim pa za trenirko,« pravi Miša. daljavo,« opisuje in priznava, da je v to delo treba vlagati veliko truda. Nenazadnje se vsak četrtek vozita na trening v Ljubljano, ob nedeljah pa vadita v Celju. On v pesjaku, ona v spalnici Her Flick ima pred Šopar-jevo hišo na Ostrožnem pomanjšano domovanje. Niti ne tako pomanjšano, saj je znotraj lesene vrtne hiške postavljena njegova dobro izolirana uta, precejšen predprostor pa je ograjen, tako da ima dovolj prostora tudi za gibanje. V hišo pride le redko in tega niti ne želi. Kim pa je prava hišna razvajenka, saj spi v spalnici. Skupnih prvih štirinajst dni je Miša zakonsko posteljo zamenjala za kavč v dnevni sobi in delala družbo psički, ki se je privajala na boks in je prve noči tudi kar veliko prejokala. Ko se je sčasoma le umirila in večino noči prespala, je tudi Miši postal kavč premalo udoben. A po selitvi v spalnico se je Kim iz svojega boksa hitro preselila na posteljo . »Zato pa ve, da jo vsak dan čaka umivanje tačk, enkrat tedensko pa kopanje.« Je prava pasja lepotička, kar je dokazala z osvojitvijo nazivov prvaka v kategoriji junior doma in na Hrvaškem. Svojo lepoto bo znova dokazovala še med odraslimi psi, sicer pa Miša zanjo ne načrtuje večje lepotne kariere. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA OVI TEDNIK IN RADIO CELJE V nedeljo z Manco, ki osvaja svet Manca Čujež je popotnica, novinarka in ženska tisočerih talentov. Trdnost ji je dala družina. Kot pravi, je s tremi brati in sestro ter zdaj že s šestimi nečaki pri njih doma v Tratni pri Grobelnem občasno kot v mravljišču. Za krila je poskrbela sama. V svoj popotniški album je doslej ujela že na tisoče utrinkov najbolj eksotičnih kotičkov planeta. Doživetja s svojih potovanj iskrivo deli na potopisnih predavanjih. Za potep kam blizu ali daleč ji nikoli ne zmanjka energije. Ob tem pa je najlepši del potovanja vedno vrnitev domov, ker si ne zna predstavljati življenja na tujem. Kot novinarka je začela pri Šentjurčanu, danes pa piše za številne nacionalne medije. Trenutno skrbi za odnose z javnostmi pri Planinski zvezi Slovenije. Letos je že tretjič soustvarjala festival gorniškega filma in bila med tistimi, ki so v Sloveniji začeli projekt Noč knjige. Energijo nabira v hribih in tudi zato se kot vodnica planinskega društva Slivnica iz Ljubljane vztrajno vrača na Kozjansko. O tem, kaj pomeni življenje zajemati z veliko žlico in dihati s polnimi pljuči, bomo v nedeljo, 8. marca, na Radiu Celje z Manco Čujež klepetali v oddaji Znanci pred mikrofonom. sto, foto: osebni arhiv m » i 1 I 1 ■ 1 L 1 701 let Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: ■ naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baski ■ tri naročnike, ki bodo prejeli vikend najem apartmaja Celeia na Golteh. I I Naro I—I in pri I I Naro I—I in prt Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poitni naslov: Datum rojstva: Telefonska Številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i' Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo io hranjenje posredovaoih podatkov skladno z veljevnim Zakonom o varstvu osebnih podetkov. novi tednik www.novitednik.com 44 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Z močjo, upanjem in s pozitivnostjo nad raka Ko ti bolezen spremeni življenje in morda da novo priložnost Do 6. marca je teden boja proti raku, marec pa je tudi mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. Ljudje včasih niso govorili o tem, da imajo raka, saj je to predstavljalo tabu temo. A je danes tega tabuja vedno manj. Vsi tisti, ki so bolezen premagali, vedo, da je o tem treba govoriti. In spregovoriti. Tudi s tem in z razvojem novih načinov zdravljenja je bolezen vedno bolj ozdravljiva in doba preživetja bolnikov z rakom se tudi v Sloveniji podaljšuje. O onkoloških boleznih smo pisali že mnogokrat. Tokrat smo v Novem tedniku dali prednost nekaterim, ki so bolezen uspešno premagali. Kaj sporočajo tistim, ki trenutno bijejo največjo bitko v svojem življenju? Četudi bomo nanizali nekaj statističnih podatkov, je dobro vedeti, da vsaka številka pomeni življenje nekoga, njegov boj in boj njegovih svojcev, ki so prav tako vpeti v zdravljenje. Moč, volja, upanje, pozitivnost so besede, ki so nam jih najpogosteje nanizali sogovorniki, ki smo jih prosili za sporočilo našim bralcem, ki se morda trenutno soočajo z rakom. V Sloveniji so to bolezen po podatkih Registra raka v letu 2011 odkrili pri 12.944 ljudeh, v celjski regiji pri 1.708, od tega je bilo več moških kot žensk. Med šestimi najpogostejšimi vrstami raka, zabeleženimi pri moških v celjski regiji v letu 2011, so bili rak prostate, debelega črevesa in danke, kože, rak sapnic in pljuč, želodca in ust ter žrela. Pri ženskah na našem območju je največ raka kože, dojke, debelega črevesa in danke, maternice, sapnic in pljuč ter želodca. »Obolevnost in umrljivost zaradi raka je mogoče zmanjšati z zdravim načinom življenja, s pozornim samoopazovanjem in z zgodnjim odkrivanjem bolezenskih sprememb, zgodnjo diagnostiko ter učinkovitim in s pravočasnim zdravljenjem,« je skupno sporočilo zdravnikov. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Biti močan, predvsem Velike stvari v majhnih v nočeh rečeh r M THERMANA ijtsko OSTEOPATSKA-KIROPRAKT1ČNA AMBU1ANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTHRZDRAVJA.NETi E-POŠTA: VERS]N]N.ANDREJ@GMA]LCOM V_/ BRIGITA LEBAN s.p. Keršova 1 Zdravstveni dom 3213 Vojnik telefon: 03 577 33 60 mobitel: 041 851 468 E-pošta: optika.leban@siol.net Nudimo vam: korekcijska sončna očala stekla priznanih proizvajalcev ZEISS, ESSILOR okvirje blagovnih znamk COGAN, EASY TWIST, FENDI, TITANCLASS, FITCHE, ADIDAS sončna očala RAY BAN, EXESS, LOTTO Delovni čas: pon., tor., čet., pet. od 8. do 18. ure, sreda od 8. do 15. ure Mišo Toplak, znan rokometni trener, je raka premagal že dvakrat. Prvič je bolezen udarila v najlepših letih, ko se je aktivno ukvarjal s športom, pri 19 letih. Četudi je bila napoved bolezni zelo slaba, saj so mu takrat napovedali le še šest mesecev življenja, se ni predal. »Seveda je najprej sledil šok, a nato moraš ostati močan in si dopovedati, da se je treba boriti in čim prej kljub zdravljenju in terapijam začeti ponovno normalno živeti,« pravi Toplak. Raku je nato v zrelejših letih ponovno zrl v oči in ponovno zmagal. »Nekje v sebi mislim, da je beseda rak prehudo poimenovanje za to bolezen. Je pa res, da je bolezen posledica stresa in težkih trenutkov v življenju. Vendar sta diagnoza in potek bolezni odvisna od posameznika. Kadar je v zgodnjih fazah, vedno rečem, da to skoraj ni nič, saj je ta bolezen zdaj dobro ozdravljiva in premagljiva. Morda celo bolj kot kakšna angina ...« pravi Toplak. Vsem, ki so v podobnih življenjskih situacijah, >polaga na srce< pozitiven pogled na svet in življenje, moč in voljo: »Predvsem v nočeh. Podnevi imaš ljudi okoli sebe, venomer se nekaj dogaja. Noči pa so za ljudi, ki se borijo z rakom, najtežje, ker takrat razmišljajo o vsem. A naj bodo močni. Vsak dan je novo rojstvo. In človek ne sme nikoli obupati!« Biti močnejši od bolezni Pred leti je rak zaznamoval tudi življenje naše novinarke Janje Intihar. Toda diagnoze v mislih nikoli ni povezala s smrtjo. »Nikoli. Govorila sem si, da me ena takšna bolezen že ne bo pokončala in da sem močnejša od nje. Če sem v življenju že toliko preživela, bom pa še to,« je dejala. In kako prav je imela. Raka je premagala. V času zdravljenja in terapij niti za sekundo ni pomislila na morebiten slab izhod. Po bolezni je tudi ona opazila, da se v majhnih stvareh skrivajo velike dragocenosti življenja. A bolezen jo je naučila, kot pravi, spoznati tudi krhkost svojega telesa. »Ljudje resnično ne smejo obupati ali se prepustiti bolezni, ampak jo morajo premagati tudi z zaupanjem v uradno medicino. Terapije niso enostavna stvar, zato ne smejo razmišljati samo V največjo oporo v času bolezni ji je bila poleg družine vera. »To je tisto, na kar se lahko nasloniš in kar ti da občutek, da nisi sam. Ne samo v času bolezni, ampak na vseh področjih življenja,« pravi Jadranka Škornik, sicer zobna asistentka v celjskem zdravstvenem domu. Z boleznijo se je lažje boriti, če imaš rad življenje in ga dojemaš kot vrednoto ter dragocenost, ki ti je bila podarjena. »Nikoli ne smemo obupati in upanje ne sme nikoli umreti,« dodaja Škornikova. Na svet gleda z izjemno pozitivnostjo, a prizna, da strah nekje ostane v podzavesti: »Ampak z leti ga je vedno manj. Torej se ne zbujaš s prvo mislijo na bolezen. In če že takšna misel pride, jo preusmeriš, si rečeš, da moraš po pravi poti, in porodi se pozitivna misel.« S tem namreč živiš, a na svet vseeno gledaš drugače, pravi in dodaja: »Vidiš velike stvari v majhnih stvareh. Spoznaš, da so pomembni vsak trenutek, vsak odnos, vsaka beseda.« Odločitev, da se boš boril o bolezni, ampak o drugih, lepih stvareh v življenju,« dodaja Intiharjeva. Dodaja še, da določen posameznik ni ne prvi ne zadnji, ki ima raka. A na drugi strani je treba vedeti, da je ogromno ljudi, ki so raka premagali in normalno živijo naprej. Njihova sporočila so zato kot dobra popotnica ostalim. Ob diagnozi se pojavi najprej vprašanje, zakaj ravno jaz, je povedala Milena Sisinger, znana stečajna upraviteljica na Celjskem. Z rakom se je srečala že dvakrat. »Vprašanje, zakaj se je to zgodilo meni, je prvo, ampak nato se pri sebi odločiš, da se boš z boleznijo boril in jo premagal. Razum govori, da bo medicina naredila svoje, k temu je treba dodati samo še dobro voljo in pozitivno energijo v smislu, da se ne bomo predali,« nam je razložila svojo izkušnjo o trenutku, ko je pred leti zbolela. Nikoli se ni obremenjevala s tem, ampak se je preprosto odločila, da bo borbo z rakom dobila. In jo je. Veliko ji je pomenila podpora prijateljev in zdravstvenega osebja, toda ves čas je vedela, da je največ odvisno od nje. Bolezni nikoli ni skrivala. O tem se je treba pogovarjati, dodaja. »Če kdo rabi moralno podporo v podobnih situacijah, je moja telefonska številka 24 ur na dan na voljo,« nam je še povedala. Sisingerjeva slovi po zelo močni pozitiv- ni energiji in tudi sama želi ljudem z rakom vliti moč in upanje: »Najbolj ponoči. Takrat je človek sam s svojimi mislimi in takrat razmišlja o marsičem. Ravno v takšnih trenutkih je treba biti močan in najti pozitivnost.« Tudi ona svetuje, da se ne sme nikoli vreči puške v koruzo, upanje mora vedno ostati globoko zasidrano v srcu. »Medicina naredi ogromno, a veliko mora narediti tudi človek sam. Nekaj mora v svojem življenju spremeniti. Morda način življenja ali le vrednote, skozi prizmo katerih zre v svet,« še zaključuje. Od torka do danes je celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje z Zdravstvenim domom Celje, Društvom za boj proti raku regije Celje in Javnim zavodom Socio - Projektno pisarno Celje, Zdravo mesto ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje pripravila več informativno-svetovalnih dogodkov, namenjenih širši javnosti in usmerjenih v preprečevanje ter zgodnje odkrivanje raka. Zdravstveni strokovnjaki bodo prisotni tudi na sejmu Altermed v Celju, ki bo od 13. do 15. marca. Tam bodo predstavili državni presejalni Program Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Obiskovalci se bodo lahko seznanili s koristnimi priporočili za preprečevanje in pravočasno odkrivanje te oblike raka. V spremstvu strokovnjaka se bodo lahko sprehodili skozi napihljiv model debelega črevesa in ob nazorni razlagi spoznali delovanje debelega črevesa in morebitne bolezenske spremembe. AKCIJA 45 (S)hujsajmo z Novim tednikom in Radiem Celje NIJZ Zdravstveni dom Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje TOPFIT center za zdravje in rekreacijo ODLOČENA SEM Ves čas zapira vrata hladilnika Ana Marija Pintar je v dveh mesecih shujšala za sedem kilogramov. Sprva je načrtovala, da ji bo glede na obdobje akcije, ki je že mimo, uspelo shujšati nekoliko več, vendar prizna, da je prišla kriza. »Volčja lakota se je pojavila. Pride trenutek, da bi spraznila ves hladilnik, in prav kontrolirati se moram ...« pravi z nasmehom, a je v njenih besedah čutiti skrb. Dodaja, da volja ni padla, morda pa je malo razočarana, ker do zdaj ni dosegla rezultatov, ki jih je pričakovala. »Ampak to pomeni, da se moram še bolj potruditi, doma pa hladilnik ves čas zapirati. Seveda se malo pregrešim kdaj, še posebej, če fino diši. Ko kuham doma, moram hrano tudi poskusiti vmes ...« še doda. A vseeno je odločena, da bo znižala težo še za 20 kilogramov do poletja. »Če mi uspe do konca akcije zbiti težo še za pet kilogramov, bom tudi cilj do poletja dosegla,« doda. Veliko ji pomeni podpora skupine, saj pravi, da vsi razumejo, kaj pomeni odrekanje nečemu, kar je bilo včasih redno na jedilniku. Ljudje, ki težav s težo nimajo, ne razumejo vedno, zakaj nekdo kakšen prigrizek odkloni. Se pa Pintarjeva prešerno nasmeji, ko razloži, da se to, da je shujšala, opazi na telesu. »Predvsem v predelih trebuha, pasu in zadnjice,« pojasni in pokaže se iskra v njenih očeh. Priznam, pregrešim se« »V dveh mesecih sem shujšala šest kilogramov. Zadovoljna sem,« pravi Irena Ko-lar. Do konca akcije bi rada shujšala še vsaj štiri kilograme, če bo še več, bo vesela. Lani je namreč že sama izgubila kar 20 kilogramov. Tudi ona poudari velik pomen motivacije oziroma podpore skupine. »Priznam namreč, da se je pri meni pojavila kriza. Pri hrani mi je težko. Včasih se pregrešim. Najtežje je konec tedna, ko moram kuhati za domače, predvsem pri mesu,« doda Kolarjeva. »Vam je kaj žal, da se pregrešite?« jo vprašamo. »Seveda mi je. Kako to rešim? Grem na dolg sprehod,« odgovori. Tudi v fitnes hodi štirikrat ali petkrat na teden. Ne glede na vse jo veseli, da se izguba kilogramov kaže še v počutju, opazi namreč veliko razliko med počutjem, ko je hujšala sama in zdaj, ko hujša pod strokovnim vodstvom: »Prej sem predvsem plavala in hodila, zdaj pa je ob še bolj intenzivnem gibanju drugače. Telo se spreminja.« Nam je pa Kolarjeva nekaj obljubila. Vestno se bo držala cilja, da ne bo pridobila niti kilograma več od tiste teže, ki jo bo tehtnica Tanita pokazala ob koncu naše akcije. Držimo jo za besedo. Predano in s ( 2 Novim tednikom in Radiem Celje Tokrat so pozorno poslušali strokovnjakinjo za nego in kozmetiko Andrejo Knafelc. Nato se je razvila sproščena razprava tudi o tem, kako na kožo deluje pravilna prehrana in kaj za lepšo kožo lahko storijo sami. Pred nami zadnji mesec akcije hujšanja Kako resna stvar je hujšanje, kažejo besede udeležencev: »Nastopila je kriza!« Začel se je še zadnji mesec akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Za udeležence je to ključno obdobje. Zakaj? Ker v svojem načinu življenja čutijo pomembne spremembe, enako v svojem počutju, zdravju, spremembe so vidne tudi na telesu. Nekateri so nam priznali, da jim je motivacija nekoliko padla in da je ravno zdaj čas, ko pride do izraza medsebojna podpora v skupini. Da je motivacija vendarle nekoliko padla, se kaže tudi v nihanju števila izgubljenih kilogramov oziroma v nihanju kilogramov, ki jih skupno in tedensko zmanjšujejo. Ta teden so shujšali za l2 kilogramov, skupno so zdaj - v primerjavi z začetkom akcije - lažji že za 157 kilogramov. Je pa treba upoštevati, da je številka zagotovo malenkost večja, saj je zaradi bolezni manjkala ena udeleženca akcije. 157 kilogramov manj je pravzaprav kar veliko in kaže na velik trud vsakega posameznika v akciji. V življenju vsakogar pride kdaj do trenutka, ko se pregreši, vendar je zelo pomembno, da vsi zberejo zdaj, ko akcija še traja, dovolj moči in volje, da se pregrešnim prehranjevalnim željam uprejo. Zdaj imajo namreč še čas in možnost, ko bodrijo drug drugega, njihovo hujšanje pa je ves čas strokovno nadzorovano. Ko bo akcije konec, tega več ne bo in takrat bodo prepuščeni sami sebi. Zato se je dobrih navad treba izučiti zdaj. Čeprav kdaj pade motivacija. O negi kože Po tehtanju na torkovi delavnici so se na obrazih udeležencev vseeno pojavili nasmehi. Sledilo je namreč predavanje o negi kože. Nekaj koristnih nasvetov jim je predala Andreja Knafelc iz Studia Esentija, ki že vrsto del dela na področju kozmetike, nege in masažnih terapij. Ravno zato, ker so udeleženci na svojem telesu zaradi hujšanja opazili vidne spremembe, so govorili med drugim tudi o pomenu kože. »Po vseh rezultatih, ki so jih udeleženci dosegli, je pomembno, da vedo, kaj se dogaja s kožo v procesu hujšanja in po njem. Koža mora ostati elastična in pri tem si lahko pomagajo tudi s pravilno prehrano, bogato z vitamini, morda doma sami s kakšnim pilingom,« pravi Knafelčeva. Dodaja, da je pomembno tudi to, ali so v procesu huj šanja ves čas telovadili ali ne. Gibanje namreč ohranja elastičnost kože. Udeležencem je razložila še, zakaj je za pravilno in zdravo delovanje kože pomembno pitje vode in da jo v telo vnašamo v zadostnih količina tako s pitjem kot z uživanjem sadja ali zelenjave. Ravno pri delovanju kože se je pokazalo, kako pravilna prehrana, zdrav način življenja in gibanje utirajo pravo pot do končnega cilja. Prihodnji teden bo na vrsti delavnica Brigite Fižuleto, ki-neziologinje v medicini dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu. Tema: nordijska hoja. Če bo vreme dopuščalo, bo skupina izvedla tudi preizkus hoje na dva kilometra. Komaj čakamo! SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Dobili smo ga pri izhodnih vratih iz predavalnice celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ko je tako nežno prenašal tehtnico Tanito. Ona je kot živa ženska! Prenese vse! Naše budno oko je opazilo nekaj zanimivega. Majčke, ki smo jim podarili na začetku akcije, so jim zdaj že prevelike oziroma preširoke. Ni čudno, če pa so šli kilogrami že dol. 46 RAZVEDRILO Kdaj? Včasih človek prej samega sebe sreča kot sogovornika, ki bi ga nujno potreboval. Pogovor Tine Vengust po telefonu: »Jaz moram zdaj v Laško, potem v Rogaško in ne vem, kdaj naj vas sploh pokličem, če niti vi ne veste, kdaj naj vas pokličem, pa res ne vem, kdaj naj vas pokličem.« Računalnik »žre« vse mogoče Simona Šolinič se je razburila: »Tale računalnik je za v smeti. Že vpisane prispevke za obračun plače mi je požrl ...« Andreja Balja: »Meni pa žre honorarje, vedno nižji so .« Igor Šarlah: »Dajte tem računalnikom kaj jesti, da bo mir.« MODROSTI Človek je lahko trši od kamna in nežnejši od cveta. (azerbajdžanski pregovor) ANEKDOTE Čeprav se je pod Ludvikom XV. gospodarski položaj Francije zelo poslabšal, ni dvor ničesar ukrenil, nasprotno, državna blagajna je bila žrtev raznih gostij, zabav in sprejemov. Večinoma državniki niso nikoli posebej varčevali, za Ludvika XV. pa je veljal izrek: »Uživajmo, dokler bo šlo, bo šlo. Za nami je lahko tudi potop.« Razmere so bile tako obupne, da celo tisti na dvoru niso dobivali plače ob pravem času. Tedaj so se operni pevci pritožili pri kralju, naj naredi red. Kralj jih je potolažil: »Gospoda, najprej moramo pomiriti tiste, ki jočejo, šele nato pridejo na vrsto tisti, ki pojejo.« Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. Spraševali smo vas, katera sezona akcije Naj maturantka in naj maturant je letos. Pravilen odgovor se glasi: četrta. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Nine Dolar iz Stopnika pri Vranskem, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V sodelovanju s katerim klubom je nastala priloga, ki jo najdete v tem Novem tedniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Prepir Ko se doma skregaš, je isto kot na koncertu: najprej najnovejše, za vrhunec pa še stari hiti. Ne bo dočakal Američan, Rus in Slovenec pridejo pred Boga. Američan: »Kdaj bomo mi prišli iz krize?« Bog: »Čez 50 let!« Američan začne jokati: »Tega jaz ne bom dočakal .« Rus vpraša Boga: »Kdaj bomo mi prišli iz krize?« Bog: »Čez 70 let!« Rus začne jokati: »Tudi jaz ne bom tega dočakal .« Slovenec vpraša Boga: »Kdaj bomo pa mi prišli iz krize?« Bog začne jokati in Slovenec ga vpraša: »Zakaj pa ti jočeš?« Bog odvrne: »Ker tega jaz ne bom dočakal .« Telefon ali noga? Francelj si nabavi nov pametni telefon. Veselo brska po njem tudi med hojo po cesti. Naenkrat se spotakne in pade, telefon pade po pločniku. Zasliši se: »Hrsk!« Francelj izdavi: »Upam, da je noga.« Zdravnik 1. Zdravnik pride domov in vidi, da mu pušča cev pod umivalnikom. Pokliče mojstra in ko ta konča, vpraša, koliko je dolžan. »Sto evrov,« odgovori mojster. »A ni to preveč za eno tako posredovanje? Jaz sem zdravnik, a ne morem računati toliko!« Mojster: »Saj tudi jaz nisem mogel, dokler sem še bil zdravnik .« Zdravnik 2. Neznosna gneča v ponedeljek zjutraj na lokalnem avtobusu sredi Ljubljane. Naenkrat se zasliši klic: »Je kje v bližini zdravnik?« »Tukaj sem,« zakliče možakar in se začne prebijati skozi gnečo z druge strani avtobusa. Končno pride do človeka, ki ga je klical. »Tu sem, potrebovali ste me.« On: »Bolezen grla, osem črk?« Jezus V šoli so dobili nalogo, naj opišejo svojo mamo. Mali Miha je napisal: »Moja mama je najboljša in najbolj pridna na svetu. Vsako jutro zgodaj vstane, da nam pripravi zajtrk in oblačila. Potem gre v službo in med odmorom v trgovini nakupi vse za kosilo. Ko pride domov, skuha, nam postreže, očetu da hladno pivo iz hladilnika in nato vse pospravi in pomije. Nato še pere, lika in pospravlja. Zvečer nas stušira in spravi spat. Ko pa se ona uleže, pride k njej Jezus.« Učiteljica: »Vse sem razumela, Miha, le tisti Jezus na koncu mi ni jasen.« Miha: »Tudi meni ni povsem jasno, vem samo, da ko se mama uleže, reče: >O Jezus, a zdaj pa še ti?« 1 8 2 4 7 5 9 9 5 4 1 7 1 7 4 8 6 9 2 8 5 2 3 9 6 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Od balina do balina V poznih srednjih letih ugotavljam, da je moja podoba vse bližje moji ob rojstvu. Rodil sem se seveda brez las, danes ostaja le še ozek venček okoli moje glave. Vse je minljivo, tudi lasje so. In z njimi je povezano marsikaj. Ko so se začeli na moji otroški glavici pojavljati prvi lasje, so se jih starši veselili. Potem so postajali ti laski vse bolj košati, celo kakšno pohvalo sem slišal, da imam lepe lase. Danes bi to, če bi mi kdo rekel, da imam lepe lase, seveda bilo predrzna žalitev. In ko sem bil mlad fant, je bilo seveda zelo moderno (danes bi rekli, da je bilo »in«), če si imel daljše ali celo dolge lase. Če si imel takrat dolge lase, si bil velik »frajer«, pomenilo je, da si upaš veliko več, kot si upajo drugi. Da si glavni. To je bil čas, ko so dolgolasi člani skupine The Beatles polnili glasbene lestvice z novimi in novimi glasbenimi uspešnicami, ki so danes priljubljene zimzelene melodije. Bil je tudi čas muzikala Lasje - Hair. Čas nasprotovanja vietnamski vojni in množičnih študentskih demonstracij, ko so bili (dolgi) lasje celo znak upora proti obstoječi »gnili« kapitalistični družbi. Naj pripomnim, da smo tudi iz naše osnovne šole morali na demonstracije proti Američanom v Vietnamu. Zapletlo se je le, ko je moj sošolec na transparent napisal »Predsednik Johnson je podgana«. To se za socialistične demonstracije seveda ni spodobilo, zato je moral na zahtevo naše tovarišice napisati na transparent prijaznejšo protiameriško misel. Pa se vrnimo k lasem. Med takratnimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi starejšimi so bili dolgolasci milo rečeno zelo nepriljubljeni. Marsikateri starejši si je to dolgolascem celo upal povedati na cesti, kar bi ga lahko v današnjih »komunikacijskih« razmerah stalo tudi kakšnega zoba. Spomnim se vaškega dolgolasca, ki ga je večina vaščanov gledala med hojo skozi vas s prezirom. Na vasi se seveda ljudem skoraj nikoli ne pove resnice v obraz. Za hrbtom so govorili o huliganih. Moja malenkost, iz boga in socializma boječega okolja, si je takrat privoščila le nekoliko bolj košato frizuro. Potem so prišli časi, ko so si dolge lase puščali že fantje v najbolj odročnih vaseh, ko nad tem ni bilo več zgražanja. In spet novi časi: meščani in malo bolj po-deželani so si začeli puščati, spet da bi bili »frajerji«, zali-zce. Eni so si jih puščali daleč proti vratu, saj čim daljše kot so bile, bolj si bil moderen. Na koncu je bilo tako, da so si zalizce puščali celo v najo-dročnejših vaseh. Če me začetek skleroze ne vara, je potem zavladala moda, ko si moral biti povsem brez zalizcev, niti sledu ni smelo biti od njih. Danes je vse drugače, danes vlada moška lasna demokracija. Lahko si privoščiš dolge lase, lahko imaš zalizce ali jih nimaš, lahko si postrižen na balin. Danes bi lahko imel celo dolge lase, vendar je mati narava poskrbela, da to sploh ni več mogoče. Resnici na ljubo je treba povedati žalostno resnico, da imajo skoraj vsi nekdanji dolgolasi »frajerji« že kar nekaj časa podobno frizuro kot jaz, to je zgolj tisti venček okoli lobanje. En tabu pa še vendarle vlada, saj bi moški, ki bi nosil lasuljo, vzbudil bolj kot ne posmeh. In rešitev? K frizerju že nekaj let ne hodim več, saj se mi zdi plačano striženje mojega lasnega venčka razmetavanje denarja. Frizura na balin, nekoč tudi prezirana, je seveda postala zakon. Pa še brezplačna je. NIČ VEČ LASATI Kakšna tišina bi nastala, če bi ljudje govorili samo o tistem, kar vedo. (Karel Čapek) REŠITEV SUDOKU 141 6 2 7 4 9 8 5 3 1 8 4 3 1 6 5 9 2 7 5 9 1 2 3 7 4 6 8 3 6 8 9 7 2 1 5 4 4 7 9 6 5 1 3 8 2 1 5 2 3 8 4 7 9 6 9 1 5 7 2 6 8 4 3 2 3 4 8 1 9 6 7 5 7 8 6 5 4 3 2 1 9 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Ali lahko držite mojo uro? ... MAJHNA KORENINA SREDSTVO ZA LEPŠANJE OBRAZA V HRIB USEKAN PROSTOR ODLIČNA OCENA TRIPRSTI LENIVEC SKUPNOST UČENCEV IZDELOVALEC KALUPOV OTOŠKA SKUPINA V Z. SREDOZEM. MORJU GRAFIK JUSTIN AVTOMOBILSKA OZNAKA FILIPINOV GOBE (STAR.) IZDELKI IZ LESA PRISTANIŠKO MESTO V RUSIJI HOMERJEVA PESNITEV RAZDALJA MED EKS-TREMOMA KLINIČNI CENTER TOVARNAV ŽELEZNIKIH JEŠPREN-JEVA ENOLONČNICA PRIVRŽENEC GNOSTI-CIZMA DEL OČESA LJUBITELJ IT. POLITIKE JADRANSKI OTOK OSR. SL. NRAVO- KNJIŽNICA SLOVEC AFRIŠKI VELETOK IGRALEC VALIČ SL. SLIKAR (JANEZ) SAMICA KONJA JAMAJŠKA PEVKA JONES JUDOV SIN NAPRAVA NA STREHI NICK NOLTE BIBL. IME SIRIJE Z MEZOPOT. IVAN HRIBAR KILOPONDMETER VRSTA ZAVORNEGA SISTEMA SREDNJEEV-ROP. REKA VRH V DOLOMITIH VRSTA GLASBILA EVROPSKA UNIJA PRIPR. ZA POKRITJE OSTREŠJA ORGAN ZA IZLOČANJE ŠKODLJIVIH SNOVI NOVOZE-LAND. STAROSELEC ALŽIRSKO MESTO UBOŽEC, REVEŽ (EKSPR.) NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (SYLVIA) e REKA V RIMU MAKEDONSKI PROSVE TITELJ GOSTINSKI DELAVEC VODLJIV ZRAKOPLOV MOZO-LJAVOST EVGEN CAR GR. BAJESLOVNO BITJE BIOLOŠKI POJEM BESEDNA VRSTA POKRAJINA V SREDNJI GRČIJI OTROK, KI KOBACA (EKSPR.) 13 ANDRAŽ NASPROTJE MAJHEN VEHOVAR DNEVA ODER KOS SUKANCA CIGARETNI OGOREK ZBADLJIVO METULJ S LEPOSLOV- TRAKOVI NA NO DELO KRILIH Ups! No, zdaj mi ga ne bo potrebno hraniti. 4. VOKAL LONDONSKA IN 4. ČRKA GALERIJA KRATKA ŠALJIVA ZGODBA SPANSKO BELO VINO BIBLIJSKA OSEBA 15 IVO VAJGL IVAN CANKAR LJUBLJANSKO KOPALIŠČE POMIVALEC (REDKO) Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za mesečno vadbo (8 obiskov) v Centru za zdravje in rekreacijo Top fit v Celju 2. nagrada: bon za mehiško jed za dve osebi v Piceriji Verona v Celju 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 10. marca 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 8 Vodoravno: GAMELJNE, OTELITEV, BRIOŠ, SR, AIR, AVTO, VB, JLA, LOUISIANA, ESTRI, KOT, IZDATNOST, ATA, VI, MARŠRUTA, ENOJNIK, ETIKA, VREME, DITA, TRNEK, OSMICA, NN, JEAN, TRTAR, MAJOR, EP, ARHIVI, OPAST, 1 2 s 4 5 B 7 B 9 10 11 12 13 14 15 1B križanke in zabavo. Ona: Končno se vam bo zdelo, da veste, kaj v resnici pričakujete od ljubezni. Razčistili boste nesporazume iz preteklih časov in s tem pridobili marsikatero simpatijo iz kroga prijateljev. On: V ljubezni boste zabredli v velike težave in le sreča vas lahko reši pred popolnim polomom. Za nasvet se obrnite na starega prijatelja, ki se je nekoč že znašel v podobnem položaju. Ona: Sestali se boste s starim prijateljem in skupaj obujali spomine na prijetne dni iz skupne preteklosti, ki še ni tako daleč. Pazite, da vas preveč ne zanese, saj ste v čustvih še vse preveč labilni. On: Ne zapirajte se vase, ampak zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila, zlasti na ljubezenskem področju. Nič ni nemogoče, zato kar pogumno z besedo na dan in uspelo vam bo nekaj, o čemer ste do zdaj le sanjali. Ona: Pomagali boste prijatelju v stiski, iz katere enostavno ne bo videl izhoda, za vas pa bo to le manjši napor, saj boste imeli vse informacije. Tega ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, ko jo boste potrebovali. On: Nekdo vas bo sicer prepričeval, da niste sposobni konkretnega poslovnega uspeha, vendar boste kljub temu dosledno vztrajali pri prvotnem načrtu. To se vam bo na koncu tudi pošteno izplačalo. mo; Ona: Zaradi neke zadeve ne bodite preveč razočarani, ampak poskusite živeti tako, kot ste si začrtali že pred tem dogodkom. Le zakaj bi pustili neprijetnim dogodkom, da vam zagrenijo življenje? On: Če boste tako nadaljevali, vas bo znova izdalo zdravje, zato premislite, kaj vam je pomembnejše: zdravje ali denar. Verjetno se boste na koncu odločili za nekakšen kompromis, ki niti ne bo tako slaba odločitev. DVOJČKA ^■streuc Ona: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čim prej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice v poslovnem in tudi v zasebnem življenju. On: Uspeli ste se izvleči iz dokaj kočljive situacije, vendar se vam lahko hitro zgodi, da se bodo ponovno pojavile težave. Zato se nikar ne zanašajte na sicer ugoden položaj, ampak poskrbite, da se bo tudi obdržal. Ona: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste, da se nekdo vse prevečkrat kot po naključju pojavlja v vaši bližini. Mogoče je še najbolje, da sami storite odločilen korak, saj bo druga stran preveč sramežljiva. On: Ne smete se vedno primerjati s tistimi, ki so rojeni pod srečno zvezdo. Pa saj ste tudi vi precej uspešni, težava je le v tem, da ste preveč skromni. Nekdo bi vas rad spoznal, zato se mu nikar ne izmikajte. Ona: Prej kot boste opravili svoje obveznosti na poslovnem področju, prej se boste lahko posvetili uresničevanju načrtov s partnerjem. Nikar se ne obotavljajte, ampak pošteno poprimite za delo. On: Sodelavki boste naredili precejšnjo uslugo, ki vam jo bo slej kot prej poskusila vrniti. Tako si boste ponovno uspeli pridobiti zaveznika na poslovnem področju, kar vam lahko samo koristi. KOZOROG & Ona: Ne bodite preveč radovedni, če želite res izvedeti, kaj se dogaja okoli vas, sicer vam bodo skušali to prikriti. Uporabite majhno zvijačo, izvedeli boste natančno to, kar pričakujete, in oddahnili si boste. On: Naj vam ne bo žal, da ste pogosto osamljeni, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se vam ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo treba tudi malo potruditi, predvsem pa oditi v družbo. UZO, TOLMIN, TL, VRŠIČJE, ORISA, IAN, KAVA, TATAR, ADIDAS, VTOK, BOK, MIKI, LIČAR, KOMAD, AK, NAIVEC, TATAMI, LATENCA, APERITIV, ALERGEN, RENTNINA. Geslo: Območje orkanov Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za celostno terapijo v Zdrav in pika v Celju, prejme: Andrej Čede, Petrovče 236, 3301 Petrovče. 2. nagrado, bon za pico in mehiško jed v Piceriji Verona v Celju, prejme: Zalika Mernik, Cesta Kozjanskega odreda 4, 3220 Štore. 3. nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem, prejme: Patricija Magič, Zadobrova 112, 3211 Škofja vas. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Poskusili se boste sprijazniti z novim razmerjem moči v družbi. Vse vam sicer ne bo pogodu, a niti ne bo tako slabo. Naredili boste korak, na katerega si nekoč niste upali niti pomisliti. On: Še vedno se vam obeta zanimiva investicija, toda bolje bo, če se boste vsaj malo podvizali. Tudi drugo stran zanima predvsem dobiček in do vas ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev... DEVICA Ona: Izkazali se boste zlasti v očeh svojega izvoljenca, ki bo nad vašim dejanjem več kot presenečen. Naenkrat bodo vse težave iz preteklosti povsem pozabljene, kar boste na vsak način tudi hitro izkoristili. On: Nikar ne nasedajte praznemu govoričenju drugih, saj vas želijo le zavesti in vam z ničemer pomagati. Ljubezen je vse preveč pomembna zadeva, da bi odločitve prepuščali drugim. VODNAR Ona: Ker ste si premalo prizadevali, ste izgubili nekaj tistega, kar vam je veliko pomenilo. A nikar se ne delajte, da ste užaljeni, temveč se raje posvetite prihodnosti, ki vam lahko prinese še kaj lepšega. On: Ne zapirajte se vase, ampak pustite ljudem, da vam pomagajo. Okoli vas je kar nekaj ljudi, ki vam želijo priskočiti na pomoč, saj vas cenijo in razumejo vaš trenutni položaj. Skupaj bo vsekakor lažje. Ona: Ne mislite le na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšega kot samo garanje. Sicer pa je že skrajni čas, da si tudi na ljubezenskem področju življenje uredite podobno kot po poslovni plati. On: Ko se vam bo ponudila priložnost, jo zgrabite z obema rokama. Prijateljice vam pripravljajo presenečenje, ki vam mogoče niti ne bo preveč všeč, zato se pripravite na rahel prepir. 11 12 BARIJ 3 2 5 1o PREZBITERIJ 7 8 TRSKA g 14 4 1e 48 RUMENA STRAN v m ^ m m m m m Čistijo in urejajo V celjski MČ Kajuh so slavili krajevni praznik, s katerim vsako leto obeležijo spomin na slovenskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Ob tej priložnosti so podelili tudi pohvale, priznanja in plaketi za lepo urejeno okolje. Plaketi sta prejela dolgoletni član sveta mestne četrti Janez Lampret in v imenu I. gimnazije ravnatelj Anton Šepetavc. V imenu etažnih lastnikov stanovanjskega bloka Na otoku 13 je pohvalo prejela Urša Drugovič. LK, foto: SHERPA h ■ ■ ■ W ■ m m Zgornjesavinjcani proti gluhoti Moč ljudstva so spoznavali trije zgornjesavinjski župani, ki so se v soboto v Juvanju udeležili srečanje, kjer so terjali boljšo protipoplavno varnost doline. Tam so bolj ali manj jeznim razpravljavkam in razpravljavcem prisluhnili Franjo Naraločnik z Ljubnega (na fotografiji v prvi vrsti), Stanko Ogradi iz Gornjega Grada in Vinko Jeraj z Rečice ob Savinji (na fotografiji sta v drugi vrsti z leve). Jeza ljudstva seveda ni bila naperjena proti županom, ampak proti državi, ki je za Zgornjesavinjčane in njihovo Savinjo včasih gluha. Kako pa naj slišijo pripombe, če je do prestolnice tako zelo daleč! BJ Kuharski mojstri za en dan Na gradu Tabor v Laškem je bilo v torek prvo od enajstih regijskih tekmovanj osnovnošolcev v kuhanju avtohtonih lokalnih ali regionalnih jedi. Tekmovanje že četrto leto v okviru projekta Kuhnapato pripravlja Društvo Vesela kuhinja. V vihtenju kuhalnice so se tokrat pomerile ekipe iz Savinjske regije, in sicer osnovnošolci z Ljubnega ob Savinji, Rečice ob Savinji in iz Mozirja. TV, foto: SHERPA Zadovoljna nagrajenca Janez Lampret in Anton Šepetavc sta si čestitala za plaketi. Slednji si mora po poškodbi noge še vedno pomagati z berglami, mu pa dneve polepšajo dogodki, kot je bila nedavna zmaga Maraaye, saj je bila Marjetka Jurkovnik Vovk nekoč dijakinja I. gimnazije, kar je ponosno objavil na spletni strani. Tekmovalce je gostil priznani kuhar Marko Pavčnik. Vesel, ker mladi ne prisegajo le na pomfri in ocvrte piščančje medaljončke, se je takole stisnil med dekleti in fanta, ki bodo v prihodnje morda predstavljali cvet vrhunskih kuharskih šefov. Recepte naših babic, ki so jih tokrat »poustvarjali« mladi, je kot eden od predstavnikov strokovne komisije budno spremljal Sebastijan Weber iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Jedi ni le okušal, ampak je mlade mojstre pri delu tudi fotografiral. Upamo le, da opravila, kot so sekljanje čebule, gnetenje testa ali kuhanje kaše še dolgo časa ne bodo za v muzej. Urša Drugovič je po priznanje prišla v imenu lastnikov stanovanj v lepo urejenem bloku Na otoku 13. Očitno ima urejanje in čiščenje v krvi, saj je sicer vodja obratovanja čistilnih naprav v Celju. Z roko v roki zbirali denar Župnije v Dekaniji Žalec so se tudi letos povezale in pomagale pomoči potrebnim. Dekanijska karitas Pe-trovče je v ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki, ki je namenjen reševanju stisk v Spodnji Savinjski dolini. Na letošnjem dobrodelnem koncertu se je predstavilo devet priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov, s pomočjo katerih so zbrali z vstopnino in prispevki donatorjev okrog 6 tisoč evrov. Lani je Dekanijska karitas Petrovče porabila za nakup hrane 9 tisoč evrov. Socialno šibkejšim je nudila tudi finančno pomoč. Skoraj tri tisoč evrov je razdelila odraslim, nekaj več kot tisoč evrov pa je namenila za nakup šolskih potrebščin. ŠO, foto: TT Med nastopajočimi je bila tudi Nuša Derenda, redna udeleženka dobrodelnih koncertov.