Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon 32-011 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani POGLAVITNA SKRB VARSTVO IN VZGOJA MLADINE V naši zvezni in republiški ustavi, v statutih občine, krajevne skupnosti in mnogih delovnih organizacij smo otroku, materi in družini namenili veliko družbene skrbi. V njih je govora o humanizmu, vzgoji in medčloveških od¬ nosih. Da bi se ta ustavna in statutarna načela uresniče¬ vala v vsakodnevni družbeni praksi, smo ob letošnjem ted¬ nu otroka v okviru mednarodnega dne otroka posvetili po¬ sebno skrb problemom varstva, vzgoje in izobraževanja otrok. V zvezi s tem smo zaprosili predsednico občinskega sveta za socialno varstvo, tovarišico Ivanko KUKOVEC, da nam odgovori na nekaj vprašanj: Kakšne uspehe smo v po¬ gledu družbenih sredstev dosegli na področju vzgoj¬ nega varstva na območju naše občine v zadnjem času? Na področju vzgojnega varstva smo dosegli v po¬ gledu družbenih sredstev lepe uspehe prav v zadnjem času. Leta 1S62 je bilo po¬ rabljeno 5,257.500 din samo za varstvo otrok. Ta vsota pa se iz leta v leto veča. Na¬ predovali smo že toliko, da se v novo zgrajenih nasel¬ jih (žal ne povsod!) predvi¬ deva tudi varstvena usta¬ nova. Seveda pa glede na kapa¬ citete in finančne zmoglji¬ vosti morajo tovrstne usta¬ nove nuditi varstvo v prvi vrsti socialno ogroženim otrokom. Za osnovno dejav¬ nost varstva otrok in mla¬ dinskega varstva je bilo da¬ no iz sklada naše občinske skupščine leta 1964 41(233.000 din, za investicije pa 5 mili¬ jonov din. Kje in v čem se pojavlja¬ jo največje ovire in težave na tem področju? Največje ovire pri delu na tem področju so v glavnem sredstva — predvsem pa premajhno razumevanje Vse prispevke honoriramo!. vseh služb, družbenopolitič¬ nih organizacij kot tudi sa¬ moupravnih organov. Več odgovornosti naj bi tu ču- , tile tudi delovne organiza¬ cije! Ce hočemo doseči ma¬ ksimalno produktivnost, mo¬ rajo biti zaposlene delavke, skratka starši, v času za¬ poslitve brez večjih skrbi za svoje otroke. Kako nameravate te ovire zmanjševati oziroma odstra¬ njevati? \ , V prvi vrsti hočemo siste¬ matično reševati vsestran¬ sko problematiko mladin¬ skega varstva in varstva- otrok, predvsem preventiv¬ no odstranjevati vzroke ne¬ prilagojene mladine, neure¬ jenih družinskih razmer in konkretno reševati stano¬ vanjske razmere socialno šibkih. V delovnih organi¬ zacijah in komuni je treba 'reševati stanovanjske pro¬ bleme socialno šibkih čla¬ nov kolektiva oziroma ob¬ čanov enako, kot za stro¬ kovnjake. Dalje bo treba zgraditi še kak vzgojnovarstveni dom, kakor tudi varstvene usta¬ nove za predšolske in šolske otroke. PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri čla¬ nek v tej številki vam najbolj ugaja? @ Napišite to v spodnji obrazec ali pa kar na do¬ pisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 ta¬ kih odgovorov in nagra¬ jencem izplačali po 1000 dinarjev. Kakšni programi in načrti obstajajo na tem področju za naslednjih 7 let? V 7-letnem programu na¬ še občinske skupščine pred¬ videvamo. na področju so¬ cialnega varstva naslednje: ® Analizirati dejansko sta¬ nje na vseh področjih mla¬ dinskega varstva in' varstva otrok ter ugotoviti potrebe. © Intenzivno skušati sa¬ nirati vzroke neprilagojeno¬ sti mladine, občinski skup¬ ščini predočiti reševanje stanovanjskih razmer za so¬ cialno ogrožene občane, de¬ lovnim organizacijam pa posredovati priporočilo ob¬ činske skupščine. . ® Povsod tam poudarjati potrebe in nujnost varstve- novzgojnih ustanov — pred¬ vsem krajevne skupnosti naj tu odigrajo svojo vlogo! @ Na podlagi medobčin¬ skega sodelovanja zgraditi vsaj en vzgojnovarstveni dom za mladoletne prestop¬ nike. 9 Uvajati oblike otroške¬ ga varstva šoloobveznih otrok v osemletkah. Seveda je treba šolam, predvsem novozgrajenim, omogočiti potrebne prostore. ® Izdatki za mladinske in vzgojne domove največkrat kljub visokim zneskom, ki jih prispeva družba, ne do¬ sežejo zaželenih uspehov. Zaradi tega bo treba v pri¬ hodnje razviti predvsem ti¬ ste oblike, ki bodo vsaj del¬ no preprečevale nujnost od¬ daje otroka v vzgojni dom. V okviru otroškovarstvenih ustanov, ali njih oddelkov, je predvidevati posebne od¬ delke s specialno vzgojo za vzgojno zanemarjene otro¬ ke. S tem bomo dosegli: — zmanjševanje števila potreb oddaje v domu, — skladno delo s starši. ® Glede na trenutno sta¬ nje in problematiko na ome¬ njenem področju bo v letu 1965 potrebno planirati znatno večja sredstva kot 1964. — Izgradnja (čimprejš¬ nja!) medobčinskega vzgoj- novarstvenega doma za vz¬ gojno zanemarjeno mladino, s posebno obliko dela v tem domu. Nadaljevanje na 4. strani VSI smo ODGOVORNI za zdrav razvoj otrok! Eno izmed osnovnih načel naše socialistične družbe je skrb za človeka. Človek je tisti, ki vse ustvarja in njemu so namenjene vse dobrine. Razumljivo je, da moramo to skrb razširiti tudi na družino delovnega človeka, ki mora biti kot celota udeležena pri delitvi dohodka. Že večkrat je bilo poudarjeno in prav je, da ob letošnjem tednu otroka in mednarodnega dne¬ va otrok še enkrat poudarimo: neurejeno varstvo otrok negativno vpliva na gospodarski razvoj, ker zavira produktivnost in otežkoča enakoprav¬ no vključevanje moža in žene v gospodarsko in družbeno življenje. Razen tega tudi občutno vpli¬ va na padec natalitete. Primerjava statističnih podatkov nazorno ka¬ že, da smo po zaposlovanju žensk tretji na svetu, pri urejanju vzgojnega varstva otrok smo pa še vedno na predzadnjem mestu v Evropi. Doseda¬ nja praksa je prav tako zelo nazorno in prepri¬ čevalno pokazala, da je ceneje pravočasno od¬ praviti vse negativne vplive na razvoj mladega občana, kot pa pozneje z mnogo manjšimi mož¬ nostmi in uspehi odpravljati razne duševne in telesne okvare otrok in mladine. Prav je, da zaradi tega poudarimo: za zdrav razvoj mladega rodu smo vsi' odgovorni, saj nam ne more biti vseeno, kakšni bodo mladi ljudje, ki bodo za nami prevzemali naše delo in uprav¬ ljanje. Nujno je torej, da že od rojstva posvetimo mnogo več skupne, družbene pozornosti in skrbi najmlajšemu rodu: Pavle Šegula NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej štivilki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa ... Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA Ing. ANTON KOVIC PRELOMNICA Pred nami je VIII. kongres ZKJ, ki bo nedvomno predstavljal novo prelomnico v zgodovini jugoslo¬ vanskih narodov. Zato smo zaprosili tovariša ing. An¬ tona Koviča iz Litostroja, ki je izvoljen za delegata na tem kongresu, da nam odgovori na naslednje vprašanje: Katera so najaktualnejša gospodarska vprašanja, ki so se izkristalizirala na območju naše občine v predkongresnih razpravah? Odgovor: Za predkongresno obdobje so značilne razprave, kako naj člani ZKJ v duhu naše ustave razvijajo samoupravne mehanizme, kako se naj v teh organih aktivno vključujejo v razprave o utrje¬ vanju vloge samoupravnih organov in končno, kako naj na prav teh področjih svoje dejavnosti vplivajo s politično akcijo na utrjevanje novega sistema gospo¬ darstva. Zakaj novi gospodarski sistem? Vrsta naših podjetij se že močno vključuje v med¬ narodno delitev dela oziroma v mednarodno konku¬ renco razvitih dežel z visoko produktivnostjo. To za¬ hteva močno aktivnost vseh subjektivnih sil v smeri zboljševanja organizacije dela, predvsem pa razči¬ ščevanja programov proizvodnje v mnogih gospo¬ darskih organizacijah. Pristopanje k tem proble¬ mom je združeno z vrsto konfliktov, s katerimi se dnevno spoprijemamo na področju raznih, centra¬ listično predvidenih -instrumentov in predpisov. Vključevanje v mednarodno delitev dela zahteva večjo vlogo samoupravnih organov v naših gospo¬ darskih organizacijah ,kakor tudi njihovo večjo sa¬ mostojnost pri reševanju teh težkih in zapletenih problemov. Prav na tem področju so bili pred krat¬ kim napravljeni odločni koraki s sklepi zadnjega zasedanja zvezne skupščine, ki urejajo vrsto pro¬ blemov okrog deviznega poslovanja in večjega po¬ slovnega vključevanja naših bank v poslovanje go¬ spodarskih organizacij. V tem je tudi osnova novega gospodarskega sistema v smeri decentralizacije, ki se spoprijema z vrsto konfliktov in mnenj okrog sta¬ rega centralističnega sistema, ki ga nekateri naši ljudje težko pozabljajo in se težko vključujejo v novo. Tu so torej naloge članov ZKJ zelo velike. Kakšna je kratka ocena najaktualnejših gospodarskih nalog na območju naše občine? Za našo dejavnost tako v predkongresnem, kakor tudi v pokongresnem obdobju so osnovna vprašanja programiranja proizvodnje, organizacije dela, vklju¬ čevanja v mednarodno delitev dela in utrjevanje no¬ vega gospodarskega sistema. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na razširjeno re¬ produkcijo, to je na naše šolstvo, socialno in otroško varstvo ter zdravstvo. Tem problemom moramo dati pravo mesto, ker bomo s tem sprostili vrsto neizko¬ riščenih kapacitet tudi v gospodarstvu. Po drugi strani pa bomo dosegli večjo uspešnost dela na teh področjih predvsem z resničnim nagrajevanjem po vloženem delu. Menim, da bi morali biti ob teh problemih zelo previdni, da se nam ne bi dogajalo kot v nekaterih drugih komunah, da so ob zaviranju gradbenih in¬ vesticij te ustavili najprej prav pri takšnih objektih. Proletariziranje naše občine (kot posledice indu¬ strijskega razvoja) je odvisno predvsem tudi od moč¬ ne komunalne ureditve, ki naj zagotovi slehernemu občanu primerno mesto in ugodno počutje po truda- polnem delu. Vsega tega pa ne bomo dosegli, če ne bo naša aktivnost v predkongresnem obdobju močno usmer¬ jena v osvetljevanje in reševanje tudi teh proble¬ mov. Člani ZKJ v naši komuni se tega jasno zave¬ dajo, kar je razvidno tudi iz mnogih razprav po na¬ ših delovnih kolektivih, osnovnih organizacijah itd. Globoka analiza vseh teh razprav, mnenj in pri¬ pomb članov ZKJ in tudi drugih občanov bo pri¬ spevala k oblikovanju naših razprav in stališč na zgodovinskem VII. kongresu ZKJ. Predlogi in pritožbe občanov KAKO JE S TRGOVINAMI? Tovariš urednik, v središču naše občine stal¬ no narašča število prebival¬ stva. Imam pa občutek, da zelo zaostaja sodobna tr¬ govska mreža in ustrezna postrežba z najraznovrstnej- šim potrošniškim blagom. Kaj menite Vi k temu? Odgovor: Direktor poslov¬ ne enote »Grmada« nam je na zgornje vprašanje poslal naslednji odgovor: Delovni kolektiv poslov¬ ne enote »Grmada«, ki je vključen v veletrgovsko podjetje »Mercator«, se za¬ veda, da je pomemben se¬ stavni del življenjskega standarda tudi moderen na¬ čin postrežbe potrošnikov v sodobno urejenih prodajal¬ nah. Prav zaradi tega se resno trudimo, da uresniči¬ mo te zahteve. Oglejmo si nekaj rezulta¬ tov! Pred dvema mesecema je začela poslovati v novem stanovanjskem bloku na Celovški cesti 99 moderna samopostrežna trgovina. V njej so potrošnikom na raz¬ polago raznovrstno špece¬ rijsko blago, kruh, mleko, sveže meso, sadje in zele¬ njava ter drobni galanterij¬ ski predmeti. V bifeju te trgovine vas postrežejo tudi z raznimi pijačami, prigrizki in znano kavo »Mercator«. Na območju Šiške se torej nahajajo že tri sodobno ure¬ jene samopostrežne trgovi¬ ne in sicer Dravlje, Tugo- merjeva in Celovška cesta 99, vendar to še ni vse! V najkrajšem času namerava¬ mo adaptirati še dve trgo¬ vini klasičnega sistema in sicer v Černetovi 26„ ki bo v kratkem že začela redno poslovati na dvakrat večji površini kot doslej, potroš¬ nikom bo nudila mnogo večjo izbiro blaga v samo¬ postrežnem sistemu. Prodajalno »Kosovo« na Celovški cesti 144 smo prav tako že začeli adaptirati in preurejevati v samopostrež¬ no in prodajno in sicer na trikrat večji površini kot doslej. Upamo, da bomo tako lahko potrošnikom nu¬ dili mnogo popolnejšo izbi¬ ro raznega špecerijskega blaga, delikates, sadja, ze¬ lenjave, mleka, kruha, sve¬ žega mesa in drobne galan¬ terije. Iz navedenega lahko vidi¬ mo, da veletrgovina Merca¬ tor, poslovna enota Grma¬ da, vlaga znatna sredstva kakor za gradnjo novih sa¬ mopostrežnih lokalov, tako tudi za adaptacijo klasičnih trgovin v sodobne samopo- Nagrade za naše zveste sodelavce Vedno več bralcev izpolnjuje tudi obrazec, ki ga objavljamo na koncu 1. strani vsake številke. Nekateri, ki ne žele rezati in uničevati lista, nam pošiljajo svoja mnenja o naj¬ boljšem in najslabšem članku oziroma sliki kar na dopisnici. Svoje mnenje o listu nam lahko napišete tudi na navaden papir ter ga skupno s svojim točnim naslovom vržite v naše nabiralnike, ki smo jih pritrdili ob vhodu v občinsko skupščino ter tudi v Šentvidu, Medvodah in Vodicah. Med doslej prejetimi odgovori na našo anketo so bili tokrat izžrebani: Marjan BER¬ NARD, Verje 26, p. Medvode; Zvonko BERLOK, Aljaževa 22; Jelka DOBRAVEC, Šmartno pod Šmarno goro 49, p. Šentvid; Valerija KOROŠEC, Podjunska 17; Martina KNIFIC, Ra¬ kovnik 15, p. Medvode; Franci ROZMAN, Zagreb, v. p. 3658; Silvo ŠUŠTERŠIČ, Dvor 1, p. Šentvid in TABORNIŠKI ODRED DOBRE VOLJE, Šiška. Vsi omenjeni naj dvignejo po 1000 din nagrade na upravi lista, Celovška cesta 121, V. nadstropje, soba 24. ŠIŠENSKO VELEMESTO, saj ob 8-nadstropnih blokih v bližini občinske skupščine dobi človek res prave — vele¬ mestne občutke. Na sliki: Stanovanjski blok na Celovški cesti 99, ki ima v pritličju tudi sodobno urejeno samo¬ postrežno prodajalno in bife strežne namene. Skupna in¬ vesticijska vsota, porablje¬ na v te namene, znaša več kot 140 milijonov din. V samopostrežne proda¬ jalne nameravamo preure¬ diti še trgovine na Celovški cesti 30a, Medvedovi cesti 26 in Šišenski cesti 63 ter modernizirati oba potrošni¬ ška centra na Celovški cesti in v Tugomerjevi ulici. Se¬ veda je to odvisno od sred¬ stev, ki jih bomo imeli na razpolago. Z uvajanjem modernega samopostrežnega trgovanja želimo omogočiti potrošni¬ kom večjo izbiro najrazno- vrstnejšega blaga in tudi prihranek časa pri samem nakupovanju. Jože Rener ZAKAJ IN ČEMU PODRAŽITEV NEKATERIH KMETIJSKIH PRIDELKOV Tovariš urednik, poletno zvišanje cen kme¬ tijskim pridelkom, premogu in elektriki je vzbudilo med potrošniki precej razburje¬ nja. Pojasnite nam, zakaj in čemu je bilo to potrebno. Odgovor: V kmetijstvu so bile še vedno cene admini¬ strativno določene in prav zaradi tega, ker kmetijstvu vse doslej takorekoč nismo dovolili, da bi povišalo cene svojim pridelkom in da smo ga hkrati napadali zaradi njegove nizke akumulativ- nosti, so se pojavljale vse večje težave. Zaradi vsega (Foto: Mario Vilhar) tega je bilo nujno odpraviti ekonomsko neenakopravnost raznih gospodarskih panog. Temeljno načelo samo¬ upravljanja in njegovega nadaljnjega razvoja ter po¬ glabljanja je, da postavimo vse proizvajalce — torej tu¬ di v kmetijstvu — v tak ekonomski položaj, da bo skladno z drugimi lahko ra¬ sel življenjski standard nji¬ hovih delavcev. Nobenega dvoma ni, da so imele zla¬ sti kmetijske delovne skup¬ nosti premalo sredstev za razširjeno reprodukcijo, za oblikovanje svojega stan¬ darda ter je prav v tem vzrok za ekstenzivno gospo¬ darjenje v tej gospodarski panogi. Kmetijstvu torej: več sredstev, več možnosti pa tudi več — odgovornosti. Postani tudi ti naš dopisnik! VEČ OBZIRNOSTI Tovariš urednik, v Medvodah imamo nogo¬ metno igrišče, in sicer med cesto Ljubljana—Kranj, So¬ ro in cesto proti stanovanj¬ skemu naselju pod Svetjem. Okrog igrišča so zasajeni to¬ poli in igrišče ima zelo lep videz. Kazi ga le steza, ki poševno vodi čez igrišče od glavne ceste proti stano¬ vanjskemu naselju, ki je si¬ cer prepovedana. Ali res prebivalci tega na¬ selja ne morejo upoštevati opozoril NK Medvode ter hoditi le po poteh. F. R. Šišenska tribuna 3 MEDVODE V SEPTEMBRU LETOS PROSLAVILI SMO 30. OBLETNICO Ob proslavljanju 30. obletnice IV. pokrajinske konference KP za Slovenijo v mesecu septembru letos so se^ razgibale vse družbene in politične organizacije v naši občini, zlasti pa v Medvodah in bližnji okolici. Konferenca, ki je bila v septembru mesecu 1934 v gradu v Goričanah pri Medvodah, je pomenila mejnik v delu organizacij KP v Sloveniji. O tem je govoril na glavni proslavi , 27. septembra letos, pred gradom v Goričanah sekre¬ tar CK ZKS tovariš Miha Marinko. Njegov referat je objavilo v celoti »Delo«. Naši politični voditelji s tovarišem Edvardom Kardeljem na čelu v prisrčnem razgovoru z domačini, ki so se udeležili nedeljske množične proslave v Goričanah Predstavniki našega političnega življenja na množični pro¬ slavi pred goričanskim gradom MUZEJ IZVENEVROPSKIH KULTUR Grad v Goričanah je Za¬ vod za spomeniško varstvo temeljito preuredil in re- noviral, zlasti je obnovil freske v viteški dvorani. Če¬ prav adaptacije še niso po¬ polnoma dokončane, je le urejenih toliko prostorov, da je etnografski muzej že za 27. september razstavil del kitajskih in japonskih pred¬ metov iz zbirke pokojne Skuškove. Tudi spominska sftba, v kateri je bila IV. konferenca, je urejena. V njej so razstavljene fotoko¬ pije referatov s konference in slike nekaterih udeležen¬ cev, med njimi tudi tova¬ riša Tita. Že 6. septembra je izvedlo poverjeništvo občinske ga¬ silske zveze v Medvodah javni nastop gasilskih dru¬ štev na igriščih TVD Par¬ tizan. Razen članov so na tej prireditvi pokazali svoje znanje in spretnosti v ga¬ šenju požarov tudi mladi gasilci iz Sore. ŠPORTNE, TURISTIČNE IN KONCERTNE PRIREDITVE Dne 13. septembra je avto- rnoto društvo Medvode pri¬ redilo motorizirano povorko iz Medvod v Goričane, pri kateri je sodelovalo 22 av¬ tomobilistov in 14 motori¬ stov. Po končani povorki so člani društva položili vence pri osmih spomenikih pad¬ lih borcev, talcev in žrtev V nedeljo, 20. septembra, sta priredila tekmovanje TVD Partizan Medvode ter strelska družina. Pri tekmo¬ vanjih Partizana je sodelo¬ valo nekaj društev iz dru¬ gih krajev. Ob tej priliki je imelo društvo namen odpre¬ ti prenovljeni dom. Ker pa del še niso dokončali, je bila otvoritev odložena na poznejši čas. Društvo je si¬ cer za dozidavo prizidka pri domu in za napeljavo cen¬ tralne kurjave dobilo dota¬ cijo, vendar pa precej po¬ magajo tudi člani s prosto¬ voljnim delom. Na predvečer glavne pro¬ slave, 26. septembra, je kra¬ jevni odbor ZB v sodelova¬ nju z drugimi organizacija¬ mi priredil patrolne pohode iz posameznih krajev h gra¬ du v Goričanah. Odziv za fašističnega nasilja v NOB. Istega dne popoldne je turi¬ stično društvo Zbilje prire¬ dilo na Zbiljskem jezeru tekmovanje s čolni in ljud¬ sko rajanje, zvečer pa be¬ neško noč na jezeru. V soboto, 19. septembra, je kegljaški klub Medvode organiziral tekmovanje v kegljanju, ki pa je trajalo več dni. Tekmovanja so se udeležili trije klubi, med njimi tudi iz Podreče. Ob 19. uri istega dne je DPD Svoboda priredilo glasbeni koncert, na katerem je so¬ deloval harmonikaški orke¬ ster Svoboda iz Šentvida pod vodstvom tovariša Sto¬ jana Vidmarja. Nastopili so tudi člani Svobode Medvo¬ de in učenci glasbene šole Medvode. sodelovanje je bil izredno velik, saj so se pohoda ude¬ ležile celo organizacije iz Kamnika in Kranja. Tedaj se je zbralo preko 200 biv¬ ših borcev, oficirjev in pod¬ oficirjev. Patrole je pri gra¬ du sprejel predsednik ob¬ činske Zveze združenj bor¬ cev. Istočasno so osvetlili grad reflektorji in rakete, na okoliških gričih so za¬ goreli kresovi, na gradu v Goričanah pa so zagrmele mogočne detonacije. Na tej prireditvi je bilo prisotnih okrog 1000 Medvodčanov in okoličanov. Tudi filatelisti so ob tej priliki lahko prišli na svoj račun. Turistično društvo Medvode je izdalo spomin¬ ski pisemski ovitek, pošta pa poseben spominski žig. Pionirji-gasilci so pokazali s praktično vajo gašenje požara, da bodo sposobni čuvarji našega premoženja pred požarom in drugimi nezgodami GLAVNA PROSLAVA Glavna slovesnost v spo¬ min 30. obletnice IV. pokra¬ jinske konference KP za Slo¬ venijo pa je bila v nedeljo, 27. septembra ob 9. uri. Pro¬ slave se je udeležilo preko 5000 ljudi. Prisotni so bili naši najvišji predstavniki: Edvard Kardelj, Miha Ma¬ rinko, Ivan Maček, Vida Tomšič in mnogi drugi. Pri programu sta sodelovali godbi na pihala iz Vevč in Litostroja, invalidski pevski zbor in gledališki igralec Saša Miklavec. Z zborova¬ nja so poslali tudi pozdrav¬ no pismo tovarišu Titu. OBČINSKA PIONIRSKA PROSLAVA Celomesečno proslavlja¬ nje 30. obletnice IV. pokra¬ jinske konference KPJ za Slovenijo je zaključilo nad 4000 pionirjev, ki so se vključili v proslavljanje te obletnice. Vsi pionirski od¬ redi občine Ljubljana-Siška so imeli svoje zborovanje pred gradom na dan pionir¬ jev, 29. septembra. Zboro¬ vanje je priredila občinska zveza društev prijateljev mladine. Pripravljalni odbor je vsem sodelujočim organiza¬ cijam, vključno pionirskim odredom, podelil za sodelo¬ vanje spominske plakete. Pri pripravah za proslave in pri proslavah samih so organizacije v Medvodah sodelovale z veliko zavze¬ tostjo. Tudi občani sami so sodelovali pri urejanju oko¬ lice gradu in poskrbeli za okrasitev svojih domov. Prav gotovo je bil pri teh akcijah soudeležen vsak ob- čan. J. Ž. SKRB ZA POŽARNO VARNOST Preventivni pregledi to¬ varn, delavnic, gospodarskih in stanovanjskih zgradb ter odprava raznih pomanjklji¬ vosti, so prav tako prispe¬ vali k večji požarni varno¬ sti. Posamezna gasilska dru¬ štva so v Tednu požarne varnosti prikazala strokov¬ no usposobljenost svojega članstva z dobro izvedenimi dnevnimi in nočnimi vaja¬ mi, predavanji, seminarji itd. Tudi pionirske in mladin¬ ske desetine gasilskih dru¬ štev so se pomerile v ob¬ činskem tekmovanju v Vo¬ dicah. Gasilska društva so ak¬ tivna skozi vse leto ter stal¬ no usposabljajo svoje član¬ stvo za zaščito pred nevar¬ nostjo požara. V svoje vrste pa vabimo še vse tiste, ki jih zanima in veseli gasil¬ stvo, zlasti pa mladino in pionirje iz podeželskih pre¬ delov občine. Julijan Černe Več kot 4000 pionirjev iz vseh pionirskih odredov naše občine je svoj tradicionalni pio¬ nirski praznik 29. septembra letos proslavilo v Goričanah. S to množično pionirsko pro¬ slavo so bile zaključene proslave 30. obletnice IV. partijske konference v goričanskem gradu 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA VARSTVO IN VZGOJA MLADINE Nadaljevanje s 1. strani Katere naloge so na pod¬ ročju otroškega in mladin¬ skega varstva trenutno naj¬ važnejše? Naj ponovim trenutno naj¬ potrebnejše: — Krepko poudarjanje potreb po gradnji otroško- varstvenih ustanov v sle¬ hernem večjem naselju sta¬ novanjske skupnosti. — Rešitev vsaj najnuj¬ nejših stanovanjskih pro¬ blemov socialno šibkih ob¬ čanov, s tem v zvezi seveda saniranje raznih neurejenih družinskih razmer in vzgoj¬ ne zanemarjenosti mladine. Menite, da je še kaj, o če¬ mer bi bilo potrebno infor¬ mirati naše bralce? Ob tem pa ne morem mi¬ mo dejstva, da je občinska skupščina na področju zdravstvenega varstva otrok, počitniških domov, okreva¬ lišč itd. imela veliko razu¬ mevanja in dobre volje. Predvsem gre tu pohvala občinski zvezi DPM, ki je to akcijo začela in operativno vodila, se vsestransko tru¬ dila, da so bila omenjena dela v roku izgotovljena in domovi pripravljeni za spre¬ jem zdravstveno šibkih otrok že letos. Na koncu še poziv delov¬ nim organizacijam, naj z všo resnostjo pomagajo v reševanju problemov otro¬ škega varstva in da številč¬ no planirajo stanovanja tu¬ di za socialno šibke člane kolektiva, zlasti za matere samohranilke! Ivanka Kukovec Zaščita ogroženih otrok Rejništvo je najprimernejša oblika zaščite otroka, ki za¬ radi kakršnihkoli vzrokov ne more živeti v lastni družini. Z intenzivnejšim naseljeva¬ njem na območju naše ob¬ čine narašča tudi število družin, predvsem mater sa¬ mohranilk, ki nimajo pogo¬ jev, da bi same negovale svoje otroke. To so pretežno nezakonske matere, ki so prišle z dežele, se zaposlile kot gospodinjske pomočnice ali nekvalificirane delavke v tovarnah in morajo dru¬ žinam, pri katerih stanuje¬ jo, v zameno za ležišče po¬ magati pri gospodinjstvu. Oddaja v rejo se je poka¬ zala primerna in učinkovita tudi v primerih, ko je bilo potrebno otroka odstraniti iz nezdrave družine, ki je ogrožala njegov razvoj. Število rejencev nenehno narašča Leta 1956 smo imeli le 23 rejencev, letos pa je v reji že 86 otrok, kljub temu, da je socialni službi v vseh teh letih v mnogih primerih uspelo odpraviti razloge za oddajo v rejo in vrniti otro¬ ke družini. Tako smo imeli v zadnjih štirih letih 90 no¬ vih primerov rejništva, iz¬ ločenih pa je bilo v istem obdobju 51. Roditelji rejencev so pre¬ težno delavci (94,8 °/o), naj¬ več družin pa je nepopolnih (75 »/o — od tega je 77 °/o otrok nezakonskih in 23 °/o iz razvezanih zakonov). 35 odstotkov otrok je v reji, ker roditelji nimajo primer¬ nega stanovanja ali imajo le zasilno ležišče. Pri osta¬ lih je vzrok oddaje v rejo različen, največkrat nasto¬ pata dva ali tudi več vzro¬ kov hkrati — neurejene družinske in stanovanjske razmere, alkoholizem, delo- mrznost, zaporna kazen, po¬ beg čez mejo, bolezen rodi¬ teljev (7), brez staršev sta dva rejenca. Poprečna mesečna rejnina znaša 10.600 din, najnižja 6000 (pri ožjih sorodnikih), najvišja 17.000 din, določe¬ na po starosti otroka. Poleg prispevka staršev je bilo la¬ ni izplačano iz proračunskih sredstev občine 7,332.000 din, letos pa bo predvidoma po¬ rabljeno 13,057.000 din. Med roditelji so tudi ose¬ be, ki so družbeno tako ne¬ prilagojene, da so vsa pri¬ zadevanja socialnih delav¬ cev neuspešna, v marsika¬ terem primeru pa je delo z roditelji otežkočeno, ker ro¬ ditelji zaradi oddaljenosti rejniške družine otroka le redko obiskujejo. Čustvene vezi med starši in otroki so postopoma vse bolj rahle, s tem pa pri starših slabi tudi čut njihovih roditeljskih dolžnosti. TEŽAVE ZARADI ODDALJENOSTI REJNIŠKIH DRUŽIN Vsa leta se zaman trudi¬ mo, da bi dobili rejniške družine tudi v Ljubljani, v neposredni bližini rodite¬ ljev, vendar je večina re¬ jencev še vedno v bolj ali manj oddaljenih krajih na podeželju. Na območju me¬ sta oziroma naše občine nam je uspelo oddati le 17 re¬ jencev. Če je možno, name¬ stimo otroka pri njegovih ožjih sorodnikih, če le živi¬ jo v urejenih razmerah. Ko iščemo rejniške družine, se večinoma zatekamo v Luko¬ vico, kjer nam je pri izboru primernih družin v veliko pomoč patronažna sestra tamkajšnjega zdravstvenega doma. Poleg tega je tu že določena rejniška tradicija. Zaradi oddaljenosti od in¬ dustrijskih središč stano¬ vanjsko vprašanje tu ni ovi¬ ra za sprejem rejenca, poleg tega je možnost pritoka de¬ narnih sredstev iz kmetij¬ stva znatno nižja, zato je tudi potreba po sredstvih rejnin. Oddaljenost rejniških dru¬ žin pomeni občinskemu za¬ vodu za socialno delo oviro pri nadzoru nad rejenci. Nujni so namreč pogosti KAJ PA MI? Tovariš urednik, v zadnji številki sem pre¬ bral kratko poročilo o de¬ setletnem delovanju Lut¬ kovnega gledališča v Drav¬ ljah. Tega jubileja se je spomnila samo mednarodna organizacija lutkarjev in ni¬ hče drug. Vsekakor menim, da bi bilo koristno, če bi v po¬ sebnem članku prikazali, kako je brez sredstev in javne pomoči začelo delova¬ ti draveljsko lutkarstvo in kako se je deset let vztraj¬ no samoiniciativno razvija¬ lo. To bi namreč lahko bila uspešna pobuda in šola tudi drugim, da se prav povsod tudi brez sredstev, toda z ustrezno dobro voljo in vz¬ trajnostjo lahko zelo mno¬ go doseže. A. 2. ODGOVOR: V rubriki KAJ BOMO DELALI TA MESEC objavljamo kratek razgovor z vodjem dravelj¬ skih lutkarjev, tovarišem Edom Majaronom. Veselilo' nas bo, če bo ta razgovor dal pobudo za kvalitetnejše izkoriščanje prostega časa naših pionirjev in mladin¬ cev tudi v drugih krajih. Več vzgojnovarstvenih ustanov Način življenja naše družine se bistveno spreminja. Oče in mati sta zaposlena, otroci pa potrebujejo dopolnilno družinsko in družbeno vzgojo in oskrbo, ki jo lahko dobijo samo v vzgojnovarstveni ustanovi in šoli. Smo v položaju, ko so naše tozadevne potrebe očitno večje od dejanskih možnosti: Res pa je tudi, da naj nova delitev dohodkov ustvari tudi pri nas ugodnejše pogoje za hitrejše ustanavljanje vzgojnovarstvenih ustanov, šol, igrišč in drugih objektov, ki jih zahteva sodobna vzgoja in o katerih že precej časa raz¬ pravljamo na raznih konferencah in zborih občanov. Da bi se tudi naši bralci seznanili s trenutnim položajem in problematiko naših vzgoj¬ novarstvenih ustanov na območju naše občine, smo zaprosili predsednico občinske komi¬ sije za vzgojnovarstvene ustanove, tovarišico Tončko ŠENK, da nam odgovori na nekaj vprašanj: Kakšne so kapacitete in zasedenost v vzgojnovarst¬ venih ustanovah na območ¬ ju naše občine? Na območju naše občine je 7 vzgojnovarstvenih usta¬ nov s skupno kapaciteto 631 mest za otroke od 6. me¬ seca do 15. leta starosti. Vsi zavodi so zasedeni nad zmo¬ gljivost. V mesecu septem¬ bru je bilo vpisanih 737 otrok. Število dnevno nara¬ šča. Vzgojnovarstveni zavo¬ di Litostroj, Zg. Šiška, Sp. Šiška in Medvode ne morejo sprejeti več novih otrok. TABORNIKI Vsi odredi naše občinske zveze tabornikov bodo imeli redne letne občne zbore do polovice novembra letos. Na njih bodo podali obračun le¬ tošnje dejavnosti, zveza ta¬ bornikov naše občine pa bo imela svojo redno letno skupščino do 10. decembra letos. Ana Kenk stiki s socialnim delavcem. Tudi rejniške družine se pri vzgoji svojih varovancev nemalokdaj znajdejo v te¬ žavah in dvomih ter si že¬ lijo in potrebujejo pomoči in nasveta socialnega delav¬ ca. Ti obiski pa v sedanjih pogojih ne morejo biti tako pogostni, kot je to potrebno, ker terjajo precej časa in so zvezani z znatnimi potnimi stroški. Dušica Divjak Tako je bilo zaradi pomanj¬ kanja prostora odklonjenih okrog 30 otrok. Kako se razvijajo vzgojno varstveni oddelki za otro¬ ke izven matičnih ustanov (v stanovanjskih blokih itd.)? Vzgojnovarstveni oddelki za otroke izven matičnih ustanov se razvijajo prema¬ lo načrtno in organizirano. Zavodi, ki naj bi te oddelke upravno in strokovno pove¬ zovali, zvedo zanje šele, ko so prostori že dograjeni. Te¬ daj začnemo ugotavljati, da je potrebno še toliko in to¬ liko dodatnih sredstev za adaptacijo in dopolnitev, kajti načrtovalec oziroma investitor je otrokom »dolo¬ čil« le dve ali celo eno pre¬ majhno sobo. Kako uspeva odpiranje vzgojnovarstvenih ustanov navzven, to je tudi za otro¬ ke, ki niso redni gojenci teh ustanov, a prebivajo v ne¬ posredni bližini? Pri delu z otroki, ki niso redni gojenci vzgojnovar¬ stvenih ustanov, so zavodi poskušali pritegniti otroke k raznim oblikam dejavnosti. Izdelani so bili programi de¬ la, starši in otroci so bili obveščeni, vendar je bil obisk zelo majhen. Na tem področju nismo dosegli po¬ sebnih uspehov. Morda smo se prehitro »utrudili«. Ali obstaja še kak pro¬ blem, o katerem želite v tej zvezi opozoriti naše bralce? Še to: Na raznih razpra¬ vah o urejanju otroškega varstva preveč poudarjamo to vprašanje kot izključno problem zaposlene žene. Menim, da moramo govoriti o tem vprašanju z vidika družinske in družbene skrbi za otroke. Tončka ŠENK PROSTI CAS OTROK IN MLADINE Prva mednarodna konferenca UNESCO v Gre- noblu je bila posvečena problemom izvenšolskega in izvenpoklicnega udejstvovanja otrok in mladine. Pri tem je bilo ugotovljeno, da v našem času niti dru¬ žina niti šola ne moreta zagotoviti popolnega in har¬ moničnega razvoja in oblikovanja mladega rodu, za¬ radi tega je izvenšolska in izvenpoklicna vzgoja mla¬ dih v njihovem prostem času neprecenljivega po¬ mena. Prosti čas otrok in mladine naj bo spretno in nevsiljivo izkoriščen za zabavo in igro, vendar mora oboje vsebovati in posredovati elemente, ki bodo koristili mlademu rodu v poznejšem življenju. Šišenska tribuna 5 MLADI ŠIŠKARJI ČUDOVITI IZLETI V prejšnji številki smo objavili prekrasne spomine na leto¬ vanje v zamejski Koroški. Zdaj objavljamo še izlete Prepotovali smo tudi vso Koroško ter se seznanili z raznimi zanimivostmi iz njene preteklosti, kakor tu¬ di z njenimi lepotami. Pred¬ vsem smo si ogledali glav¬ no deželno mesto Koroške — Celovec, kjer nas je spre¬ jel naš generalni konzul. Obiskali smo tudi znameniti Minimundus ob Vrbskem jezeru. To je zanimiv mali svet, kjer so v lepih mode¬ lih prikazane razne zanimi¬ vosti iz vsega sveta. Po vodi plavajo modeli raznih ladij- veiikank. Med griči hiti skozi predore miniaturna železnica. Tu so letališča z modeli raznih vrst letal. Ogledali smo si tudi zname¬ nite stavbe in celotna na¬ selja (seveda v lepih majh¬ nih modelih) iz vsega sveta. Nato smo obiskali tudi Vrb¬ sko jezero pri Celovcu. Lepote Koroške nam je zlasti odkril celodnevni izlet z avtobusom. Pot nas je vo¬ dila na grad Holmec, kjer se nam je odprl krasen raz¬ gled po vsej Rožni dolini. Nato smo se peljali skozi Bistrico, Št. Jakob ob Baš¬ kem jezeru. Na kraju, kjer je pesnik v hrepenenju po domovini napisal pesem: Gor čez izaro, smo jo tudi mi zapeli. Videli smo grad Rožek. Povzpeli smo se nad Vrbsko jezero, tako da je pred nami ležala 18 km dol¬ ga modra gladina tega jeze¬ ra. Pot nas je nato vodila na Gosposvetsko polje. Tam smo si ogledali knežji ka¬ men, na katerem so pred 550 leti ustoličili zadnjega slovenskega kneza. V go¬ sposvetski cerkvi smo ob¬ čudovali zgodovinsko po¬ membne freske, ki jih sedaj ponovno odkrivajo. Vozili smo se mimo vrste gradov ,najlepši med njimi pa je nedvomno bil grad Hochostrowitz. Visoko na strmem stožčastem hribu grad kot orlovo gnezdo, pod njim v ravnini pa — slo¬ venski kmet — tlačan. Pe- ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE Štipendije lahko dobijo dijaki gimnazij, učiteljišč ali srednjih tehničnih šol, ki želijo po končani srednji šoli nadaljevati študij v voj¬ ni akademiji, letalski aka¬ demiji, vojnotehniški aka¬ demiji, letalskotehniški aka¬ demiji in vojnotehniški aka¬ demiji za zveze tehnične službe. Za razpisane štipendije lahko zaprosijo dijaki vseh razredov v starosti od 15 do 19 let. Sprejeti kandidati bodo prejemali štipendije v zne¬ sku od 9000 do 11.000 din in enkratni dodatek za šolske potrebščine v znesku 7000 do 10.000 din. Štipendisti so dolžni po končanem študiju na vojni akademiji ostati kot aktiv¬ ni oficirji v JLA najmanj 10 let. Interesenti za razpis naj se zglasijo pri organu za na¬ rodno obrambo, kjer dobe vsa druga pojasnila. K. ljali smo se po dolini ropar¬ skih vitezov, ki so nekdaj napadali koroške voznike, ko so se vračali iz Trsta oz. Benetk z izkupičkom za prodano rudo. Peljali smo se tudi mimo Miklovih in obiskali Velikovec, kjer je lep spomenik padlim bor- cem-partizanom. Bilo je to¬ liko prekrasnih vtisov, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Tretji izlet smo napravili z avtobusom do Drave in nato s parnikom po drav¬ skem jezeru. V triurni vož¬ nji smo si ogledali tudi te lepote. Obiskali smo tudi naše Prijeten izlet šišenskih pionirjev s parnikom po dravskem jezeru pri Velikovcu na Koroškem (Foto: Slava Zebre) sovrstnike iz koprskega okraja, ki so letovali prav tako z avstrijsko mladino pri Turnškem jezeru. Tudi na športna tekmova¬ nja nismo pozabili. Priredili smo celo lastno olimpijado, na kateri smo Šiškarji do¬ bili kar 4 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti športni znački. LEPO JE BITI TABORNIK Osnovna enota — vod — je za tabornika mesto, kjer se s pogovori, se marsičesa nauči, zlasti pa tudi spoznava svojo V zimskih, v polletnih po¬ čitnicah so bili taborniki na vodniškem tečaju na Plani¬ ni pod Golico. Tu so si vod¬ niki pridobili teoretično znanje za vodenje voda. Te¬ ga tečaja se je udeležilo iz Odreda Rožnik 6 tabornikov in tabornic, iz Odreda Šmar- nogorskih srn iz Šmartna pod Šmarno goro 8, iz Ra- šiške čete iz Utika pri Vo¬ dicah 1 tabornica in iz Od¬ reda Novih gradiščarjev 2 tabornika. V pomladanskih mesecih so taborniki marsikatero nedeljo preživeli v naravi, na izletih. Ves čas so se pridno vadili in se urili v taborniških disciplinah, ki niso lahke. Vsebujejo dolo¬ čena znanja: signalizacijo (morse in semafor), orien¬ tacijo (po kompasu, potni in topografski znaki) ter po¬ stavljanje in podiranje šoto¬ rov, kar je vsekakor najpri¬ ljubljenejša taborniška dis¬ ciplina. Letošnje tekmova¬ nje za Čičov memorial, združeno z izletom v Iški Vintgar, je bilo 19. aprila. Našim tabornikom sreča ni bila preveč naklonjena. V skupnem plasmaju so se sovrstniki lahko o marsičem okolico in domovino. uvrstili šele v sredino lest- yice. Izmed tekmovalcev iz Šiške pa so pokazali še kar precej znanja taborniki (ena ekipa) iz Odreda Novih gra¬ diščarjev. Na medobčinskem tabor¬ niškem mnogoboju 24. maja letos pod Rožnikom na Več¬ ni poti so se ekipe Odreda Dobra volja uvrstile na pr¬ vo mesto, in to medvedki, ki so na okrajnem mnogo¬ boju v Škofji Loki 31. maja letos zastopali Zvezo tabor¬ nikov naše občine. Istega dne je bilo tudi tekmovanje za tabornike A in B sku¬ pin. Tu so tabornice A sku¬ pine Odreda Dobra volja za¬ sedle prvo mesto in so tek¬ movale na okrajnem mno¬ goboju v Novem mestu 7. junija za Zvezo tabornikov naše občine. Za praznovanje Dneva mladosti v Tivoliju so ta¬ borniki in tabornice Odreda Rožnik in Dobra volja po¬ stavili propagandni tabor. Prišlo je poletje in tabor¬ niki Odreda Rožnik in No¬ vih gradiščarjev so se skup¬ no odpravili na taborjenje v Bohinj. Tu so preživeli pod platnenimi strehami 21 ne¬ pozabnih dni. Taborniki Od¬ reda Dobra volja so — kot vsako leto — razpeli šotore na priljubljenem mestu ob Bohinjskem jezeru. Tu je pod okriljem visokih smrek in jelk taborilo 25 taborni¬ kov 20 dni. Na taborjenje niso šli ta¬ borniki Odreda Šmarnogor- skih srn in Rašiške čete. Glavni vzrok: visoka tabor- nina — za 21 dni 10.000 din z vračunano vožnjo. Ana Kenk DOPISUJTE! Mladinci, Javna tribuna je tudi vaš list, ki naj javno obravnava vsa pereča vpra¬ šanja, n akatera naletite tu¬ di vi v šoli, v službi, doma, v družbi itd. Poročajte o delu vaših or¬ ganizacij! Postavljajte vpra¬ šanja, mi vam bomo prav radi odgovorili na vse, kar vas zanima in kar je v zvezi z vami in vašimi skupnimi napori, da naredimo vsem življenje lepše in prijet¬ nejše. Vse prispevke honorira¬ mo! Odreži in shrani! KAJ BOMO DELALI TA MESECI X—XI Dragi pionirji in mladinci, na neštete vaše želje nada¬ ljujemo z dajanjem pobud za bolj zanimivo in veselo izrabljanje vašega prostega časa, za skupne igre po po¬ sameznih stanovanjskih blo¬ kih, ulicah, naseljih in va¬ seh. Sami dopolnjujte pro¬ gram iger z lastnimi, kakor smo vam nasvetovali že v prejšnji številki. Obenem pa tudi ta navodila izrežite in shranite, da jih boste lahko tudi pozneje koristno upo¬ rabili sami ali pa jih posre¬ dovali — mlajšim. IZKORISTITE VSAK LEP DAN! Ker je lepih dni vedno manj, izkoristite vsako mož¬ nost za igro na prostem. Se¬ veda morate sedaj izbirati bolj živahne, tekmovalne igre, da se boste ob njih do¬ volj razgibali in ugreli. Po¬ sebno primerne za sedanji čas so npr. naslednje igre: Med dvema ognjema Zarišite na tleh črto in na vsako stran kvadrata s stranico 4 do 7 m. Razdelite se na polovico ter poizkusi¬ te zadeti z žogo igralca v na¬ sprotnem polju. Zadeti igra¬ lec mora zapustiti igro. Zmaga tisti, ki ostane naj- dalje na igrišču. Tudi to je pripravljalna vaja za poz¬ nejše športno tekmovanje »med dvema ognjema« po točno določenih pravilih. Metanje žoge prek vrvice Zvežite vrv med dvema koloma ali drevesoma v vi¬ šini stegnjene roke. Posta¬ vite se na obeh straneh raz¬ pete vrvice ter si prek nje podajajte žogo. Tudi to igro stopnjujte z oddaljevanjem od vrvi, z metanjem v teku, z odbijanjem žoge z dlanmi, s podajanjem žoge soigral¬ cu itd. Zmaga moštvo, kate¬ remu pade najmanjkrat žo¬ ga na tla. To je pripravljal¬ na vaja za igranje odbojke. Metanje žoge v višinski cilj Na kol ali drevo pritrdite obroč in mečite žogo tako, da pade skozi obroč. Vsak¬ do meče 3 krat po vrsti in sicer tudi tu stopnjujte igro: mečite najprej z obema ro¬ kama hkrati, nato samo z desnico, levico, stoje na levi, nato desni nogi, v vedno večji razdalji, z zaletom, v stranskem teku mimo ob¬ roča, z višine prsi, z višine glave, s podajanjem žoge drugemu soigralcu, ki jo na¬ to vrže v obroč itd. To je pripravljalna vaja za poz¬ nejše igranje košarke. OB SLABEM VREMENU PA LUTKARSTVO Ob kislem in hladnem je¬ senskem vremenu, ki ni pri¬ merno za igre na prostem, bomo poiskali kak primeren prostor, kjer se bomo lahko zbirali v svojem prostem ča¬ su. Tudi za takšne prilike poiščite ustrezne igre. Ho¬ teli smo vam dati nekaj na¬ svetov zanje, toda na željo mnogih naših bralcev, da naj damo še več navodil, kako bi lahko osnovali lut- O' To so najboljše vaje za poznejše košarkaše kovno gledališče tudi tam, kjer ni na razpolago nobe¬ nih sredstev, pač pa je do¬ volj dobre volje, smo zapro¬ sili lutkarje, da povedo sa¬ mi, kako so začeli z lutkar¬ stvom. Ničesar nimamo, ne de¬ narja in ne kakršne koli po¬ moči odraslih. Želeli bi pa imeti svoj lutkovni oder. Kako naj pridemo do njega, nas vprašuje Mojca iz Med¬ vod. Menimo, da bo najbo¬ lje, če povprašamo tiste, ki so pred desetimi leti začeli v podobnih pogojih. Pred dobrim desetletjem je ob skromni predmestni vasici Dravlje zraslo novo naselje delavsko-uslužben- skih hišic. Zasilno leseno barako gradbenega podjetja v Sojerjevi ulici so spreme¬ nili v sedež svoje družbene aktivnosti. Draveljski pio¬ nirji so osnovali tam svoj odred Milana Mravljeta. Pod vodstvom pionirja Edi¬ ja Marajona so maja 1954 odigrali tudi prvo javno lutkovno predstavo. Nadaljevanje na 6. strani 6 Šišenska tribuna E ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV ® CELULOZA - MEDVO¬ DE je tretje leto zdru¬ žena s »Papirnico«-Vevče. spodarjenja so že letos vid- Rezultati tega skupnega go¬ ni. Obrat Medvode je suro¬ vinska baza za združeno po¬ djetje, kakor tudi za »Pa¬ pirnico« -Količevo. V sedemletnem planu je predvideno, da se bo proiz¬ vodnja celuloze od sedanjih 15.000 ton letno dvignila na 60.000 ton. Predviden je tudi nov postopek za proizvod¬ njo celuloze, ki bo v pri¬ merjavi s sedanjim bolj ekonomičen in rentabilen, saj bo s prehodom od kalci¬ jeve baze na magnezijevo, omogočil uporabo slabših vrst lesa. • LJUBLJANA-TRANS- PORT je 15. septembra pro¬ slavilo svoj praznik zelo svečano. Nad 600 delavcev in uslužbencev je prejelo zlate, srebrne in bronaste značke za svojo 20-, 10- oz. 5-letno službovanje v tej delovni skupnosti. Razen slavnostnih sej delavskih svetov podjetja so imeli še bogat spored športnih pri¬ reditev, več izletov in raz¬ stav o razvoju podjetja. • MEGRAD: Ekipe grad¬ benega podjetja MEGDRAD delajo letos na 9 večjih in več manjših gradbiščih na območju Ljubljane in njene okolice. Grade več novih to¬ varniških objektov ter 540 novih stanovanj v raznih stolpnicah, stanovanjskih blokih itd. V kratkem bo vseljenih že 180 letos do¬ grajenih stanovanj, medtem ko bo preostalih 360 stano¬ vanj, ki so še v gradnji, vseljivih v naslednjem letu. @ LIBIS, prej »Letev«, je doslej izdelal 321 jadralnih in motornih letal pretežno lesene konstrukcije. Zdaj konstruirajo prvi prototip desetsedežnega kovinskega letala »Libis 1000«. Razen tega montirajo v tej šišen¬ ski tovarni tudi 30 kovin¬ skih motornih letal tipa »Morava L 200 D«, za kate¬ re izdeluje sestavne dele če¬ ška tovarna »Prva petolet- ka« iz Kunowic. Tako je Libis začel osvajati proiz¬ vodnjo sodobnih turističnih poslovnih letal, po katerih se tudi pri nas kažejo vedno večje potrebe. Letalo »Morava L 200 D« je petsedežno letalo, pri¬ merno predvsem za turistič¬ ne, poslovne in sanitetne potrebe. Pristane lahko na 300 m dolgi travnati stezi. Potovalna hitrost letala je 280 km na uro. Leti pa lah¬ ko 5000 m visoko. Razen pi¬ lota sprejme še 4 potnike ter velja tako prevožen ki- lomoter 40 do 45 din na osebo. Prav zaradi vseh teh pogojev je za to vrsto letal pri nas veliko povpraševa¬ nje. K. • ISKRA, industrija za elektromehaniko, telekomu¬ nikacije, elektroniko in av¬ tomatiko, je prejela od Splošne gospodarske banke SRS 12.159 milijonov kredi¬ ta za osnovna sredstva in 5622 milijonov din kredita za obratna sredstva za re¬ konstrukcijo in dograditev 23 svojih tovarn na območ¬ ju Slovenije. 8 teh tovarn se nahaja na območju naše občine, vendar je naša ob¬ činska skupščina odklonila milijone din kredita, ker pač garancijsko izjavo za 8803 ne more prevzeti garancije v štirikratni višini svojega letnega proračuna, saj bi to bil prevelik riziko. • TIKI, elektro podjetje, je prejelo od občinske skup¬ ščine garancijsko izjavo za najem 91,880.513 din kredita za 7 let ob 3°/o obrestih, in sicer za uvoz strojne opre¬ me iz Poljske. S povečano stanovanjsko izgradnjo in hitrim dviganjem- življenj¬ skega standarda je izredno naraslo povpraševanje po električnih grelcih vode za kopalnice in kuhinje. Ker domača proizvodnja ni po¬ krivala potreb, je bil potre¬ ben tozadevni uvoz. Tovar¬ na TIKI je prav zaradi nuj¬ no potrebnega povečanja proizvodnje bojlerjev zgra¬ dila nove proizvodne hale, sedaj pa potrebuje tudi do¬ polnitev strojne opreme za večjo, kvalitetnejšo in po iz¬ biri bogatejšo proizvodnjo bojlerjev. DELAVSKA UNIVERZA V NOVI SEZONI Program naše občinske delavske univerze za letoš¬ njo izobraževalno sezono zajema družbeno, strokovno in splošno izobraževanje. ® Poseben poudarek bomo dali družbenemu izobraže¬ vanju v gospodarskih organizacijah. Pripravljamo več seminarjev za novoizvoljene predsednike delav¬ skih svetov in upravnih odborov ter seminarje za člane delavskih svetov. © Program za omejene seminarje bodo v kratkem pre¬ jele vse gospodarske organizacije. Prav tako bomo pripravili program izobraževanja ia področju zaščite pri delu, formiranja in delitve dohodka in čistega dohodka, delovnih razmerij ipd. ® Tudi letos bomo organizirali več oddelkov večerne politične šole v Šiški in v Medvodah ter večerno po¬ litično šolo za mlade družbeno-politične delavce. • V okviru strokovnega izobraževanja bomo v Šiški organizirali večerno osnovno šolo, večerno ekonom¬ sko srednjo šolo, dalje knjigovodske tečaje vseh vrst, kakor tudi razne druge tovrstne izobraževalne akcije. • Prav tako bomo organizirali jezikovne tečaje sloven¬ skega, nemškega in angleškega jezika po avdiovi- zuelni metodi. • V okviru splošnega izobraževanja imamo priprav¬ ljene programe za šole za starše in šole za življenje. © Razen naštetega bo naša delavska univerza pripra¬ vila vrsto pripravljalnih tečajev za opravljanje spre¬ jemnih izpitov na srednjih šolah in na ekonomski fakulteti. Angelca Grozdanovič Nadaljevanje s 5. strani Vse do danes je lutkovno gledališče v Dravljah vztraj¬ no nadaljevalo svoje delo. Redne lutkovne predstave v domačem kraju in številna gostovanja po drugih kra¬ jih, šolah, domovih, letnih kolonijah itd. so se vrstila leto za letom vse do danes. Zaprosili smo tovariša Edija Majarona za kratek razgovor, in sicer: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z lutkami? Ali veš, kako je, če si to¬ liko bolan, da ne smeš zdo¬ ma, hkrati pa še vedno to¬ liko zdrav, da nisi v poste¬ lji. No, takrat se ti zazdi, da boš umrl od dolgega ča¬ sa. Najprimernejše zdravilo zoper to boiezen so prav — lutke. Imel sem pred dolgimi le¬ ti, ko sem bil tudi sam še pionir, sošolca, ki zaradi bo¬ lezni dolgo časa ni mogel priti v šolo. Sošolci smo ga prav pridno obiskovali. Pri¬ našali smo mu zvezke in ga obveščali o življenju v šoli. Na njegovo pobudo smo tu¬ di — kar pri njem — pri¬ pravili prvo lutkovno pred¬ stavo. Vse pripomočke je napra¬ vil sam: oder iz dveh za¬ bojčkov za marmelado, ku¬ lise iz risalnih listov. Lut¬ kam je izoblikoval glavice Iz papirne mase ter jih lepo pobarval. Zastor za oder in oblekce za lutke pa je za¬ šila njegova mama. Po nekaj vajah smo pri¬ redili prvo predstavo, kar pri sošolcu doma. To je bi¬ lo čudovito! Edi Majaron se še ni utrudil in naveličal lutkarstva Kakšno leto po prvi naši lutkovni predstavi smo s so¬ šolcem gostovali v Dravljah. Zadovoljnih gledalcev je bi¬ lo precej in tako je nastalo Od takrat je minilo že več kot 13 let, toda lutkam se kljub pogosti časovni stiski nisem odrekel. vprašanje: »Zakaj še mi ne bi imeli lutkovnega odra?« Takoj smo začeli priprav¬ ljati vse potrebno, no in — 25. maja 1954. leta na rojst¬ ni dan maršala Tita — smo draveljski pionirji priredili svojo prvo lutkovno pred¬ stavo: Rdeča kapica. Tako smo torej predstavili doma¬ činom draveljsko lutkovno gledališče »KLJUKEC«. Kako ste nadaljevali delo? Od takrat je že več kot deset let Rdeča kapica stal¬ ni gost našega odra. Pridno ji pomagajo Pavliha s svo¬ jimi štorijami, pa Kljukec, pa Tinček, Tonček, Muco- linček... še in še, junakov za celo glorijo! Lesenih pajacev imamo že za 15 raznih iger, igric in prizorov, ki smo jih v teh desetih letih igrali. Pošteno izpolnjujejo svojo nalogo: doslej so razvedrili in raz¬ veselili več kot 15.000 otro¬ ških src po Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem, v Ljubljani... Burno sodelo- lovanje in odobravanje teh mladih obiskovalcev naših predstav nam je največja vzpodbuda za delo, ki je — upamo — še pred nami. V čem je tista moč lutke, da še vedno vztrajaš pri tem »konjičku«? Odgovoril ti bom kar z besedami Frančka Bohanca, ki jih je napisal ob 10. ob¬ letnici Ljubljanskega lut¬ kovnega gledališča (1958), pa še danes drže, saj bi ti sam ne znal povedati bolje: Čudno osvojljivo moč imajo lutke! Mrtva stvar, ali natančneje: stvar, ki je umrla; ko si pa lutko ogle¬ duješ in jo premetavaš po roki, se v tebi začenja zani¬ miv proces: lutka postane živa kot Trnjulčica ali Sne¬ guljčica. Samo roko deneš med blago in glavico natak¬ neš na prst — pa si kakor s korenom lečenim opravil »magijo«. Hipoma jo zače¬ njaš premikati. Tedaj pa za¬ čne kot prijetno mamilo de¬ lovati moč lutke. Sam oživiš ob njej. Misliš, da igra lutka, pa igraš ti. Med lutko in igral¬ cem ni več nobene pregra-. je. Lutka postane enakovre¬ den del tebe. Lutka propa¬ de, kadar hoče posredovati življenje, kakršno je. Boga¬ to pa živi, kadar ustvarja naše notranje vizije, ko ni¬ ma meja v realnem svetu; prav z lahkoto nas prenese v moralno čist svet pravljic. V tem je moč lutke kot odrske oblike najstarejše umetnosti človeške kulture. S tega vidika ima lutka stalno mesto sredi drugih vej umetnosti. Še tako raz¬ vito dramsko življenje, še tako uspele filmske pred¬ stave ne morejo uničiti lut¬ kovne umetnosti. KAKO STE V DRAVLJAH ZAČELI Z LUTKAMI? VEČ POSLUHA ZA IZOBRAŽE¬ VANJE ODRASLIH Dragi tovariši, nobenega dvoma ni, da je za nadaljni dvig storilnosti in proizvodnosti nujno potrebno zlasti ne¬ nehno strokovno in ekonomsko - družbe¬ no izobraževanje vsakega člana de¬ lovne skupnosti. Žal v nekaterih delov¬ nih organizacijah še vedno nimajo do¬ volj posluha za te najkoristnejše in najpotrebnejše in¬ vesticije. Razumljivo je, da morajo učni progra¬ mi za družbeno-eko- nomsko izobraževa¬ nje izhajati iz po¬ treb, dejanskih raz¬ mer in pogojev do¬ ločene delovne or¬ ganizacije. Progra¬ mi naj zajamejo stvarnost, v kateri žive in delajo člani določene delovne skupnosti, naj rešu¬ jejo probleme, na katere nalete člani delovne skupnosti pri svojem delu ter hkrati nakazujejo pot in pogoje za še neposrednejše sa¬ moupravljanje. Občinska delav¬ ska univerza ima za tovrstno izobraževa¬ nje odraslih že pre¬ cej praktičnih izku¬ šenj in vedno več možnosti. Zaradi te¬ ga je prav, da se de¬ lovne skupnosti pri programiranju in iz¬ vajanju izobraževa¬ nja svojih članov povežejo z našo de¬ lavsko univerzo, da se nadaljnje izobra¬ ževanje kot po¬ membni činitelj go¬ spodarskega in kul¬ turnega napredka delovne organizacije zastavi in razvija čimbolj uspešno. Prav sedaj je skrajni čas, da za¬ čnemo z vso resno¬ stjo reševati te pro¬ bleme. I. D. Šišenska tribuna 7 URBANIZEM IN OBČANI KOMUNALNI PRISPEVEK Tovariš urednik, zadnje čase krožijo prav različne vesti o izredno visokem komunalnem prispevku, ki razburjajo mnoge, ki si name¬ ravajo zgraditi stanovanje oziroma weekend. Želeli bi v našem listu prebrati: 9 S čim se upravičuje oziroma v kakšne namene se upo¬ rablja komunalni prispevek? • Kolik je komunalni prispevek za gradnjo stanovanja na mestnem območju? • Kolik je komunalni prispevek za gradnjo stanovanja v izvenmestnem območju? • Kolikšen je komunalni prispevek, če gradi kmet zase in končno: • Kolikšen je komunalni prispevek za gradnjo weekenda? O. P. ODGOVOR: Občinski sklad za komunalno ureja¬ nje zemljišč nam je kot pri¬ stojni organ v zvezi s tem dal naslednje pojasnilo: Da bi v mestnih naseljih lahko gradili stanovanjske hiše in bloke, so potrebne najprej komunalne napra¬ ve, ki so nekakšno ožilje mesta. Med komunalne na¬ prave prištevamo: cestno, vodovodno in plinsko omrežje, nadalje kanalizaci¬ jo, javno razsvetljavo, PTT in električno omrežje s si¬ stemom trafo postaj. Včasih prištevamo sem tudi toplo¬ vodne parovode, cestno že¬ leznico, trolejbusne linije itd. Množica vseh teh naprav v naseljih seveda zahteva izredno velika sredstva, ki jih družba sama vseh ne zmore. Zaradi tega je pri nas to vprašanje regulirano s posebnimi zakoni in odlo¬ ki, ki točno predpisujejo, kaj se plačuje z družbenimi nadoknaden. Glavne razloge sredstvi in kaj s prispevki investitorjev. ljajo vsi državljani ne glede na mesto bivanja, njih po¬ raba pa se ne more meriti (po cesti hodijo in vozijo vsi državljani, v kanal se izliva odpadna voda iz mnogih od¬ daljenih naselij itd.). Vse druge komunalne naprave, ki imajo razne kontrolne števce, pa morajo po seda¬ njih predpisih zgraditi tista komunalna podjetja, ki po¬ birajo odškodnino za svoje usluge (npr. Mestni vodo¬ vod, Mestna plinarna, Elek- tro Ljubljana itd.). Odškod¬ nine naj bi namreč bile ta¬ ko visoke, da bi omogočale tudi razširjeno reprodukci¬ jo, česar pa vsaj v Ljublja¬ ni ni. KOMUNALNI PRISPEVEK NI ZA VSE ENAK Občinski sklad za komu¬ nalno urejanje zemljišč je upoštevajoč občinski odlok izdelal analize stroškov za prispevek h komunalni ure¬ ditvi zemljišča in jih pred¬ ložil občinski skupščini v potrditev, in sicer znaša vi- Statistika prometnih nesreč prepričevalno dokazuje, da je razmeroma največ prometnih nesreč prav na Celovški cesti, včasih dnevno tudi po 14. Vsi uporabniki Celovške ceste so vedno v nevarnosti. Prav zaradi tega je nujno, da se najprej in čimprej v celoti mo¬ dernizira in usposobi za stalno naraščajoči cestni vrvež prav vsa Celovška cesta Zakaj ravno CELOVŠKA CESTA? Tovariš urednik, malokdaj zaidem na Celov¬ ško cesto, toda vedno, kadar pridem do nje, je razkopa¬ na, zdaj tu, zdaj tam. Ali je ne bi mogli enkrat za vselej urediti? Nastane tudi vpra¬ šanje: ali trenutno ni važ¬ nejših gradbenih del? O. Z. ODGOVOR: Ker sami red¬ ko uporabljate Celovško ce¬ sto, se Vam zdi njena so¬ dobna ureditev nepotrebna, vendar — oprostite — Vaše stališče je popolnoma zmot¬ redno naglo razvija. Priča¬ kovati pa je z ozirom na hi¬ tro izgradnjo občinskega središča, na naglo poveče¬ vanje tujskega prometa itd. še večjo prometno gostoto. Želeti bi bilo edino še, da bi se Celovška cesta čimprej sodobno uredila. Tudi zeleni pasovi med posameznimi prometnimi vozišči so po- MONTAŽNE ŠOLE Tovariš urednik, trebni. Nedvomno bo to najbolj posrečena urbanistična re¬ šitev, saj bodo zelenice z okrasnim grmovjem in dre¬ vjem nudile prijetno poživi¬ tev ter varno in prijetno uporabo ceste vsem, od peš¬ cev (zlasti otrok) in kole¬ sarjev pa do motoriziranih voznikov. TUDI V GRADBENIŠTVO VEČLETNO GARANCIJO Tovariš urednik, Najprej navodilo, »kaj se šteje za sekundarne komu¬ nalne naprave« (Uradni list SFRJ št. 8/64), ki je raz¬ mejilo primarne komunalne naprave od sekundarnih, to je tiste, ki jih financira družba, od tistih, ki jih fi¬ nancirajo investitorji. Po odloku naše občine »O urejanju in oddaji mestnega zemljišča v uporabo« (glej »Glasnik okraja Ljubljana št. 34/64), so komunalne na¬ prave ločene v dve skupini. V prvi so: cestno omrežje, kanalizacija, javne železni¬ ce in javna razsvetljava, v drugi pa so vse ostale. Od¬ lok pravi, da se za urejeno mestno zemljišče šteje zem¬ ljišče, ki je opremljeno s cestnim omrežjem, vodo¬ vodnim omrežjem, javno razsvetljavo, kanalizacijo, električnim omrežjem in javnimi zelenicami. Ravno v teh določilih je višina prispevka za komu¬ nalno ureditev, ki jo pla¬ čujejo investitorji gradenj. V naši občini se zaraču¬ nava v prispevek k stro¬ škom za komunalno uredi¬ tev mestnega zemljišča gra¬ ditev komunalnih naprav iz prve skupine, to je cest, ka¬ nalizacije, javnih zelenic in javne razsvetljave. Investi¬ torji objektov plačujejo to¬ rej prispevek le od tako imenovanih naprav kolek¬ tivne komunalne potrošnje oziroma od tistih komunal¬ nih naprav, ki jih uporab¬ šina komunalnega prispev¬ ka okrog 15 °/o od celotne investicijske vsote v zazi¬ dalnih mestnih okoliših. Za izvenmestna območja znaša višina komunalnega prispevka okrog 8 % od in¬ vesticijske vsote objekta. Posebno ugodnost na teh področjih uživajo tisti ob¬ čani, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, za njih znaša višina komunalnega pri¬ spevka le 2 Vo investicijske vsote. Prispevek k stroškom za komunalno ureditev investi¬ torjev weekend hišic na ob¬ močju, ki ni nacionalizirano, znaša prav tako le 8 °/o od investicijskih stroškov ob¬ jekta. Obč. sklad za komunalno urejanje zemljišč no. Celovška cesta je pravza¬ prav edina cesta, ki povezu¬ je Ljubljano z Gorenjsko. Po njej prihaja tudi pretež¬ na večina tujih gostov. Kot glavna prometna žila naše občine (in z ozirom na vse navedeno) je prav Celovška cesta preobremenjena. Za¬ radi tega so na njej najšte¬ vilnejše prometne nesreče, včasih tudi po 14 prometnih nesreč samo na en dan. Ko¬ liko škode nastane pri tem na vozilih! Koliko je tudi človeških žrtev! Tudi na to morate pomisliti. Vsi upo¬ rabniki te preobremenjene ceste so v stalni nevarnosti. Sodobna ureditev Celov¬ ške ceste je torej izredno nujna in neodložljiva, saj se ravno po njej promet iz¬ na gradnjo novih šol se navadno spomnimo šele ta¬ krat, ko postane položaj ne¬ vzdržen. Nato zopet poteče nekaj let predno začno bul¬ dožerji kopati temelje, med¬ tem ko sama gradnja in opremljanje šole trajata zo¬ pet 2 do 3 leta. Rešitev obstaja v sodob¬ nem industrijskem postop¬ ku pri gradnji šolskih ob¬ jektov. Ljubljanski projek¬ tivni biro »Tamar« je za Skopje projektiral tip pri¬ tlične montažne šole. Podob¬ no šolo, prilagojeno našim klimatskim razmeram, gra¬ de sedaj tudi za Bežigra¬ dom. To bo nova osnovna šola »Mirana Jarca« s 18 učilnicami, ki bodo v celoti dograjene v 4 mesecih. Po klasičnih gradbenih metodah bi gradili tako šo¬ lo 2 do 3 leta. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da bi se zaradi podražitve grad¬ benega materiala v tem času tudi gradbeni stroški dvignili za najmanj 200 mi¬ lijonov din. Vse te ugotovitve govore o tem ,da bi bilo zelo ko¬ ristno in umestno, če bi se v prihodnje tudi mi, na ob¬ močju naše občine, odločili za montažno gradnjo šol, J. V. vsi vemo, kolike so teža¬ ve, ko se v novozgrajene stanovanjske objekte vselijo prebivalci ter začno odpo¬ vedovati razne naprave itd. Spomnimo se samo mon¬ tažnih blokov na Šišenski cesti! Prav zaradi tega bi bilo prav, da dajo gradbena po¬ djetja večletno garancijo za vse novozgrajene objekte. Reško gradbeno podjetje »Jadran« že daje garancij¬ ski list z veljavnostjo dveh let za vse objekte, ki jih iz¬ roča kupcem. Edino na ta način se lahko zagotovi in¬ vestitorjem res kvalitetne objekte, kajti število rekla¬ macij bo nedvomno znatno padlo. Po garantnem listu reškega podjetja »Jadran« je vsak kooperant pri grad¬ nji in inštaliranju raznih naprav dolžan v osmih dneh odstraniti pomanjkljivosti, pri vodovodnih inštalacijah pa takoj po prijavi. Ce kak kooperant tega ne naredi v tem roku, naredi to gradbe¬ no podjetje »Jadran« na njegov račun. Skupno z garantnim li¬ stom dobe lastniki oz. uži¬ valci gradbenih objektov tudi pismena navodila za vzdrževanje oz. čuvanje vsakega posameznega dela hiše. R. R. Že prihodnje leto bo dograjena osnovna šola Na jami, ki bo v svoje prostore sprejela predvsem učence iz novo¬ zgrajenih blokov tega območja 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA NAJPOMEMBNEJŠA OBVEZNOST $ PROBLEMATIKA O IZVOZU ZA I. POLLETJE LETOS Izvozne obveze delovnih organizacij v gospodarstvu na območju naše občine znašajo po družbenem planu za leto 1964 skupaj 9,526.094 dolarjev oziroma 48,2 ®/o več, kot je znašala realizacija izvoza v letu 1963. V prvem polletju pa je znašal skupen izvoz komaj 3,688.803 dolarjev ali 38,7 °/o postavljenega letnega plana oziroma 16,8 °/o več, kot je zna¬ šala realizacija v I. polletju lanskega leta. Ker pa je v panogi trgovine in obrti izvozna obveza za I. polletje celo prekoračena, je izpad v industriji toliko občutnejši, saj so indu¬ strijska podjetja izvršila komaj 31,2 °/o letnega plana in so celo pod lanskoletno dinamiko. Od vseh gospodarskih organizacij v industriji so izpolnila letni plan izvoza s 50 ali več odstotki le 4 podjetja, pa še od teh sta 2 podjetji (»Kot« in »Alko«), ki imata letošnji plan izvoza nižji od lanskoletne realizacije, ostali dve podjetji pa sta »Sora« in »Tovarna de¬ korativnih tkanin« kljub povečanemu planu od 30 do 50°/o nad polletno dinamiko. Dosedanji rezultati izvoza iz območja naše občine ni¬ kakor niso zadovoljivi in je ogrožen plan našega izvoza, čeprav smemo predvidevati, da bo izvoz v II. polletju uspešnejši in je skrajni čas, da s skrbne j Šim in intenziv¬ nejšim. delom pri izvozu po¬ stavljeni plan tudi dose¬ žemo. V izvozu so najslabši prvi meseci v letu, v kasnejših mesecih se stanje izboljšu¬ je, kar dokazuje, da je naš izvoz premalo kontinuiran in preveč odvisen od posa¬ meznih inozemskih kupcev. V idealnem primeru bi mo¬ ral naš izvoz v vsakem me¬ secu znašati 8,3 %> letnega plana. To bi morali doseči zlasti v izvozu industrijskih podjetij, kjer imamo 16 iz¬ voznikov in je več možnosti, da se razlike med posamez¬ nimi izvozniki kompenzira¬ jo, medtem ko sta panogi trgovine in obrti zastopani samo po enem izvozniku in bi bile razlike bolj opravič¬ ljive. Dejansko stanje pa je nasprotno! Izredno variira izvoz v industriji v posa¬ meznih mesecih, v ostalih panogah pa je bolj stabilen, kar je razvidno iz nasled¬ njega diagrama: Naše potrebe iz uvoza pa so usmerjene predvsem na konvertibilne devize in osta¬ li kliring, manj pa so inte¬ resantne devize vzhodnih držav. Glede na tako neugodne rezultate v izvozu, zlasti s področja industrije, kar ni¬ kakor ni v skladu z' mož¬ nostmi in razvojno stopnjo gospodarstva, je nujno, da vsa industrijska in druga podjetja obravnavajo vpra¬ šanje izvoza kot prioritetno nalogo. Poleg reševanja pro¬ blemov, ki ovirajo dosega¬ nje boljših izvoznih rezulta¬ tov znotraj podjetja, naj se delovni kolektivi z vso od¬ govornostjo bore za odpra¬ vo slabosti oziroma tudi za izboljšanje poslovanja dru¬ gih organov izven podjetja, ki delajo na področju zuna¬ nje trgovine. Bojan JURČIČ ENOTNA SKUPNOST ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Tovariš urednik, v zadnji številki ste načeli pereč problem organizacij¬ ske ureditve zdravstvenega zavarovanja ter v zvezi s tem opozorili na pomemb¬ nost tega vprašanja. Zaradi informirania bralcev soo- DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! čam, da smo na treh sejah, občinske skupščine ugotav¬ ljali številne nepravilnosti v našem sistemu socialnega zavarovanja. Končno smo se zedinili, da bi se to dalo od¬ praviti le z enotno ureditvi¬ jo socialnega zavarovanja za območje vse Ljubljane, kajti sedanje komunalne skupnosti socialnega zava¬ rovanja so v bistvu preveč administrativno postavljene in ne upoštevajo določenih objektivnih družbenih raz¬ mer. M. D. URADNE URE ZA STRANKE Tovariš urednik, vsi bralci lista bi bili zelo zadovoljni, če bi bila v listu tudi stalna rubrika, ki bi na sobveščala o spremem¬ bah ur in kraja poslovanja raznih uradov, zavodov, ustanov, servisov itd. Pogo¬ sto se namreč sedež menja. Menja se tudi čas uradova¬ nja za stranke in tako zgu¬ bljamo občani precej časa z nepotrebnimi trolejbusni- mi vožnjami sem in tja, s čakanji in ponovnimi priha¬ janji zaradi kakšne malen¬ kosti. O. H. ODGOVOR: Vašo pobudo smo z veseljem sprejeli. Va¬ bimo vse delovne skupnosti, ki imajo določene posabne uradne ure za stranke, da to sporoče uredništvu naše¬ ga lista. Podobno tudi pre¬ selitev svojih poslovnih pro¬ storov itd. Vse informacije bomo objavljali v posebni rubriki —- brezplačno. PRIJATELJI MLADINE, KJE STE? Dejstvo je, da občani kot proizvajalci in upravljalci prav v okviru svojih delovnih skup¬ nosti mnogo premalo razpravljajo in ukrepajo v skupno dobro naših otrok. Zdravstvena služba za otroke, prehrana, letovanja, celodnevna družbena skrb za otroke so stvar vsa¬ kega proizvajalca in upravljalca, občinske skupščine, delavskih svetov in svetov krajev¬ nih skupnosti. Dejansko pa mnogi od teh podcenjujejo svoje obveznosti in se ne zave¬ dajo dovolj odgovornosti za mladi rod. Mnogo store za naše najmlajše občani sami, ki se združujejo v krajevnih društvih pri¬ jateljev mladine (DPM), čeprav tudi z doseženimi uspehi ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Prav zaradi tega smo zaprosili predsednika občinske zveze DPM, tovariša Sava JAKULINA, da nam odgovori na nekaj vprašanj: Odstotek doseženega izvoza v mesecu v odnosu na letni plan V industriji je bil izvoz v januarju, februarju in apri¬ lu v celoti nezadovoljiv (1 do 2 °/o družbenega plana) in neizpolnjevanja plana izvo¬ za v industriji je često ob¬ ravnavala občinska skupšči¬ na in svet za industrijo, raz¬ logi so deloma objektivnega značaja (pomanjkanje suro¬ vin, reprodukcijskega mate¬ riala, domačega kot tudi iz uvoza). Je pa tudi dovolj subjektivnih razlogov, ka¬ kor nezadostna tehnološka in organizacijska priprava v podjetjih, kadrovski proble¬ mi in podobno. Vse to po- dražuje proizvodnjo, da ni konkurenčna na zunanjem trgu. Nadalje se opaža moč¬ na tendenca, da podjetja se¬ danjo konjunkturo na do¬ mačem tržišču izrabljajo v škodo zunanjetrgovinskega poslovanja, kar je pojav, ki velja tudi v republiškem merilu. Saj je delež naše re¬ publike v jugoslovanskem izvozu zmanjšan od 16,6 °/o v lanskem prvem polletju na 16,1 %> letos. Poleg neugodnih podat¬ kov našega izvoza na sploš¬ no je neugodna tudi struk¬ tura izvoza glede na regio¬ nalno usmeritev, in sicer smo izvozili: — v države s čvrsto valuto 23,5 °/o — v vzhodne države 49,5 °/o — v države z ostalim kliringom 27,0 %> Kako se društva prijate¬ ljev mladine vključujejo v skrb za otroke? Osnovna in najuspešnejša oblika tega vključevanja je sodelovanje članov DPM v organizacijah in organih, ki skrbe za delo z mladino, na primer: upravni odbori vz- gojnovarstvenih ustanov, sveti šol, sveti, komisije in odbori pri občinski skupšči¬ ni, programski sveti krajev¬ nih klubov, odbori telesno- Že nekaj let ugotavljamo, da svobodne dejavnosti otrok v njihovem prostem času zajemajo le 5 oblik de¬ la, to je predvsem šah, ri¬ sarski krožki, dramatski krožki, ponekod lutkarstvo, drugje zopet šiviljski krožki ali pa fotoamaterski klubi. S tem smo skoraj izčrpali vse obstoječe oblike svobod¬ nih aktivnosti. Specializirane organizaci¬ je, športne ali druge, ne raz¬ vijajo množične vzgoje stro¬ kovnosti, ampak se vse preveč koncentrirajo na iz¬ redne talente in vzgojo vr¬ hunskih tekmovalnih vrst. Z zapostavljanjem množič¬ nosti enostransko trošimo znatna družbena sredstva za vzgojo bodočih profesional¬ cev, veliko število otrok pa zaradi te ozkosti prepušča¬ mo cesti in njenim kvarnim vplivom. vzgojnih društev, športnih organizacij in odbori dru¬ gih družbenih organizacij, ki v svoj program vključu¬ jejo delo z otroki. Posebno pomembno je so¬ delovanje članov DPM v pionirskih starešinskih sve¬ tih in komisijah krajevnih skupnosti. . V vseh teh institucijah posamezni člani DPM ko¬ ordinirajo delo z otroki, kon¬ kretne programe pa izvaja¬ jo komisije pri društvih sa¬ Rešitev je v tem, da vse specializirane organizacije vključijo vse otroke in mla¬ dino, ki ima veselje do neke dejavnosti ne glede na uspehe, saj je osnovni na¬ men otroka vzgojno in ko¬ ristno zaposliti v njegovem prostem času. Z večjim po¬ udarkom množičnosti bomo lahko znatno razširili števi¬ lo svobodnih aktivnosti, ki bodo otroku na razpolago, s tem pa tudi vključili znatno večje število otrok v to ob¬ liko družbene skrbi za nji¬ hovo vzgojo in razvoj. Kakšne naloge stoje v zvezi s temi problemi pred našimi občani? Vprašanja otroškega var¬ stva, vzgoje otrok in mladi¬ ne so tako zapletena, da jih je nemogoče reševati ločeno od družbenega dogajanja v mih. Tu naj bi omenil pred¬ vsem: komisije za delo s cicibani in pionirji, komisi¬ je za pomoč družini, komi¬ sije za letovanja otrok in sodelovanje članov društva in odborov na zborih volil- cev, predvsem pri reševa¬ nju vprašanj otroškega var¬ stva. Uspeh tega sodelova¬ nja je, žal, še v večini pri¬ merov odvisen ne od dejan¬ skih potreb, ampak od pri¬ zadevnosti posameznih čla¬ nov in razumevanja za to problematiko. krajevni skupnosti. DPM so pobudniki in organizatorji raznih oblik, s katerimi to problematiko rešujemo, ven¬ dar bi morali prav vsi ob¬ čani pri tem aktivneje so¬ delovati, tako v dajanju predlogov in pobud, kakor tudi pri sami moralni pod¬ pori, kadar tovrstno proble¬ matiko obravnavamo na množičnih sestankih (rodi¬ teljski sestanki v šolah, zbo¬ ri volilcev, občni zbori druž¬ benopolitičnih organizacij itd.). Kadar bomo otroško var¬ stvo reševali tako, potem to ne bo več stvar samo DPM, ampak resnično problem občanov zaključene družbe¬ ne skupnosti, kar bo znatno pripomoglo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju ne¬ katerih problemov, ki so na tem področju še nerešeni. Savo JAKULIN Kako je s problematiko ustrezne zaposlitve otrok v njihovem prostem času?