Pottnim pmvtaltrmiMb Leto II., štev. 20 if LJubljani, nedelja dne 23. januarja f921. Posamezna štev. l K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 180 K aiesečno.......15 • sa zased, ozemlja ■ 300 s ca inozemstvo . . <0* Oglasi za vsak mm riSine •tolpca (58 mm) . 3 E mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . J . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlštvot Miklošičeva cesta St 16g£ Telefon St 72. Uoravništvo? Sodna ulica it & Telefon št 38. Bačmi kr. pofit tek. uradi štev. um Ljubljana, 22 januarja. Uiicielna Avstrija i/javlja, da se njene gospodarske racči bližajo koncu in da je gospv carska katastrofa neizi.gibna, ako rc pride takojšnja pomoč od zunaj. Zvezni minister dr Grimm jc v seli finančnega odseka dne 18. januarja izjavil, da pol žaj avs.r j.-L^a proračuna in neuspehi, si so jih imeli vsi vladni poizkusi za ozdravljenje kažejo, da je gospodarski polcža1 nevzdržen. Avstrija mora tiskati dnevno ogromne množine novih bankovcev. Država nima dohodkov in krije svoje izdatke z novo natisnjenimi bankovci. Po mnenju avstr. fin. min. je ustvarita mirovna pogodba iz Avstrije državo, in je nesposobna za življenje in ki mora prej ali slej propasti, ako ne pride pomoč od zunaj. N-Latcri f^a^čni krogi na Duna- {u nnr.id.ijo vlado, ket ob vsaki pri-iki bobna v svet. da je AvHrija na robu gospodarskega propada. Mnogi mislijo, naj Avstrija sama gradni svoje gospodarstvo iz lastnih virov in da bi se mogla rešiti, ako bi ne bila drž. uprava tako razsipna. V obče pa se prizna, da so na Dunaju razmere tako zavožene, da z običajnim sredstvom ni mogoče preprečiti drž. bankrota. Avstrijski finančni minister je v omenjeni seji izjavil, da se bo Avstrija pridružila Nemčiji ako ne pride pravočasno pomoč od entente. Člani reparacijske komisije smatrajo to pretnjo za resno ter se bojijo nedoglednih posledic, ki bi mogle nastati, ako bi avstrijski parlament proklamiral tako združitev. Ententa ima seveda pravico in sredstva, da prepreči izvršitev takega združenja, ve pa dobro, da bodo neizogibno nastale velike zmede. Zato je predložil angleški član reparacijske komisije na Dunaju Gqod načrt, po katerem naj bi nasledstvene države, pred vsem pa češko-SIovaška, Jugoslavija rešile Avstrijo pred pretečim gospodarskim poginom. Mi naj bj dali Avstriji živež, Češka pa premog. Na ta način b ise predvsem oživila avstrijska industrija. Jugoslavija nima posebnega interesa reševati Avstrijo v njenem sedanjem stanju. Ta država bi si lahko iz lastnih moči opomogla, ako ne bi imela Dunaja. Ako pa ostane to mesto tako veliko, kakor je danes, bo požrlo ne le dohodke ostale avstrijske države, ampak bo tudi nam in Čehom trajna obremenitev. Dunaj je ustvarila vsa bivša av-stro-ogrska monarhija in le tako dolgo je imelo to mesto pravico do obstoja, dokler je obstojala stara monarhija. Tam so bili vsi centralni uradi in tam je bila koncentrirana vsa industrijska in finančna sila velike države. Dunaj je razmeroma Prisega oslaue Beograd, 22. januarja. CTrv.) Dane%\ vc: drl napovdovalt. Klerikalci in llolilev v pcslovvškem rd-\zajedn~larji so sedaj p je padla odločitev v pc. boru. Na glasovanje ;e p*ijek ali torek. Beograd, 20. januarja. Parlamentarni krogi sodijo, da se jc ustave! odbor bavil z ustavnim naalon do konca marca. Razprava o u.zdravljala Brianda. Listi ugotavljajo, da je to eden najredkejših slučajev v francoski parlamentarni zgodovini, da bi dobila vlada v zbornici tako ogromno večino. Briandovo vlado imenujejo vlado velike večine, ki je v današnjih razmerah najboljše jamstvo, da bo Francija znala tudi v mirnem razvoju braniti tekovine, ki jih je zadobila s krvjo svojih sinov in da bo storila vse, da prepreči novo nevarnost svetovne vojne. Zagreb, 22. jan. (Izv.) V tukajšnjem semenišču se je pojavil slučaj črnih koz. Obolelo kuharico so prepeljali takoj v kužno bolnico, semenišče razkužili in odredili 14-dnevno karanteno. Praga, 22. januarja (Izv.) Potovanje zunajega ministra dr. Beneša v Rim se je odgodilo do meseca febr> Nov incident v Splitu Split, 22. januarja. V četrtek je do-šlo do incidenta med našimi begunci in italijanskim podčastnikom z vojne ladje ..Puglia". Policija je posredovala za varstvo podčastnika. Poveljnik ladje „Puglia" je pri naših oblastih protestiral pr^tipostopanju meščanstva. Obenem sta zjutraj priplula v luko dva italijanska rušilca. Splitt 22. januarja. V Zadru je italijanski civilni komisar pozval prebivalstvo, naj do 28. januarja optira državljanstvo radi bližnjih volitev v italijanski parlament Varšava središče habsburške propagande Milan, 22. januarja. (Izv.) Italijanski listi javljajo o habsburški propagandi, da se obnaša razkralj Karel v Pranginsu popolnoma patriarhalno in da ne sprejema pri sebi mnogo zaupnikov, kakor je to delal tudi grški Konstantin. Pač pa se nahaja sedež vse habsburške agitacije v Varšavi. Poljsko glavno mesto je središče, v katero se stekajo goste, obširne in najtanjše niti habsburške propagande. Vso to mrežo je organiziral princ Windischgratz, najagilnejši Karlov zaupnik in propagator. Z njim deluje grof Andrassy in cela armada bivših avstrijskih in ogrskih dvorjanov, ministrov, prejšnjih avstrijskih poslancev itd. Varšavska centrala ima filijalke povsod, zlasti pa na Dunaju in v Pe-jšti. Vendar se je večina stebrov stare-iga režima podala le v manjšem delu i v Švico, največ jih je pa na Poljskem. Karlisti so spretno izrabili poljsko-češko nasprotje in so obljubljam Poljakom, da bo zveza Poljske z novo habsburško podonavsko državo prijela Češko kakor v klešče. V Varšavi so baje radi poslušali habsburške obljube. Službeni krogi so se držali sicer rezervirano, vendar se v nekih poljskih krogih otvoreno podpirajo habsburške težnje. Vsled vpliva poljskih konservativcev se gibljejo karlistovski agenti po Poljskem popolnoma svobodno ter vplivajo iz Varšave na evropski tisk in javno mnenje Huda gospodarska kriza na Angleškem London, 22. jan. «Daily Chroni-cle» javlja, da je delavska borza ofi-cielno objavila število brezdelnih ki presega številko 927.000. Poleg tega je treba računati še na tisoče brezdelnih, ki jih delavska borza nima v evidenci. Od 1. t. m. dalje se je število brezdelnih zvišalo že za 197.000. liki tehnik in strateg. Ti nesmrtni si eden naših osvoboditeljev in ujedinj-teljev. Daroval si ne samo svoje velike strategične sposobnosti, ampak tudi usodo svoje rodbine samo za dobrobit naroda in države. Zaupajoč v junaške sinove svojega naroda, si jih vodil od zmage do zmage in delil z njimi vse bridkosti, dokler jih nisi ovenčane z lovori po-vedel v triumfu in med nepopisnim navdušenjem v osvobojeno in silno povečano domovino. S Tvojo smrtjo je izgubila domovina najodločnej-šega narodnega delavca, ki si je s svojim nesmrtnim delom postavil večen spomenik v narodu, ki bo pe-val skupno z velikim našim pesnikom veliko pesem: Tvoja djela suncu ravna otomstvu če vjerno sjat ne če Ti Tvoje slavno Ono uvjek spominjat. Ko je predsednik ustavotvorne skupščine končal svoj govor, so zvonili po cerkvi trikratni vzkliki: Slava mu! NA GROBI.JU. Iz cerkve so odnesli krsto načelniki oddelkov generalnega štaba, ministra dr. Kukovec in dr. Krizman in poslanec Tomljenovič. Iz cerkve potem ves diplomatski zbor, inva- j je krenil sprevod po ulici kralja Pe-lidni oficirji glavnega štaba, pred- tra, Uzun Mirkovi in Vasinovi uli- stavniki skupščine, oficirsk zbor, re-zervn častniki, uradništvo ministrstev, zastopniki beograjske občine in predstavniki pokrajinskih presto-lic, odposlanstva društev in organizacij, ogromna množica ljudstva in veliki oddelki vojske in mornarice. OBREDI V CERKVI. Sprevod je odšel iz Oficirskega doma po ulicah kneza Milana, Mi-hajla in kralja Petra v saborno cerkev, kjer so čakali princesa Jelena, Protič, Vesnič in minister za socijalno politiko Jovanovič. Krsto so odnesli v cerkev generali. Pri tej priliki je položil italijanski poslanik v spremstvu enega vojaka na krsto palmo z napisom «Italijanska voj-ska» z veliko italijansko trikoloro. Po opelu je govoril najprej patri-jarh Dimitrije, nakar je vojni minister Branko Jovanovič v kratkih črtah orisal življenje in delovanje velikega vojvode. ŽALNI GOVOR PREDSEDNIKA KONSTITUANTE. V imenu ustavotvorne skupščine se je poslovil od umrlega predsednik dr. Ribar s sledečim govorom: «Ustavotvorna skupščina, svesta si svojih velikih nalog in dolžnosti, bo imela pri svojem delu vedno pred očmi vse sile in žrtve, ki so bile zastavljene za narodno osvobojenje in ujedinjenje in za ustvaritev nove skupne države. Skupščina se bo vedno s hvaležnostjo spominjale junaštev srbskih armad in dobrovoljskih ci pred univerzo, kjer se je dekan filozofske fakultete dr. Vulič zahvalil pokojnemu vojvodi, da je spasil narodu najvišjo kulturno institucijo na katero je neprijatelj najprej položil svoje nečiste roke. Po Kraljevem trgu, Kolarčevi ulici in ulici Regenta Aleksandra je krenil potem sprevod do novega groblja. Pevci so prepevali staroslovenske žalostin-ke. Ob grobu so se poslovili od pokojnika predsednik invalidskega udruženja major Mijodrag Stefano-vič, general Gjoka Gjorgjevič in pblkovni inžener Izakovič, njegov intimni šolski tovariš. Sprevod je končal ob 13% uri. Beograd, 21. januarja. Angleški častniki so položili na Mišičevo krsto venec z napisom: „De la parte de» camerades des armees britaniques". — Beograjska občina je položila venec z napisom: „Našemu heroju in vojvodi občina beograjska". Beograjska občina je sklenila, da pokojnemu vojvodi zgradi grobnico. Praga, 21. januarja. Ko je dospela vest o smrti načelnika generalnega štaba zmagovite jugoslovanske armade, Mišiča, je češkoslovaški minister za narodno brambo general Husak poslal jugoslovenskemu ministrstvu za vojno in mornarico to-le brzojavko: .,Češkoslovaška armada je z najglobjim sožaljem prejela poročilo o smrti vojvode Mišiča. Znane so ji oeromne zasluge Mišičeve in zmagovito vodstvo pobratimske armade in njegova zna-ga za svobodo naših narodov." Aretacije komunistov v Gradcu Gradec, 22. januarja. Tukajšnja policija je danes aretirala znara graška komunista Steinerja in Kotzingerja, ki sta na nekem komunističnem shodu poživljala zborovalce, da ne smejo sedanji vladi plačeyati davkov. Istočasno z njima je aretirala policija tudi komunista Bartecha, ki je jugo- Loodon 22 jan . LVaduo se slovanski podamk. Ker m imel svojih - d je^Jka podmornica papirjev v redu, ga je po odgonu od- >K J Hnl 20 ipm.ari* v Rokav - pravila s prvim vlakom v Maribor. Praga, 22. januarja. (Izv.) Trije poslanci nemške socialdemokratske stranke, Kraibach, Hahn in Woll-brandt, ki so pripadali komunističnemu krilu češkonemške sociialne demokracije, so izstopili iz kluba nemške socialno - demokratske stranke in se priglasili v češki socijal - demokratski klub, ki jih je sprejel začasro kot hospitante. Milan,, 22. januarja. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da so v bodoče vsakih 14 dni revidirajo carinske nostavke. Dosedaj se je pobirala {__ -------------------r.„- — stalna enakomerna carina odstot-|di vmešavanja v vršenje uradne dolž-kov. nostj. Popoldne se je oglasilo na policiji vodstvo štajerske komunistične st'an-ke in zahtevalo, da se aretirani komunisti takoj, izpuste na svobodo. Policija je zahtevo odbila in zagrozila, da bo proti vodstvu stranke nastopi^ ra K 5 ponoči dne 20. januarja v Rokav-skem prelivu potopila. Vzrok katastra fe ni znan. Zagreb, 22. januarja. ^Novosti" poročajo iz Beograda, da bodo za prehodni čas, ki nastopi po sprejetji ustave, postavljeni na čelo pokra:;r< kra'!*-vi namestniki. Prosvetni program za leto 1921-22. OH sodelovanju strokovnjakov in bolnikov je poverjeništvo za uk in rtogocastie v Ljubljani za proračunsko leto 1921./1022. sestavilo prosvetni program, ki je za razvoj ;n napredek našega srednjega in meščanskega šolstva največje važnosti. Program se delt v dva glavna dela: v splošno prosveto in v šolsko prosveto. Splošna prosveta ustanavlja brezplačne tečaje za slovenščino za dru-srorodee, ki se hočejo priučiti našega jezika. Sedaj se morejo učiti le imovitejši sloji, ki lahko plačujejo honorarje privatnim učiteljem. Neimovitim slojem tega ni megoče, zato hoče zanje poskrbeti država. Tečaji bodo trajaii od oktobra do maja. Vseh bo devet: v Ptuju 2, v Celin 2, v Mariboru 4 in v Kočevju Pitij:;, Ljutomeru in Murski Soboti. Poleg domačega učiteljska sc računi na vsak tečaj po 20 udeležencev. Vsak tečaj, ki ga bodo vodili srbski učitelji, bo trajal po 1 mesec. 3 ) Preosnuje se v zmisiu jugoslo-vensks narodne pesmi ves pouk v petju. Učitelj skladatelj Emil Adamič nabere potrebni material za šolsko porabo. Napravita se dva štirinajstdnevna počitniška tečaja (v Ljubljani iu v Mariboru) informativnega značaja. Učiteljiščnikom v Ljubljani se dovolijo hospitacije v šoii (Jiasbenc Matice. Privatni pevski šoli Dni20Yičevi v Mariboru se poveri ria'ogS, da izobražuje v petju učence mariborskih ljudskih in meščanskih šol. Enako nalogo prevzame glasbeni zavod v Ptuju. 4.) V Ljubljani in Mariboru se osnu- I. Brezplačni tečaji za srbohrvašči- je vseletni tečaj za izobrazbo me- no, namenjeni pred vsem uradni kom, ki sc morajo seznaniti z državnim jezikom. Poučevali bodo usposobljeni učitelji od oktobra do maja po direktni metodi. Takih tečajev bo 15: v Celju 2, v Kranju 1, v Ljubljani 5, v Mariboru 3, v Novem mestu 2 in v Ptuju 2. V načrtu šolske prosvefe je — kakor poroča Učiteljski Tovariš: 1.) Počitniški jezikovni tečaj v Srbiji (ne v Beogradu) za 10 srednješolskih profesorjev, posebno jezikoslovcev, ki bo trajal en mesec. Tečaj ni za začetnike. 2.) Deset počitniških potovalnih ustanov za srednješolske profesorje, geografe in pri-rodopisce, da prouče zanimivosti naše kraljevine. Udeleženci dobe nalogo, da po povratku tudi javnost seznanijo z uspehi svojih študij. 3.) Počitniški jezikovni tečaj v Srbiji za strokovne učitelje meščanskih šol ter za učitelje ljudskih šol. Tečaj bo trajal en mesec. 4.) Petdeset počitniških potovalnih ustanov — 10 za meščanske šole, 40 za Ijudsko-Solske učitelje. Za Slovenijo je prosvetni program določen tako-le: 1.) Po vseh krajih Slovenije, kjer so srednje isols in učiteljišča, ciklični domovinoznanski tečaji v srbohrvaščini za srednješol- ščanskošolskega učiteljstva vseh treh skupin. Za vse udeležence bo srbohrvaščina obvezna. 5.) šesttedenski počitniški tečaj za učiteljice ročnih del na tehniški srednji šoli v Ljubljani. 6.) Na istem zavodu šestteden-ski počitniški tečaj za izobrazbo učiteljev rOkotvornega pouka. 7.) Dva počitniška Štiritedenska tečaja za telovadne učitelje in učiteljice v Mariboru in v Ljubljani. Določita se dve ustanovi za obisk telovadne šole v Pragi za dva ljudsfcošolska učitelja. S.) Nove učne knjige (jezikovni pouk) za v$e kategorije šol. Delo za citsnke uspešno napreduje. — Osnovna učna knjiga za srbohrvaščino je v rokopisu že gotova. 9.) Določi se primerna vsota za izdajo propagandnih in umetniško-vzgojnih spisov in izdmi. 10.) Za umetniško-nacionalne šolske prireditve 7. vzgojevalno in izobraževalno tendenco, se določi primeren znesek v svrho podpor in nagrad, prav tako se določi večja vsota za pobijanje nepismenosti. II.) Za ustanovitev višje pedagoške šoie v Ljubljani se določi znesek, ki naj omogoči izvedbo pripravljalnih del in študij. Temelj temu znanstvenemu zavodu postavlja snovanje centralne učiteljske knjižnice v Ljubljani. 12.) Za ske profesoric. Predavali bodo roje- j obisk višje pedagoške šole v Beo-ni Srbi, oziroma Hrvati. Posečanje gradu od šolskega leta 1921./1922. teh tečajev (vsak dan l uro) bo obvezno. 2.) Počitniški domovinoznan-dti tečaji za učitelje ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Metliki, Kočevju, Krškem, Litiji, Brežicah, Celju, Šoštanju, Slovenigradcu, Mariboru, naprej se določi 10 ustanov za ljud-skošolsko učiteijstvo. Tega prosvetnega programa smemo biti brezdvo-ma veseli. Ako se uresniči, sc vse naše šolstvo razmahne v novem mladem poletu narodne in državne misli na korist narodu in njega kulturi. Politične fceležfce x Neodmenc: in veliive. Ped psevdonimom ».primorski begunec4' je napisal nekdo, ki je skoraj tako politično-naiven, kakor je zloben napad na naš lisi, ki je nedavno povodom vesti o razpisu volitev v neod-ičšeiit domovini izrekel mnenje, da politika naših neosvobojenih braiov nc bo politika glava skozi zid. primorski begunec'- očita zbog tega ..Jutru1', da se zanj končuje jugoslovanska ideja pri Rauberkomandi in nas vprašuje: je li to morda podpora, ki jo nudite neodrešencem v imenu svobodne domovine? In njegovih izvajanj izhaja tudi, da je najbrž krivda našega lista, da se na Slovenskem ni nabralo nobenega vinarja za vpepeljeni iraški Narodni dom (za katerega bi bil ..primorski begunec" v Sloveniji že kaj nabral, : amo da se te svoje dolžnosti spomnil) in da nobena slovenska občina ni protestirala proti rapallski krivici! Patetično vzklika puhli pamfle-tttt naj ne morijo našega ubogega naroda pri njegovi zadnji Hoji na kal vari j o. Na nesramno in-siriuarijo da nočemo našim neodre-senim bratom pomagati temveč da dajemo Italijanom orožje v roke" nimamo drugega odgovora nego poziv, naj se gospod, ki goni naše. rseodrešene brate „na Kalvarfjo", :.am pa sedi v varnem zaledju, Tgfasi i imenom, da se odkrito ž njim pomenimo. Pametnim ljudem in /lasti rodoljubom, ki so ostali v sredi našega neodrešenega naroda ter neumorno vršijo svojo vodiieljsko dolžnost je pa le davno jasno, da nacionalno primojdušanje in deklar miranj« v sedanjih resnih trenutkih nič ne gristi. tenrriš }e fr?zno raz- | mišljevanje o praktičnih potih naše narodne politike y neodrešeni dorno- \ vini. -!- Naknadne občinske volitve v srbskih mestih. Ker sta komunistična občinska sveia v Skoplju in Kragujcvtu razpuščeua. se vrše tam v začetku meseca febniarja nove občinske volitve. Kakor se poroča, je v obeh mestih prišlo do definitivnega sporazuma med državotvornimi skupinami (demokrati, radikaki in >'-?m!joradniki), ki nastopijo z enotno listo, da na ta način preprečijo komunistično večino. Občinske volitve v Beogradu so bodo vršile rtaj-brže dne 5. februarja, •r" Italijanski konzul v Dalmaciji. Italijanska vlada je imenovala za konzula v Sibeniku cav. Rocca, a za Korču-lo Bucevicha. Splitska ..Nova Doba" opozarja našo vlado, naj bo jako oprezna pri podeljevanju konzularnega ekse-kvaturja italijanskim konzulom, ker hočejo Italijani na ta mesta utihotapiti ljudi, ki so v veliki večini naši renegati in zaupniki italijanskega nacionalizma. Tako je tudi slučaj z noyoimenovanim konzulom za Korčulo. Bucheviehem, ki je bil pred kakimi 15 leti še pravi hrvatski Bučevič, rodom iz Zadra. Ko se je poiialijančil, je postal največji zatiralec hrvatskega življa v Dalmaciji in pred desetimi leti je vodil znane proti-sokolske in prouhrvatske izgrede v Zadru. Zato oseba novega italijanskega konzula nikakor ue more nuditi jamstva, da bo vršil vzviieno diplomatsko nalogo. Po zagotovilu istega lista ima italijanska vlada pripravljeno celo kopico takih narodnih renega-tov, ki jih namerava spraviti v diplomatsko službo na našem ozemlju. Naša vlada naj se takoj postavi na načelno stališče, da ue da eksekvature nobenemu človeku narodne preteklosti, kakor jo ima Bučevič. '-r' Kriza v češkem kabinetu. Praška ..Tribuna"' poroča, da vztrajajo socialistične stranke pri tem. da odstopita minister trgovine dr. Kotov ec ia igini-st Torek, 2*>. jan.: Zaprto. Sreda, 26.jan.: Dickens; Cvrčck za pečjo. Red D. Četrtek. 27. jau.: Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledalisla ob dramskih cenah. Red A, Petek. 28. jan.; Kraigher- školjka. Red B. Sobota. 29. jau.! Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. Red C. Nedelja, 30. jan.; Kraigher: Školjka. Izven. Ponedeljek, 31.jan.; Dickens: CvrČek za pečjo. Red, C, ... Opera: : " Ponedeljek, 24. jan.: Zaprto. Torek, 25. jan.: Puccini: Tosca. Red B. Sreda, 26. jan.: Auber: Fra Diavolo. Red E. Četrtek, 27. jan.: Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. Red A. Pek^ ia*.; Verdi: Riirekto. Rftd v«' naslednik regent Aleksander jc Udru ženju jugoslovanskih gledaliških igralcev poklonil dragoceno uro kot premijo za lotriio o priliki velike umetniške zabave, katero priredi beograjski krajevni odbor Ujcdinjenja. * Vojaška odlikovanja vojvode Mišica. Poleg vseh srbskih vojnih odlikovanj in Karadjordjcvc zvezde prvega razreda z meči je vojvoda Mišic nosil tudi naslednja inozemska odlikovanja: angleškega reda sv. Mihaela in Jurija prve vrste in reda ol Bath; francoske častne legije prvegr., drugega, tretjega, četrtega in pettga razreda; ruskega reda sv. Stanislava prvega razreda in sv. Jurija četrtega razreda; italijanske krone prvega razreda; turške med-židijc prvega in tretjega razreda; grškega reda sv. Odreženika prvega in tretjega razreda m romunske krone tretjega razreda. * Mišičev naslednik. Za načelnika glavnega generalnega štaba bo po vsej priliki imenovan vojvoda Peter Bojo-vič. komandant prve armije. Vojvoda Bojovič jc znamenit vojskovodja in jc bil že v balkanski vojni 1.1912. načelnik štaba I. (prestolonaslednikov^) armade, ki je izvojevala slavno zmago pri Kumanovem in pozneje pri Molju. * Izstopil ie iz državne službe Franc Markovič. pomočnik ministra za so cialno politiko. Novi pomočniki se zase daj nc bo imenoval, ker se bo to mesto popolnijo, ko bo rešeno vprašanje o državnih podtajnikih v vseh ministr stvih. * Osebna vest Novoizvoljeni župnik tukajšnje cvangeljske občine, Herbert Lange iz Vveiporta v češkoslovaški republiki, jc prispel v Ljubljano in prevzel vodstvo župnega urada. Dosedanji župnik, dr. Ervin Schneider, sc je podal na svoje novo službeno mesto v Beograd. * Z izrednega občnega zbora društva jugoslovanskih novinarjev. Na izrednem občnem zboru društva jugoslovanskih novinarjev se je sklenilo, da se morajo vsi listi strogo izogibati osebnih napadov in žalitev članov uredništev drugih, tudi politično nasprotnih listov. Ob enem se jc sklenilo, da praz-njujejo uredništva vseh listov nastopne dneve: l.maj, Vidov dan 28. junij in praznik ujedinjenja 1. decembra. Oba sklepa sta za vse člaue društva obvez-Ina. ; 'Skrivnost Šketove Slovenske čitanke. Lani poleti je prispela kot državna pošiljatev z Dunaja v Ljubljano med drugimi slovenskimi knjigami iz bivše c. kr. zaloge šolskih knjig tudi prece; velika naklada šketove Slovenske čitanke za 7. in 8. razred srednjih šol, ki jo je omenjena zaloga izdala tik pred vojno v novem natisu. Te knjige pa niso dospele v našo državno zalogo šolskih knjig, nego — v katoliško bnkvarno, oziroma v Jugoslovansko knjigarno. Tam so knjige doživele čudno me-tarmofoso: dobile so novo (v Katoliški tiskarni natiskano) naslovno stran in so po preteku pol leta postale več ntgo petnajstkrat dražje. Jugoslovanska knjigarna jih je držala ves čas v svojih skladiščih ter jih danes prodaja po 36 kron, medtem ko je njihova prvotna cena nekaj čez 2 kroni! To je v velikih obrisih afera, katera zahteva takojšnjega razčiščenia. Kako je mogoče, da je dobila Jugoslovanska bukvama, Ibrej E£r.'3tnu tvrdVf , i^b^o knijg edino pravico naša država? Na kakšen način so smele te knjige kot državno blago v Jugoslavijo? Kdo jc dovolil ta nezaslišan rop na državnem imetju? Komu je Jugoslovanska knjigarna te knjige plačala ? Kako je mogoče, da jih danes prodaja po cenah, ki so dostojne najhujših ve-rižnikov in navijalcev in ki pomenijo nesramen napad na žepe staršev iti dijakov? Poverjeništvo za uk in bo-gočastje ie poklicano, da zahtevo takoj preišče,* verižniški urad pa ie dolžan, da brez odloga intervenira, kakor to zahteva zakon. Mi bomo aferi posvetili posebno požnjo. * Predavanje o Koroški se je vršilo sinoči v Zagrebu. Prof. Ilesič je živo slikal Koroško za časa ilirskega preporoda po letu 184S. Iz zanimivega predavanja so Hrvati izvedeli mnogo znamenitosti iz Koroške ter mnogo novih podatkov o slovenskem narodu na Koroškem. * Nove znamke v prometu. Dne iS, januarja ic prišla v promet nova sr-rija novih jugoslovanskih postnih znamk. Tudi v Ljubljano so nove znamke žc prispele, a se niso Še pustile v promet, ker je zaloga starih znamk še precejšnja. Stare znamke ostanejo v veljavi Še do meseca aprila. Nove znamke so amerikanskega izdelka. imajo krasne sliko prestolonaslednika, izgledajo pa nekoliko eksotično. * Rodoljubni darovi. Gospodicn.i Marica Vranjek. učiteijica-voditeljica v Dolnji Bistrici v Prekmurju liani je poslala dobiček pri taroku učiteljstva 'rnACef. 1 t-rvSo T:I CnU' '_ r. ArJ1TS/"1 C» znesek 150 kron za šolsko družbo s\. Cirila in Metoda ter znesek 50 kron kot zbirko na praznik ujedinjenja, katerega so njeni „maii šolarčki nabrali za naše brate na jugu z željo, da bi bili kmalu rešeni sužnosti ter da bi se skupaj veselili v naši lepi domovini. Ptujski okrajni zastop je dal ta' mošnjemu šolskemu svetu za nakup šolskih knjig revnim učencem na razpolago znesek 10.000 kron ter določil več štimpendij, oziroma podpor za dijake na gimnaziji, učiteljišču in za obiskovalce kmetjskih in vinorejskih šol. Voiasko-taksni obvezanci sc opozarjajo, da se morajo dotlej, da preneha dolžnost vplačevati vojaško takse, vsako leto v meseca januarju zglasiti v občini svojega bivališča (v Ljubljani na magistratu, Galetova hiša, II. nadstropje). * Državna posredovalnica m delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 9. do 15. januarja 1921 181 moških in 81 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 228 moških in 76 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo v tem času 108. Promet od l. do 15. januarja 1921 izkazuje 853 strank, in sicer 347 delodajalcev in 506 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1S0, * Priznanje prejšnje službe v vojski. Minister vojne in mornarice je izdal naredbo da se vsem rekruiom roj žil ia leta 1S98.. prizna v službeno debo čar. katerega so odslužili na vajah in v službi v uaši vojski ali v ujetništvu predlansko ali lansko leto. Onim, ki dokažejo, da so izpolnili pogoje točke g) članka 8. zakona o ustrojstvu vojske ter so bili dobrovoljci v srbski, črnogorski ali v sedanji naši vojski, se bo to viačunilo v rok službe. Ravnotako se bo tudi oaim leta 1898. rojenim, ki dokažejo, da so izpolnili vse pogoje iz ftai&j ?. točl:a i b zakona o nstroi- stvu vojske v bivši "Avstro-ogrski, vra čunilo to v odsluženi rok ter se bo o feffi Obvestilo pristojne inšpektorje one vrste orožja, da zamorejo ti odrediti, kdaj in kam se dotičnike poklice na dvomesečno službo. * Neumljiva počasnost. Pišejo nam: Že začetkom oktobra je izšla novela k ne6podnemu zakonu, ki je zvišaja iudi osnovni letni delavčev zaslužek od 3600 na 18.000 Kreti in to z veljavo od dne 1. julija 1920. Nezgodno zavarovanje pfi nas izvršuje začasna delavska zavarovalnica. Dolžnost te zavarovalnice bi bila, da z vso vnemo pospeši praktično izvršitev zavarovalne novele — kolikor je to dejansko iuo-goče.v Od objave novele so pa minuli že meseci, a preračunanje rent na podlagi novega maksima letnega zaslužka za stare rentnike od dne 1. julija Haljž se še sedaj niso izvršile. NarecV-ba pomeni približno 5kratno zvišanje sedanjih rent Tudi to iii veliko, a niti fega ponesrečeni delavci še ne dobijo .Večina delavcev o noveli sploh ne ve, ali tudi kalio manjšo 'domačo žival Pred dnevi so napadli nekega berača na Ugljanih ter ga požrli. Po selih se prirejajo lovi na volkove, a neprijetni gosti še vedno ponavljajo svoje na pade. * Razpisana nagrada na glave raz bojnikov. Beograjska vlada je razpisa la nagrado 10.000 dinarjev na glave razbojnikov Ujeviča in žužulja, ki sta pobegnila iz ieče in vršita sedaj nova zločinstva v okolici Imotski v Dalma ciji. Kakor se je dognalo, sta imenovana razbojnika umorila in orooala pred kratkim tudi kanonika Lovrinče-viča. Socijalizacija zdravstva. Rusko ljudsko poverjeništvo za narodno zdravje je izdalo naredbo, ki zfibranjuie iz vrševanje zasebne zdravniške prakse in odreja socializacijo celokupnega zdrav> stva. * Obsodba. Iz Maribora nam po ročajo: Danes je bila izrečena sodba proti inženerju Pitamicu, ki je pred meseci ustrelil svojo nevesto. zato ne urgira in ker ne urgira — jim i- • __j_a i,™, nri lr>V-n1npm zavarovalnica rent ne zviša. Kakor, da I Kef Je s,odna , °®VS'f £r ,i0Kflnem bi bila zavarovalnica bog, ki milost ugl€au dognala, daje bil to le ne- deli samo na milostno prošnjo. Skrajni Čas je, da pride v vodstvo zavarovalnice tudi zastopstvo delavcev in podjetnikov. Od ustanovitve zavarovalnice sta minuli že dve leti — a jas nost do danes še ni črtala nobenega bilančnega poročila, dasi zahtevajo pravila, da mora zavod letno podati računski pregled. Epiteton ..Začasna" tudi vsega ne opravičuje. Priporočamo vodstvu, da se na nekak način potrudi, poučiti delavstvo o njegovih pravicah. * cSvetovna vojna?. Zadnja ^Domovinam prinaša nadaljevanje «Svetovne vojne* v pesmi na dveh straneh z mnogimi zanimivimi karikaturami. Želeti je, da se ta pesem povsod razširi in da nam oživi spomin, kaj se je godilo pred par leti. * Za boljšo pošto. Na interpelacijo tiarednega poslanca Manojla Sokiča zaradi nerednosti postnega prometa, ie minister pošte in fcrzojava pismenim potom odgovoril, da ie preko pokrajinskih direkcij vsem poštnim uradom brzojavno naročil, naj vso pozornost posvetijo ekspediciji pošte, tako da bo vsaka pošiljka pravilno usmerjena za določeni kraj. Kar se tiče ekspedicije Časniških paketov, je minister, uvazu-joč pomen Časopisja zlasti v današnjih razmerah, vse postno osebje v državi opozoril, da bo postopal najstrožje proti vsakomur, o komur se dožene, da so časopisi po njegovi krivdi zaostali pri prvi ekspediciji ali so bili odposlani v napačni smeri. * Naši delegati pri avstro-ogrski. Za jugoslovanska delegata pri likvidaciji avstro-ogrske banke na Dunaju sta imenovana dr. Miroslav Ploj, član ua-še feparacijske komisije na Dunaju in načelnik ministrstva trgovine, Milan Toderovič. * Dr. Sachs — zeprt. Pred nekaterimi dnevi je prišel v Opatijo znani frankovski agent dr. Sachs, da bi se pogajal z italijanskim generalom o otvoritvi nekakega konzulata na Reki. Opatijsko prebivalstvo ga ie opsovalo in opljuvalo, na to so ga pa oblasti zaprle. * Dva vagona novčanic. V Beograd sta prispela te dni iz Pariza dva uova vagona naših novčanic v vrednosti ene milijarde. Denar je bil spravljen v prostore Narodne banke. * Novinarska vest. V Beograd sta rlGpotovala dva angleška novinarja, in sicer Lipper, balkanski dopisnik „Mor-ning Poste", in Jafris, dopisnik .,Dai-Iy Mella". * Revizija vGjaib ukazov. V zmisiu sklepa ministrskega sveta se razven revizije ukazov civilnih uradnikov izvrši tudi revizija ukazov iz resoria ministrstva vojne in mornarnice. * Meteorologi en i zavod v Zagrebu je z novim letom začel izdajati sinop-tičiie karte za Evropo, a dne 17. februarja začne izdajati tudi vremenske prognoze. Vesti iz Evrope prihajajo v Zagreb večjim delom radiotelegrafič-nim, deloma pa po navadnem brzoja-\u Prognoza se bo izdajala dnevno ob 14.urL Razen tega bo zavod objav-Hal najnovejše meteorološke podatke nekaterih glavnih mest v Jugoslaviji. * Strcšsmaverjev dan — šolSki praznik na Hrvatskem. Pokrajinska vlada v Zagrebu je odredila, da je 4. iebruar, kot rojstni dan vladike Josipa Jurija atrossmayerja, šolski praznik, ki se mora proslaviti na isti način Kot ostali šolski prazniki. Projekt za podržavljenje kinematografov. V umetniškem odeienju ministrstva prosvete se izdeluje proie-kt o podržavijenju kinematografov. Projekt bazira na naziranju, da mora celokupno kinematografijo kot kulturno prosvetno sredstvo prevzeti država v svoje roke. * Volkovi v Dalmaciji. !z dalmatinskega Zagorja poročajo: Tukaj imamo nemile goste. Volkovi nam skoraj vsa- srečen slučaj, je bil le radi malomarne uporabe orožja obsojen na štiri mesece ječe. * Vladni komisar dr. Poljinec v Maribora je prevzel posle mariborskega magistrata. Kakor hitro bo rešeno vprašanje mestnega sosveta, namerava dr. Poljanec sklicati prvo občinsko sejo. Danes popoldne so se vršile pri vladnem komisarju konference z zastopniki posameznih strank glede sestave soceta. * Novo kopališče v Cslju ob levem bregu Savinje, nasproti mestnemu ko paiišču, namerava letos zgraditi ta mošnja mestna občina. Kakor javlja „Nova Doba", je tozadevni znesek pO' stavljen v letošnji proračun. " Senzacionalne aretacije v Novem Sadu. Pretečeni ponedeljek so bile v Novem Sadu aretovane štiri osebe, k" so raznečavale novčanice po 1 in 2 krčni v velikih množinah. Te novčani ee pa so imele ponarejene žige. Areto-vanci so iz boljših" krogov in je njihova aretacija vzbudila veliko šenza cijo v mestu. Tamošnji časopisi ne imenujejo imen; povedo le, da so aretovane; židje, * Tako stoji v Večernem listu! Hi-storijo resnično vam povem: Tam na Viču pri Ljubljani so pobožni fran čiškani še pred vojno sezidali velik božji liram, da bi fercijalkam črne prodajale nauke na kilogram. Terdjalka Korenjak Marijana, zaljubljena v pa tr BoŠtijana, je pridno brala „černi list" in njega nauke svete. Marijana je ljubila žganja, čašo, a potic in drugih zemeljskih dobrin ni metala proč. Imela pa je smolo to, da denarcev ni bilo . . . Pred meseci osemnajstimi Črnogleda Marijana je vlovila dečka Lojzeta, iz sosedne hiše, kjer je bila vseh dobrin zaloga . . . Mali Lojzek gulil je cigareto nerodno tam za hišo. Tercijalka je stopila k njemu: „Ti ba raba! Glej. da vržeš proč mi cigareto, ker sicer očetu in materi povem!" . . . Lojzek se je šifce atove ustrašil iu milo je žačel ihteti . . Marijana pa mu sladko takoj velela je: „Lojzek mali! Raje mi prinesi kilograniček bele rnok-ce, potem pa vse dobro je." Lojzek je res doma izmakni' moko in jo nesel k Marijani. Grdoc-lca Marijana pa ie Lojzkovo nefi0!žrn-"9t izrabljala do skrajnosti. Lojzek ji je dan na dan moral nositi, kar je želela Marijana. Znosil ji ie petdeset kilogramov premoga, tri kile bele moke, eninpol kile šesna in poi kile čebulice. Za to plačilo je dobil — — deset avstrijskih kron. Marijana mu je govorila: „Pri-nesi še!" Lojzek se i i ie uprl ... Za tem se je pričelo drugo dejanje. Kot jastreb je planila na Lojzovega bratca, kateremu je hilo komaj trinajst let. Prav hinavsko ga jc zvabila k sebi in mu govorila sladke besede- „Mundi clragi! Na, na cigaretko!" Mundek jO je vzel. „Mund, na, na kronco!" . . . Jo ie vzel . . . .,Mundek, na, na brr« novčka!" . . . Mundek je izpil . . . Bil je ujet. Marijana je hudobno govorila: ,.Vzemi doma premog in ga meni sem doneši!" . . . „Ali, gospa, krasti je velik greh!" . . . Marijana sladko, kakor pater frančiškan v spo-vednici: „Mundek! Pravo je. da vza-meš tam, kjer Je in nosiš tja, kjer ni. Le meni nosi!" Mundek: „Pa tako ne uče v cerkvi!" Marijana svetohlinsko: „Tako stoji v Večernem listu...!" In gospod v cerkvi so isto dejali! . . . Mundek se je vdal. In stara Marijana mu je začela dajati navodila, kako treba krasii, kako mokico jemati, da se nič ne bo poznalo. Kot sraka je začel nositi Mundek Marijani raznih zemeljskih dobrin. Marijana ga je plačevala ..kavalirsko". Enkrat cigaretko, drugič kronco, tretjič mali) vodice žgane . . . Mundek je Marijani donesel: petsto kilogramov premoga, trideset kil bele moke, deset kil belega česna, deset kil čebule, petdeset litrov fižola in 150 jaic. Zdaj bo z Marijan o govorilo sodišče. Mladoletna dečka sta stregla ko not etme kakega konia, krav?, osla .Marijane* poldrjgo. Ivto . Ljubljanski trg. Mesni trg je dobro založen. Cena slanini je nekoliko padla. Na debelo se žc kupi v prvovrstni kvaliteti po 46 kron kilogram, riba in sal 4& do 50 kron kilogram, mast 52 do 54 kron. Prašičje meso je ostalo tia ceni 30 in 32 kron za kilogram. Telečje meso se stalno drži na čeni 20 do 22 kron. Med ljubljanskimi mesarji in mestnim tržnim nadzorstvom se razvija zadnje tedne buda borba za podraŽenje govejega mesa. Mesarji se opirajo na dejstvo kastrofalnega padanja cen svežim kožam od 50 kron na 26 kron za kilogram ter padanja cen loja. Tržno nadzomištvo opozarja mesaric, naj v lastnem interesu ter v interesu slovenskega konstimenta krizo v mesarski osrti, ker bo trajala le kratek čas, mimo prenašajo. Dovoljenje podraže-nja bi izzvalo v najkrajšem času zopet-i;o podraženje. Ker moramo .smatrati goveje meso kot najvažnejši konsumni artikel za kruhom, se mora storiti vse kar mogoče, da se lahkomiselno ne navija cen. Padanje cen živi teži po zunanjih trgih je po došlih poročilih žc nastopilo in je naravna posledica težkemu padcu cen kož. Pričakovati je torej v najkrajšem času zjednačenja, tako da bo mogoče mesarjem s primernim dobičkom v polni meri naida-Ijevati obrate. Nakupovanje goveje živine za izvoz seveda v veliki meri zavira padanje cen živi teži, ker izvozni carji lahko dražje kupujejo, zato se razvija padanje cen živi tezi nekoliko počasneje in po raznih trgih različno. V interesu konsumeuta. kakor tudi me* sarja-obrtnika je, da tiščimo z vsemi sredstvi cene navzdol ter s požrtvovalnostjo prenašamo krize. Ako bi vsako nastalo krizo hoteli poravnati s takojšnjim podraženjem blaga, bi to izzvalo kompletno anarhijo V cenah ter bi tudi mesarju-obrtniku škodovalo. Ljubljanski mesarji se morajo zavedati, da bi sledila podraženju mesa za ljubljansko mesto takoj cela dežela. — Drobnica 18 kron, jagnetina 24 kron. Perutnina prihaja manj na trg. Divjačine in rib ni. — Na sadnem trgu prevladuje južno sadje. Oranže stanejo kos 2 kroni. Jabolka se plačujejo po kvaliteti od 5 do 12 kron kilogram; pO 10 in 12 kron se plačujejo samo najfinejše vrste. — Jajc je sedaj na ljubljanskem trgu čez potrebo. Plačujejo sc že po 2*50 krone. Nadaljnega padca cene je pričakovati. Zelenjave je na trgu za vsakdanje potrebe dovolj Na Pogačarjevem trgu se dobijo fttvovrstne kariijole, kot redkost ljubljanskega trga. — Mlevski izdelki so ostali na prejšnji ceni. Moka št. 0 stane 18 kron. — špecerijsko blago kaže lc prav lahke izpremembe cen. — Izvoz mineralnih vod. Neki češki list poroča, da je v južni Ameriki, zlati v Argentinji, veliko povpraševanje pO mineralnih vodah in da se je tam zelo razširila znana madžarska voda Hunyadi Janos". List poživlja češke lastnike mineralnih vod, da si osvoje argentinski trg. — Tudi Jugoslavija je na dobrih mineralnih vodah bogata in tudi mi bi lahko šli s tem produktom v svet. = Vžigalna vrvica. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima neka; vžigalne vrvice v zalogi. Interesenti naj priglasijo -svoje potrebščine najkasneje do dne 1. februarja pri omenjenem uradu, Dunajska cesta št 22. = Plačila v inozemstvo. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja urad no: Ekspozitura centrale za plačanja inostranstvu v Ljubljani je ukinila svoje poslovanje dne 20.januarja it. Vse posle , ki so v zvezi z likvidacijo centrale za plačevanje v inostranstvu bo od tega dne uaprej vršila „Devizna centrala v likvidaciji v Beogradu". Izvozniki, ki imajo obveznosti, nastale pred uveljavijenjem nove uredbe o reguliranju prometa z devizami in valutami, 6e poživljajo, da se v lastnem interesu v vseh teh zadevah obračajo neposredno na »Devizno centralo v likvidaciji v Beogradu" in ne več na tukajšnjo ekspozituro za plačanja v inostranstvu. = Izvoz sliv v Nemčijo. ,.Jugosiav. loyd" javlja, da dopušča nemška vlada carine prtst uvoz naših sliv v Nemčijo. Le za pekmez je potrebno pred* hodno dovoljenje, ki Se more dobiti no-tom našega konzulata v Berlinu. = Eksploaiaciia premoga. Ministrstvo za šume in rude je prepustilo eks-ploatacijo Bujavice pri Lipiku v Slavoniji. kjer So se našli vrelci oetroleja, privatnemu podjetju Prpič, Pavelič in anekovič. Državi ostane 70 odstotkov delnic in dobi povrnjene vse stroške za inventar, kakor tudi vse druge do-edanje izdatke. = Tvornita usnjttiih rokavu. V Karlovcu je pričela te-dni obratovati nova velika moderna tvornica za izdelovanje usnjatih rokavic. Letna produkcija bo znašala pol milijona parov rokavic. — Svinjski sejm v Mariboru. V preteklem tednu ie bilo prignanih na svinjski sejm v Maribor 66 prašičev,! gatelj feplačilo po določenem koritu V ki so se prodajali po 28 K žive teže. j boljševiicem denarju na ta način, da Vkjub mrzlemu vremenu so bile skoro se cela vsota vpiše na posebni odprti vsi prašiči prodani. -= Pogeuanja za trgovinsko pogodbo račun, odkoder je mogoče denar 6uk-cesivno dvigati. Carske" in .jdutaske" z Nemčijo so dospela, kakor nam poro- j rublje izmenjujejo al pari. Kljub te-čajo iz Beograda, tako daleč, da je os- mu predpisu nikdo denarja Narodni nutek po£odbe gotov iu bo vladA že v banki ne odda. Vsakdo jih skriva. Spfe. najkrajšem času razpravljala o odo- kuiacija z valutami ee je divji rai>-britvi pogodbe. Sklpnjen ie sporazum pasla. V jeseni so se vsi kurzi dvifi v splošnih točkah. Obe državi si med- nili. Tafto je finska marka skočila o4 sebojno garantirata načelo največjih 105 na 215 sovjetskih rubljev, frank pogodnosti. Posebna pažnja je posvc- od 300 da 500 rubljev. Za deset zlatih čena prometnim vprašanjem (svoboden rubljev so plačevali 25.000 do 28.000 transit, plovba po Donavi, železniški papirnih. Boljševiški rubel stalno pa-promet). Specialna vprašanja, zlasti da, vsi zttnanji uspehi boljševikov ne ono o likvidaciji nemškega imetja v morejo t<£a padanja zastaviti. Jugoslaviji, so odložena na poznejši ~ Tuj kapital v Rasiji. Na podlagi čas. sistema fconcewj tujim kapitalistom, = Llt-^d Tricstino v Trstu javlja, katerega je za povzdigo obupno raz* da bo prevzemal robo na svoie ladje z drapane Rusije uvedla boijševiška vla* direktnimi konasementi za Kalkuto in da, namerava ruska vlada dati sledeče Rangocn. Tarifa za prevoz na Kalkuto koneesije: neki ameriški tvrdki zA znaša za tono 54 frankov, za Rangoon zgradbo *snjaren v južnozapadni Si' 70 frankov. biriji za čas 25 let, neki švedski elek- = Borza za draga kamenja, bisere bo tehnični družbi za izdelavo turbin, itd. v Pragi. Osrec-ije društvo Veletr- neki nemški družbi za kemične tovarne; govcev z zlatnino in srebrnino dela dalje je sjvjetska vlada v pregovorih predpriprave za ustanovitev borze za z angleškimi (trdkami glede cksploata« razna dragocena kamenja itd. cije 175 milijonov hektarjev gozdov v = IzvčZ zaklane živine v Nemčijo, severni Rusfiji in Sibiriji. Nemška Vlada je dovolila uvoz zakla- j =£ Gospodarska situacija Severne ne živine. Naša vlada dovoljuje izvoz Amerike. It Newyorka poročajo, da se take živine. 'gospodarske razmere v Ameriki znat- 2= Zaradi pomanjkanja transportnih no boljšajo. Številne tovarne so zopet sredstev si je neka zagrebškega c-ks- pričele s polnim obratovanjem. Delav-portoa tvrdka nabavila lastno 1 okorno- s ho prejemi znižane mezde, kot neiz-tivo in 25 vagonov, da sc tako reši ne- oglbno potri&o k izboljšanju splošnega prilik, ki jih povzroča naša železniška gospodarstvi. K temu izboljšanju so mizeriia. pripomogli večinoma delavci, ki so sa- =: Nova trgovskd-obrtniška iborni- mi privolili v uižje mezde, zato da se ca. V Skoplju se ustanovi trgovsko- bo moglo blago ceneje prodajati, obrtniška zbofUica za celo južno Srbi-1 = Gospodarska konferenca nasled-jo. 'slvenift držav. V Bratislavi se imajfc = Društvo „Hamankl- se je ustano- po poročilu ,^'ar. Listov" vršiti pred-vilo v Sarajevu z glavnico 10 milijo- posvetovanji Za gospodarsko konferen-nov kron. Društvo se bo bavilo s pro-, co našledstvenjh držav. Teh posveto-izvajanjsin kož in kožnih izdelkov. Kanj se po istem poročilu Jugoslavija — Zdravljenje Avstrije. Zdravniki se zbirajo na vseh koncih in se posvetujejo, kako rešiti Avstrijo popolue gO' spodarske propasti in Jako preprečiti njeno zdruzitev z Ne mcijo. Kakor smo poročali 6e je predsednik avstrijske re-paracijske komisije Anglež GoOd izrazil, da morajo Avstrijo rešiti države, ki so nastale na njenem teritoriju, t. j. ne udeleži, men. Ti>di Italija ima isti na- iorsa 22. Januarja Dunaj, devizer Zagreb 458 dO 462, Beograd 1834 flo 1854. Berlin 1007 ki uaauuc u. uj™ .u™,,«, ,.,.,do 1013. Budimpešta 122 do I24 Bu-pred vsem Češkoslovaška in Jugosla-, bresta 84a oo S5o, London 2415 do vija, ki bi bile obvezne dobavljati av-;2435 Milan 23»0 dc» 2410; Newg)rk strijski industriji sirovine. Kakor vedo 621 do 62d, Pariz 4230 do 4270 Pra- nekateri listi poročati ie tozadevni načrt že popolnoma izdelan. Po tem načrtu bi Avotro-Ogrska banka izdajala skupne bankovci za nasledstvene države v izvozne in uvozne namene. — Upamo, da ee ta načrt ne uresniči. Delovna dožnost v Bulgariji. Sedanja bolgarska vlada je s_ pomočjo poljedelske parlamentarne večine sprejela zakon o splošni delovni dolžnosti in še posebni zakon o dolžnosti dela pri gradbi cest. Splošna delovna dolžnost traja nepretrgoma 12 mesecev in se začenja pri moških z 20 letom, pri ženskah s 16 letom. Pri gradbi cest je dolžan delatci vsak moški državljan od 21 do 55 leta, in sicer vsako leto 5 dni po 10 ur. Zakon pripušča izjeme in oprostitve Zlasti so oproščeni uradniki, ki morajo pa v ta namen plačati poseben davek. Ta delovna dolžnost je stopila na mesto vsled mirovne pogodbe ukinjene splošne brambene dolžnosti. Za njo pa se morda skriva še kaj drugega nego — delo. = Zdrav?ienje stanovanjske bede v Češkoslovaški, Vlada je za popravila in za zgradbo novih državnih poslopij izdala v letu 1920. preko 136 mitiio-nOv kron. Ministrstvo za javna dela ima zopet za nove stavbe na razpolago 850 milijonov kron. Za stanovanjska poslopja državnih uslužbencev je določenih 41 milijonov češkoslovaških kron. Privatno stavbeno podjetje podpira država s subvencijami, za kar je določenih 250 milijonov, in sicer plača država do 40 % proračunjenega zneska. Nove stavbe imajo znatne davčne olajšave, železnice prevažajo stavbeni materij al za 30 do 50 % cenejše. = Dunajski modni teden V iebruar ju 1921. Na Dunaju se bo vršil z ozirom na stare tradicije in povzdigo dunajske modne obrti pod pokrovitelj stvom tamošnjega trgovskega ministrstva in trgovske Zbornice v Času od 31. januarja do 1. februarja 1921. drugi modni teden, katerega se bo udeležilo čez 150 dotiČnih tvrdk, ki bodo v svojih ateljejih nudile najnovejše predmete z modnega polja. Interesenti, ki niso prejeli nobenega posebnega povabila, naj se obrnejo na: Zbornico za trgovino, obrt in industriio (Kammer iiir Handel, Gevverbe und Industrie, Wien, I.. Stubenring 8). Natančnejša pojasnila glede možnosti potovanja, nabave valut in bivanja tamkaj daje podružnica Nemško-avstrijskega urada za trgovski promet v Ljubljani, Resljeva cest \/W. - = Denarni trg v Petrogradu. Vsa egalna pota za izmenjavo tujega denarja so y sovjetski Rusiji zaprta. Vladni dekret strogo predpisuje, da je vSe tuje valufe in zlati denar oddati v Narodno banko, zakar dobi vla- a 862 do 868, Varšava 77 do 70, Zurich 9725 do «775. Valuti: dinani 1834 do 1S54, .dolarji 612 do 617, francoski franki «30 do 4370, češkoslovaške krone 864 do 870, ogrske krone 124 do 126, fcji 845 do 855, levi 765 do 775, lire 2380 do 2400, marke 1005 do 1011, poffške marke 8175 do 8375, funti 2400 do 2420. Praga, devize: Btograd 213 do 215, Berlin 123.75 do 125.25. Bukarešta 99.75 do 101.25, Sofija 94.50 do 95.50, Pariz 510.50 do 513.50, Zurich 1223.50 do 1226.5t>, Milan 276 do 278, Londcn 293 db 295, Newyork 79 do 80, Dunaj 12.50 do 13.50, Zagreb 52.50 do 53.50, Vaj,Sava 8.25 do 9.25, Budimpešta 1387.50 do 1487.50. Valute: jugoslovanske note 204 do 206, marke 123.75 do 135.25, rumunske note 91.75 do 101.21 bolgarske note 20.25 do 21.25. Zllrich 1218.50 do 1221.50. lire 273 do 275, francoski franki 507,50 do 516 m »a1« moriem D * D Jlc Si. Jm 22 an. 22. an 1. ar ?e3: Vstron NebJ tU 1 i -15 14. ari' 7« o M. arij 73JO il «« I irex vetra sr. leva megla inao Sredn;a včaraitnia terrpcmare aomaSns -i " Vrerconeica napoTed; vet. oM.Jtiin. vreče Kolaee vrhi n ob --3* ti'»i oi> 1S 61 Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice i* živci Vam odpovedujejo? Poizkusile pravi Fellejev Elza Fluid! Boste e« čudili l 6 dvoj-natih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počafni prebavi? Na slabem apetitu? Zajtiju? Proti temu pomagajo prave Fei'bfjeve Elza-krog-ljice! 6 Skatluc 18 K. Prava želodec krepčujoča švedska tiflHura 1 steklenica 20 K. Omot in pčštnina posebč, a naiceneje. Evgen v. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 3?lf 436 A FRANK HELLER: 43 Prigode gospoda čollina. Roman. (Prevod 12 švedšcine F. J.) Kenyonu 90 prinesli prva jedila, •—ribji ragout s champignoni v školj kah, — in dvigi.il je svoj razmišlje ni pogled od mize. Stari Lah je že plačal, sedaj je šepal k umivalniku, da si umije roke. Potem je polagoma oblekel svoj površnik, se pokril s širokokrajnim klobukom in počasi odkrevsal skozi vrata. Kenyon je postajal nervozen. Sedaj ga seveda niti ne bo, si je mislil. Pa, saj ni mogel misliti, da ga čakam tu. Ali je pismo res šele danes položil tja? To se ne da sklepati, saj je pismo napisano s strojem in je ležalo morda že nekaj dni tam. Čemu sem neki Caneju bleknil istino o zadevi pcr.arejalcev denarja? Sedaj mi bo vsak dan trobil svoje neslanosti, ta mora. Prokleti Pelotard! Če bi se ta vrag vsaj prikazal! Tako je premišljal in klel pri sebi naš Ke-nyon. V tem so se začuli koraki, ki so mu zmedli nit misli. Pogledal je, — in evo, pred njim stoji profesor Pelotard in se uljudno smehlja Kenyon skeči, tresoč se jeze. na noge, odsune mizo in plane proti Filipu. Toda predno se je zavedel, mu nasprotnik pograbi roke in jih stisne 236 izvežbano 3 3 lin Predpogoj: daljša praksa ter pipolno znan e gloveushe iu nemške stenografije in stroje- Eisja. Prednost imajo one z znanjem sr.o-rvašeiue in kakega dru;cga jezika. 1'lača po dogovora. Nastop t^koi. iiuiVijrc pui za fi kolesno -. , S avtomobilno 218 3—t V . • in polno pnevmatiko na drobno — na debelo Cene izredno ugodne! J. GOREČ Ljubljana, Gospcsvetska c. 14 Hitro in točoo razpošiljanje! kakor s kleščami, izza njega pa se pojavi dobro znan obraz londonskega Bobbv-ja, konstablerj. „Kaj naj to pomenil" * 7atu'il Kenyon ves iz sebe. ,Konstabler, storite svojo dolžnost! Aretirajte te ga moža! To je profesor Pelotard! Zaporno povelje imam zanj! Čujete, konstabler!" Poklicani konstabler bi! mlad erjak s svetlimi brčicami in ne po sebno inteligentnim obrazom. Ven dar je vsa njegova pojava kazala da ne razume nikakršne š^le. To s. slišal tudi iz njegovega glasa, ki sc je odzval Kenyonu. „Ne pačite se. vi! Jaz že vem. kaj je moja dolžnost, zato vas pa aretiram, vi gospod, vi! Vi ste profesor Pelotard in pojdeie zdaj le z mano na stražnico!" „Pa po—slu—slušajte vendar, konstabler", je vpil Kenyon in jecljal samega razburjenja. „kaj, kaj pa naj to pomeni? Kje je vaše zaporno povelje? Odkod veste, da sem jaz profesor Pelotard?" Konstabler se je zarežal: „Odkod vera, da ste vi profesor Pelotard? Sedaj se vam je pa zareklo, kaj? Vem pač, ker mi je to povedal ta gospod tu, ki je detektiv Kenyon in ki ima zaporno povelje za vas!" „Da, da, in sedaj nikakršnih razgovorov več, profesor", se je zadri krivi detektiv, naš Collin. „Vaša igra je izgubljena, t.>tss ne pre- re-io. Najbolj neverjeten prevarant, kar sun jih videl v sv> ;em življenju in iu v Lcudonu. Najprej oni raz-tiesrrci, potem gospod Isaacs, in nazadnje zadeva z Bradford Mansions. Toda sedaj vas držim in tu je zaporno povelje, če znate citati!" Kenyona je skoraj zadela kap, ko mu je profesor pomolil pod nos za porno povelje, toda njegovo lastne, ono, koje si je Kenyon oskrbel danes predpoldne! In to povelje kaže sedaj Pelotard njemu in konstablerju in ž njim aretira njega samega! Bes mu je zaprl sapo in zavezal jezik, preostala mu je ena sama misel: „Kako je to megoče?!" In hipoma se mu je tudi zasvetilo. Oni Lah! To je bila samo maska! Njegova vrhnja suknja! V njej je pustil zaporno povelje? O, jaz prokleti vol. osel zabiti! „Konstabler!" se je zadri. „Konstabler! Okradli so me! Zaporno povelje je moje! Ta falot mi ga je ukradel iz žepa! On je profesor Pelotard, jaz pa sem detektiv Kenyon, in ne on! Njega are tirajte, konstabler, čujte vendar!" Toda konstabler ga ni poslušal. S krepko pestjo ga je pograbil za roko in mu zarohnel:.,Dovolj imam vaših bedarij! Sedaj z menoj in mirno, in pomislite na to, da bo le še hujše, če gob izdate gluposti!" Vkljub prošnjam in grožnjam je peljal Kciivona skozi vrata. Filip r>a je vrgel za gostilničarja ndcaj šilingov na mizo in vzel sam Ke-nvonov površnik, na to pa se je podal k svojemu jetniku in konstablerju, ki je čakal nanj v sosednji prečni ulici. „Vzemite svoj površnik, profesor", je rekel Kenyonu, ki se je tresel jeze, — .,in počakajte trenutek, konstabler, rr odidem samo doli na vogal ulice, da vzamem voz". „ Konstabler, za vraga, tak poslušajte no, sedaj nam odhaja, in vi boste za vse večne čase nesrečen! On je profesor Pelotard, in sedaj mi uide, ... oh, poginil bi jeze! Ali ste gluhi, konstabler?" Mesto odgovora ga je konstabler krepko ponesel, C- mu je kar sapa zasida. Ohog njiju se je nabrala množica, naenkrat se je za Kenyo-nem ustavil avtomobil. Iz njega je gospod Ernest Isaacs začudeno gledal svejega znanca. „Kaj se pa godi?" vpraša borzni magnat začudeno. ..Ali ste aretirani. gv:ood Kenyon?" ,,Ta živina konstablerska!" je vri-ščal Kenyon, „je aretiral mene, profesorja je pa izpustil!" „Vas aretiral in profesorja izpustil?" Goapod Isaacs se je kar zvil smeha in padel nazaj v blazine svojega avtomobila. „To sem si moral misliti, oh, oh. hahahahahahahaha, ta profesor je pa že res od sile!" „Tak mate vsaj konstablerju, da nisem jaz profesor!' je vpil Kenyon. „Morda ga pa le še dobimo! Povejte mu, kdo da sem, gospod Isaacs l" „Da niste Vi profesor, na to pa res lahko prisežem," je končno izdar vil finančnik med novimi napadi ne-odoljivega smeha. „Ali velja zaporno povelje za profesorja Pelotarda? No, potem ste jo pa res uganili, vrag naj vas vzame, in ste aretirali detektiva namesto zločinca. Toda to je bilo pričakovati, da prav res. profesor je preveč navihan za vas vse skupaj! Hahahahahahahaha! Konstabler je zarudel in si po« praskal glavo. Gospoda Isaacsa sicer ni poznal, toda vendar, gospod v avtomobilu... in tudi ta detektiv se ni še povrnil. „Tak niste Vi profesor Pelotard, gospod?" je končno vprašal Keny-ona. Kenyon ga je samo pogledal in mu odgovoril hripavo: „Četrt ure Vam že trobim to novost v Vašo vev lovsko bučo. Jaz sera detektiv Ke-nyon, ukradli so mi zaporno povelj« in vi ste ga sedaj spustili, da nam je ušel..." Prijel je konstablerja za roko in oba sta zdirjala doli proti obali. Isaacs jima je sledil, se solzil smeha ter se držal za trebuh. (Dalje prihodnjič.) Odgovorni urednik Vit F. Jelenc. fljX sveče vino. prazne »odo nndi Uloj najceneje Fr.Slro, Kranj. 23130-5 Švicarske are, zlatnine ln srebrnlne Dudi strokovni urar F. Korožeo, Sv. Flo-rljana nlloa 31. Vsako popravilo se izvrši Testno z garanciio- Staro slato in sreliro f vzame r zameno. 227 52—18 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občin Stvo. da sprejemava nova rela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnristovskl čevlji domačega lz-peika. 522 13 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Ure, zlatnino In srebrnino Ml knpite najcejene pri tvrdki 62—19 Ivan Pahiž, Ljubljano, Stari trg ZO. 600 bron nagrJe i gospoda nemebllrauo sobo, ki se ho rabila samo štiri metece v letu. Ponudhe na opravo «Jutra» pod . ifro ,.A. K.'' 247 F JlIFŽSBli aglašeyaiec nasoviriev v Ljubljani Woltova uitca 12. farrtnjem ug^ma tet popravila sia^oviriev m fiar-soni.ev »p ci elno strokovno to no d ceno. 435 5-M8 !! Dobro vino !! Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da gem pridoi ila 1- finj žtaJ:rsko vino ter ga točim po jako primerni ceui. 1'rvovrstna kuhinj. in točna postrežba. ■' e priporočam za obilen obis- in beležim g odličnim spoštovanjem Jas Smlt, 1'lzen-aka restavracija, I,ju lja a, Gradišče št..', (pri nunski cerkvi). lt>8 3 - 3 Pu&karjl: Kaiser F. *., Soienbargova ul. 6. Skladišča r Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. fd.p."| Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska o. 33. [d.p.J c^ta 38. Trgovin«: Derenda Fran, konfekcija, manufak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Rogelj Marija, mannfaktora, Sv. Petra za novo ustanovljene okraje sprejme takoj uprava „ Jutra", Sodna ulica št. 6. "slovorfska plES^PStia j ti MUh sha delavnica se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 5- 63—20 „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen ustanovitelj, častni Član ia mnogoletni podpredsednik, gospod lanka Svetec notar, posestnik, častni Slan mnogih obč n in društev, bivši drž. in dei. poslaneo itd. dne 21. januarja L L ob 2 nri zjutraj izdihnil svojo blago duša Pokojnikov pogreb sc« vrši v nedeljo, 23. t m. ob »/»4. nri popoldne na litijsko pokopališče. V miru počivaj v slovenski zemlji, za katero si celo življenje nentrudljivo deloval! 249 Carinsko posredovanje 16 izvršuje najtočneje 4—1 p-9 najnižjih cenah F. & A. UHER sp«cftci|sko podjetje Maribor Ljubljana HRVATSKI DRUOTRŽflG list za iumsko gospodarstvo, trgovinu i industrijo drva., Izlazi 1., 10. i 20. n mje-secu. fretplata goiišaje K 120—. Adresar industrije drva K 20 —, Zagreb, Stross-maj rova 1 lica 6. 187 14—4 ■e sprejme. Znati mora slovensko in nemško stenografij , vsaj korespondenčno pismo perfektno. Prednost ima, kdor piše tudi na pisalni stroj. Začetniki (za etnice1, ki g« nimajo prakse, naj se ne javijo. Vprašanja na upravo «Jutra». 224 2—1 I. SANDRliN LJUBLJANA Veiika zaloga vsakovrstnega 844 26—1 kož, podplatov« gonilnih iermenov in boksa na debelo ' (PJ Mestni trg 6. usnja Razprodaja. Radi opustitve svečarije in medičarije se po najnižii ceni razprodajajo vsakovrstne sveče, kakor tudi ves v to stroko spadajoč? orodje, jedilne barve, beli jedilni lim ia drago. Istotam s»> oddajo še dobro ohranjena vrata, okna, prazni sodi, steklenice itd. CX*»il Va j t. tpfjovtna z volnenimi Izdelki, Kj?anj. 4» C O) U 1Ž? O) F. BRUHAT Ljubljana 426 52—22 imufaMura in tkanine s Za nakupovaice! Mestni trs 2511. o a s —» n a ne 3 n n n Razstava pri vei nego 150 firmah. 31. ianuarja do 6. februarja 1921. Pojasnila zaradi potnih olajšav, katalogov itd. daje 6eschaftsstelle Rien I., Stubenring B, Handelskiaoiep Naročajte dnevnik „Jutro"! etablisement I. vrste za dame in gospode Selenburgova uiica št. 6, I. nadstropje bancssljonirani učni zavod za Krojenje izdelovanje modelov in mošlilh krojev se priporoča ga predpastno sezono za izdelovanje najfinejših plesnih toalet, ko8tomov, frakov, smokingov, jaketov najmodernejšega kroja <22><ž2><22>c22>«2S><5C£><2S> in elegance. Predelavanje salonskih snkenj v najelegantnejže jakete in frake Posebna delavnica za obračanje moške garderobe ter moderniziranje damskih toalet Radi točnosti ln postrežbe t sezoni, se prosi cenjene naročnike, naročila že naprej naznaniti Naročila se izvršujejo na željo v osmih dneh. V smrtnih slučajih se izvršujejo naroČila v teku 24 nr. NaroČila z dežele se vračajo z obratno pošto. 246 Natisnila Delniška tiskarna, d d. v LiubS