GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto V Redna izdaja št. 10 — oktober 1979 Izdaja DO Avtotehna n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov, Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po ■^mlepu 421-1/72. avtotehna Naša Do dandanes nisem zasledil kakega obširnejšega poročila o delu v naših predstavništvih. Zato sem se odločil, da podam celovito podobo naših organizacijskih ?not širom po naši domovini in s tem v zvezi problematiko, Id nastaja pri organiziranju v skladu s samoupravno začrtanimi smernicami. Naše teritorialne enote so razporejene: 1 BEOGRAD 1/0 Predstavništvo Beograd s konsignacijsko prodajo 1/1 Trgovina rezervnih delov 1/2 Prodajni salon avtomobilov (v izgradnji) 1/3 Servis Opel 1/4 Konsignacija Fiat rez. deli 2 ZAGREB 2/0 Predstavništvo Zagreb s konsignacijsko prodajo 2/1 Konsignacijsko skladišče 2/2 Konsignacijsko skladišče 3 RIJEKA 2/0 Predstavništvo Rijeka s konsignacijsko prodajo 2/1 Trgovina tehničnega blaga 4 SPLIT “1/0 Predstavništvo Split s konsignacijsko prodajo 4/1 Trgovina tehničnega blaga 5 SARAJEVO Predstavništvo Sarajevo s konsignacijsko prodajo 6 SKOPJE D/0 Predstavništvo Skopje c,, s konsignacijsko prodajo b/1 Trgovina tehničnega blaga VARAŽDIN /0 Predstavništvo Varaždin s konsignacijsko prodajo Lahko rečemo, da je mreža pka. Toda danes s pred-t^vništvi ne pokrivamo celot-v 9a teritorija Jugoslavije. Tal prstanom, tovarišu Orlu Pa s cekinom. Ob tej priliki smo v sproščenem pogovoru s slavljencema dobili odgovor na vprašanje, kaj vse je vplivalo na četrtstoletno zvestobo 'stemu, kot smo včasih rekli, Pedjetju. Bil je splet okoli- ščin. Med drugimi vsekakor v prvi vrsti zavest, da je treba vse svoje sile in znanje zastaviti za razvoj in napredek družbe in sebe samega. Posebno še v primeru, kot je bil njun, ko sta začela delati v Avtotehni ob njenem rojstvu. Z njo sta živela in dihala, doživela sta nič koliko lepih trenutkov v razvoju kolektiva, skratka pognala sta korenine v vseh pogledih. Lahko jima verjamemo, ko sta dejala, da jima tudi poslej ne bo vseeno, kako delovna organizacija dela in se razvija. Ko tako odhajata iz delovne sredine, pravita, da so njuni občutki predvsem v zavesti, da sta družbi veliko prispevala s svojim delom, česar danes ne moremo skriti. Veliko bi še lahko napisali o marsičem. Kar majhen roman bi lahko bil. Pa vendar, dovolite, cenjeni bralci, da jima v vašem imenu še enkrat čestitamo in zaželimo vse najboljše. Pa srečno! uredništvo Pozno sočutje za veterana Verjetno se večina zaposlenih v servisih na Celovški 228 spominja dolga leta stoječega avtomobila, ki je dal že na zunaj videti, da je častitljive starosti, da pa kljub temu ni vreden, da bi bil vsaj pod streho. Precej časa je bil na prostem, kjer ga je zob časa pošteno načel in ga hotel spraviti tja, kamor je večina njegovih vrstnikov že zdavnaj odšla. Pred dnevi pa so se tudi zanj začeli boljši časi, kajti opaziti je bilo, da je končno spet pod streho, da se na njem nekaj dela, skratka, da se je nekdo lotil popravila. Pozanimal sem se, kdo se je odločil za to skoraj prepozno sočutje do že odsluženega veterana. Zvedel sem, da je to Sašo Arhar, zaposlen To sliko smo objavili v decembrskem Glasilu 1977 v rubriki »Uganka« in pod njo zapisali: »Kateri letnik je Opel-Kadett na sliki in zakaj ga pri nas čuvamo.« Odgovora nismo dobili To sliko (in prejšnjo še enkrat) smo objavili v 5. številki letos in pri tem ugotovili, da je vozilo v slabšem stanju, saj niti ni več pod streho kot orodjar v FIAT-OM servisu, pa sem mu takoj zastavil nekaj vprašanj. Kaj je vzrok, da sl se ravno tl lotil obnove avtomobila, ki najbrž ni tvoja last, predvidevam pa tudi, da je že precej v letih? Da, res je, avto je stari OPEL KADETT iz leta 1938 in je last tehniškega muzeja iz Bistre. Dali so ga AVTOTEHNI, da bi ga pri nas obnovili, kot plačilo za to pa bi si si ga lahko izposojali za reklamne namene, kot napri-mer sejme pa tudi v samem muzeju bi pisalo, da je avto obnovila AVTOTEHNA iz Ljubljane. No, mnogi so videli, da je kar nekaj let čakal na obnovo, s tem pa mnogo več izgubil na očuvanosti, kot pa pridobil na zgodovinski vrednosti. Sem ljubitelj starih avtomobilov pa se mi je zdelo škoda, da tako propada, dogovoril sem se z upravo TOZDA in delo je steklo. Dela je verjetno veliko, ti morda kdo pomaga? Po poklicu sem avtomehanik in se zaradi tega največ ukvarjam z avtomehanskimi opravili, pa s čiščenjem itd., medtem ko mi pri kleparskih delih, ki jih je zelo veliko, pomaga Stane Gašpirc, rav- no tako iz FIAT-OM servisa. Povedati moram tudi, da sem naletel na razumevanje v direkciji TOZD Servisi in Zastopstva, saj lahko delam v popoldanskem času v delavnici servisa FIAT. Tudi barvanje bodo opravili v lakirnici OPEL servisa. Vemo, da je to delo vezano s stroški, kako Imaš to urejeno? Delam samo popoldan, materialne stroške plača TOZD Zastopstva, kakor tudi delo, za katerega sem se pogodbeno dogovoril. Ali je to tvoja prva obnova starega avtomobila? V tem smislu že, vendar sem se že ukvarjal z obnovo veliko mlajših avtomobilov, ko sem delal še kot avtomehanik. Bilo je neprimerno lažje, kot je to v tem primeru. Verjetno bi se bilo zanimivo popeljati z obnovljenim avtom skozi Ljubljano. Zanima me, ali boš lahko to storil oziroma ali bo avto sposoben za tako vožnjo? Vsi avtomobili v tehniškem muzeju morajo biti sposobni za vožnjo, saj jih uporabljajo tudi za razne dirke veteranov, snemanje filmov itd., torej bo tudi ta. Še več, sposoben bo za tehnični pregled po zdaj veljavnih predpisih in noben problem se ne bo popeljati z njim skozi Ljubljano. Upam, da se mi bo ta želja še pred zimo izpolnila. vprašanja postavil rd V uredništvu si ne domišljamo, da so objave slik v našem časopisu pripomogle k akciji, ki se danes izvaja. Res pa je, da so dela okoli renoviranja Kadetta stekla. Tako delo ni lahko, ne samo zaradi tega, ker je potrebno avto razstaviti, vsak del posebej obdelati, ampak tudi zato, ker je tistemu, ki tako delo opravlja, potrebna zvrhana mera vztrajnosti in potrpežljivosti. Vse to pa imata S. Arhar in S. Gašpirc (oba na sliki), ki po dobrih dveh mesecih dela že lahko pokažeta prve rezultate. Vse slike foto Dobrila Po osemnajstih mesecih Predstavljamo vam najmlajšega Opla Marca meseca 1978 smo v naši delovni organizaciji uvedli »premakljiv delovni čas«, ali kot se je med nami uveljavil naziv — drsni čas. Uvedli smo ga iz več razlogov. Eden izmed mnogih je vsekakor dejstvo, da delavci v sistemu premakljivega delovnega časa zagotovijo čim-boljši izkoristek, čim večjo produktivnost, zmanjšanje nadur itd. Marsikdo se bo vprašal, zakaj kar tako po 18 mesecih članek o problematiki premakljivega delovnega časa, ker ni nikjer v navadi podajati kakršne koli obračune, analize ipd. za tako razdobje. Odgovor vsebuje dva vzroka. Prvič, me je spodbudila k pisanju tega članka »Informacija št. 38/23, 7. 79., ki v prvem stavku navaja: »Prihaja do pogostih kršitev Pravilnika o premakljivem delovnem času«. Drugič, večkratni pozivi v našem časopisu, da je on (časopis namreč) tudi zato, da objavlja razne ocene, analize, problematike itd. za različne naše dejavnosti (ocene bilanc, realizacij planov, pregledov stroškov), za rezultate obnašanj, za izpolnjevanje del in opravil po raznih sporazumih, pravilnikih in določilih, seveda z zaključki In predlogi za izboljšave in nove prijeme. Pravi efekt takemu pisanju pa daje seveda avtor, to je odgovorni ali zadolženi v TOZD, odnosno v raznih službah in oddelkih, ne pa nekdo tretji. Kakorkoli že, takoj ko sem prečital omenjeno Informacijo, sem se odločil, da od dvanajstih evidentičarjev povprašam polovico, kako opravljajo svoje delo, kaj pri tem opažajo in kakšni so efekti njihove evidence. Združen opis odgovorov je res lahko zelo subjektiven, ker jim je dodan še del osebnega zapažanja. Upam pa si trditi, da ni daleč od resnice, odnosno od dejstva, da pravilnik imamo, do rezultatov, ki naj nam bi izboljšali obnašanje, pa še nimamo pravilnega odnosa. Drugače povedano — imamo marsikaj zapisano in določeno zato, da bolj strokovno, bolj dosledno, bolj pošteno (po dogovorih, brez prisile) opravljamo svoje delo in smo tako tudi nagrajevani. Pet od šestih vprašanih evidentičarjev ne izdela nobenega poročila o kontroli kartic, odnosno o minusih in plusih opravljenih ur. Le eden od teh poročilo izdela in ga pošlje na direkcijo TOZD. Določila o izdelavi poročil in komu jih je treba pošiljati v »pravilniku o premakljivem delovnem času« ni. Zato tudi v gospodarsko računskem sektorju v oddelku za osebne dohodke ne obračunavajo eventualnih manjkajočih ur pri posameznikih. Iz razgovora z evidentičarji je bilo moč ugotoviti, da takih primerov ni. Kaj pa če so? Kako v takem primeru realiziramo 41. člen omenjenega pravilnika, ki glasi: »Negativna razlika v urah preko 10 ur se obračuna od osebnega dohodka v prvem naslednjem obračunskem mesecu.« Res pa je tudi dejstvo, da marsikje delavec s svoje kontrolne kartice ne more razbrati, koliko ur mora v določenem mesecu opraviti, niti koliko ur je opravil v posameznem tednu. Ugotovil sem, da je od šestih kontrolnih mest samo na enem vpisano na kartici število ur za tekoči mesec in tedenski seštevek. Na ostalih petih ni mesečnega števila ur, na treh od teh pa ni izpolnjena rubrika »čas« (skrajno desno na kartici). Lahko torej povem na glas: Imamo pravilnik pa ga ne izvajamo, kajti o navedenih dveh primerih točno govorita 36. in 37. člen pravilnika. Če bomo v prihodnje morebitno koristili naš novi računalnik (o njem glej poseben članek) tudi za tovrstno evidenco, bomo naleteli na težave pri postavljanju programa, V že omenjeni Informaciji je med drugim zanimivo opozorilo: »Vsakršna zloraba žigosanih kartic (n. pr. žigosanje za drugega delavca), se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti; po čl. 186 KZ SRS pa je to tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin.« To opozorilo najbrže ni napisano samo zaradi njega samega, temveč zato, ker se to res dogaja. Prepričan sem, da ni težko ugotoviti, kdo, kje in kdaj se tega poslužuje. Saj je bilo precej primerov n. pr. ko si nekoga iskal, pa si od sodelavca dobil odgovor — ga še ni, vsak čas bo tu, ob pregledu kartice pa si lahko ugotovil, da je iskani že »polno uro« na delovnem mestu. Dogaja se tudi, da včasih kdo ne žigosa kartice, ko odhaja domov, temveč se vrne popoldan, jo žigosa in tako nabere manjkajoče ure. Tudi ure kvarijo. Na Celovški 228 so v njih našli sponke in drugo drobnarijo. S tem so verjetno hoteli uničiti evidentiranje prisotnosti, ali pa opozoriti na kakršne koli nerešene probleme. V vsakem primeru je to primitivizem. Dejal sem, da takih nepravilnosti ni težko ugotoviti, težje jih je pa reševati. Prva težava je vsekakor dejstvo (ki ga v naši DO ne bomo rešili), da imamo kontrolne ure brez kontrole. Drugače povedano, marsikaj bi odpadlo, če bi imeli možnost ure postaviti ob vratarnicah. Druga težava je v tem, da še marsikdo misli, da je za oceno dela najbolj važna »prisotnost« na delovnem mestu, ne pa rezultati dela. Tretja težava pa je v obnašanju tistih med nami, ki nimajo pravega odnosa do discipline v delovnem procesu. Res je, da discipline ni več moč zagotavljati z birokratsko ali tehnokratsko avtoriteto, vsaj ne v tolikšni meri kot v neposredni preteklosti. Ni pa res, da si mnogi med nami ne žele delovne discipline, ki omogoča, da vse svoje umske in fizične sposobnosti vlože v delo. Ta delovna disciplina pa ni le neka formalna disciplina, temveč je neposreden rezultat spletov v procesu dela, posebej pri ustrezni organiziranosti dela, ob informiranju, ustreznem nagrajevanju po delu itd. Prepričan sem, da ste, dragi bralci, pravilno razumeli, zakaj sem napisal teh nekaj besed o enem izmed naših obnašanj do obveznosti, ki smo jih sprejeli. Saj je že Miroslav Krleža dejal: »Ljudje berejo tako, kot hočejo brati, ne tako kot je napisano.« Če je temu tako, lahko rečem, da drsni čas ni zato, da ga koristimo kot stalno obliko ugodnejšega prihajanja na in iz dela, temveč, da z možnostjo premakljivega delovnega časa (samo po potrebi) opravimo svoje delo z večjim efektom, lažje, bolj elastično in racionalno. Naj tu dodam še vprašanje, kdaj bomo začeli izvajati 6. člen pravilnika o premakljivem delovnem času, ki se glasi: »V času obvezne prisotnosti na delu se lahko odvijajo le poslovni sestanki, vsi ostali sestanki pa lahko (bolje bi bilo: morajo) potekajo le izven delovnega časa obvezne prisotnosti.« Pri tem razmišljanju sem se spomnil, da sem nekje prečital misel — premakljivi delovni čas je velika prednost. Med drugim tudi za reševanje problema nadur, ki so v večini primerov bolj breme kot pa prispevek k večjemu efektu storilnosti. — Zato vam v razmišljanje (brez komentarja — vendar z željo, da mogoče kdo med vami za naslednjo številko Glasila napiše članek ali razpravo pod naslovom »Nadura — korist ali škoda«, ali »Nadura — posledica slabe organizacije dela«, ali nekaj podobnega), podajam kratek pregled opravljenih nadur v delovni organizaciji v času od 1. I. do 30. VI. letos: nadur TOZD Zastopstva 3.864,5 TOZD Servisi 2.243,5 TOZD N. Trgovina 1.499 DSSS 3.436,5 Skupaj 11.043,5 V tem času je bilo v DO zaposlenih 716 delavcev. Torej odpade na posameznika skoraj 16 ur ali dva delovna dneva. Če sem v tem članku postavil tri vprašanja (ali predloge za teme), na katera jih lahko odgovori kar precej naših v TOZD ali v DO kot celoti, naj postavim še enega. Vem, da je v naši delovni organizaciji zelo »težko« napisati v časopis karkoli, n. pr. razlago, zakaj je bilanca taka in ne drugačna, zakaj se v danem momentu pojavljajo problemi tam, kjer jih ne pričakujemo, kakšne so naše perspektive in še in še. Da, vem. Zato, ker kljub visokošolski in drugim kvalifikacijam »ne znamo«, zato ker za marsikaj »še ni čas«, zato, ker »ni vse za vse«, pa tudi indolentni smo do prave informatike. Zato je moje četrto vprašanje enostavno in naj ne bi potegnilo za seboj kakšnih neprijetnosti in sploh. Vprašanje glasi: Kdo se bo ojunačil in napisal prispevek o problematiki notranjih rezerv, o stroških, konkretno n. pr. o podatku, da smo v 6 mesecih letos plačali 142 milijonov SD telefonskih pogovorov (v Ljubljani). Pa lepo pozdravljeni SARIN Novi Opel Kadett ima vse, kar si mnogi najzahtevnejši vozniki želijo, to je: — varnost — udobnost — varčnost — ličnost Novi Kadett, Kadett »D« je že četrta povojna oblika Oplovega nižjerazrednega vozila. L. 1962 je iz tekočega traku tovarne v Bochumu prišel takozvani model »A«, ki za takratne razmere ni bil poceni, bil pa je normalne, današnjim oblikam podobne izvedbe s popolnim komfortom, veliko uporabnostjo in gospodarnostjo. »B« model iz leta 1965 je bil še prostornejši, z močnejšim motorjem, visoko zanesljivostjo, kar pa je bilo odločujoče, da se je model kot tak obdržal na svetovnem trgu mnogo let. Kadett »C« iz leta 1973 je zanesljivost, udobnost, varčnost svojega predhodnika še povečal. Tudi njegova popolnoma spremenjena moderna aerodinamična dovršena oblika je pripomogla, da je bil ta model v zadnjih letih na vrhu prodaje skoraj v vsej Evropi. Vendar Oplovim konstruktorjem ni bilo dovolj, šli so naprej. Prilagodili so se najmodernejšim tehničnim dosežkom in na osnovi večletnih preizkusov izdelali najmlajšega Opla, novega Kade-tta »D«. Ima popolnoma novo konstrukcijo samonosne karoserije izdobavljive v 18 najosnovnejših izvedbah. Manjše zunanje mere ne vplivajo na zelo povečano notranjost, saj ima vozilo pogon na prednja kolesa, rezervoar za bencin pa je pomaknjen pod zadnji sedež. Tudi vidljivost iz avtomobila je s povečanimi za-steklenimi površinami znatno izboljšana. Poleg nove karoserije so izdelali tudi popolnoma nov 1,3-litrski motor, ki je poleg že preizkušenega 1,2-litrskega motorja izdobav-Ijiv v dveh inačicah, t. j. 1,3 I s 60 KS in 1,3 I s 75 KS. Prednosti tega motorja so 5 x uležajena motorna gred, hidravlični izravnalci ventilov, pogon odmične gredi preko zobatega jermena, kar vse zaokrožuje v miren — tih tek motorja. Motor, menjalnik in diferencial so ena celota. Konstrukcija motorja je taka, da je potreben obvezni servis šele pri 10.000 km odnosno po preteku 6 mesecev (doslej prvi na 1.000 km). Konstruktorji so že pri načrtovanju mislili na vzdrževalna dela, saj lahko sklopko zamenjamo brez demontaže menjalnika ali pa celo motorja. Ravno tako je možna zamenjava zadnjega oljnega tesnila motorne gredi kakor tudi notranjih delov menjalnika ali diferenciala brez večjih posegov ali celo demontaže motorja odnosno menjalnika. Konstrukcijski princip prednje preme je enak Rekordu, Senatorju in Monzi, vendar prilagojen za Kadetta. Zadnja prema, to je posamezno obešena kolesa, navpični blažilni in miniblock vzmeti dajejo skupno s prednjo premo (Mc Phersonova noga) Kadettu »D« maksimalno vozni kom-fort in lego na cesti. Za novega Kadetta je bil razvit tudi nov diagonalno zavorni sistem. Vsa vozila imajo na prednjih kolesih disk, na zadnjih pa bobnaste zavore, s tem da imajo vozila z 1,3-litr-skim motorjem še zavorni ojačevalec. Vse naštete in opisane najvažnejše spremembe Kadetta bodo gotovo pripomogle k temu, da bo tudi Kadett »D« nadaljeval tradicijo najmlaiših Oplov tako, da bo v prihodnosti uspešno tekmoval s svojimi vrstniki (VW Golf, Simca, Ford) in ostajal v prvih vrstah. M. BALANTIN Nič nas ne sme presenetiti Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84« se vključuje v akcijo »NNNP« 2 razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavpi del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbenopolitični skupnosti; glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. 2nanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način Preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prebrane družin v izjemnih situacijah. Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen pouda-r_6k, je človek, delavec in občan, edini ki se lahko v orga-aiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije. Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega leta. Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«. Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni 7 dni X 3 obroke X 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oziroma obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konze^e praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kilogramov. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov. Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oziroma ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen. V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za leto 1980, pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti 100.000 paketov. 2a odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventu- alne potrebe po spremembi i dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi. Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambene-nega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino. Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa. Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidenti- rale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani. Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oziroma virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe po zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. 062 841-551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061 24-614. Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oziroma gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil. S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z zglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče. Tako bo prehrambeni paket »Danes in jutri 84« postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa. UREDNIŠTVO Rekreacija — plavanje Znanje plavanja je stvar vsakega posameznika in vsakega naroda. Pogojena je ? vrsto činiteljev, od katerih Je najpomembnejši prav gotovo vodna površina. Z rast-l° družbenega standarda je ,lJdi prj nas vse več urejenih Pokritih plavališč, ki v naših ^iffiatskih razmerah omogo-Caio to aktivnost praktično nePrekinjeno vse leto. Zakaj tako poudarjamo Vrednost plavanja kot šport-p° rekreacijsko dejavnost? rav gotovo je plavanje ena ^6dkih športnih panog, ki ata vrsto prednosti pred [PPogimi drugimi športi. Te Prednosti lahko zvrstimo V n Slavna poglavja: izredno velika razsež-°S1 uporabe glede na sta-;0st. spol, telesno konstituci-1° itd., : Slede na socialni status ® Plavanje dosegljivo vsake-občanu, dT" velika zdravstvena vre-PPst plavalnega športa. Za plavanje mnogokrat tr-'Pto, da je to športna pano-fn-’ **' j° lahko gojimo od Jstva do smrti. Znani so arrirgg primeri učenja pla-shPia dojenčkov še predno |. °dijo, pa tudi mnogih ljudi, s° v visoki starosti še ve- dno aktivni rekreativni plavalci. Ne glede na takšne, morda ekstremne primere, pa je prav gotovo resnica, da je plavanje šport najmlajših pa tudi ljudi v zrelih letih. To je šport moških in žena, ki lahko v tej panogi enakovredno merijo svoje moči. Je lahko šport vsakogar, ne glede na njegovo telesno konstitucijo (velik, majhen, suh, debel) in celo ne glede na njegovo zdravstveno stanje (plavanje je v mnogih bolezenskih primerih celo terapija). Gledano s socialnega stališča je plavanje športno-re-kreativna aktivnost, ki je dostopna vsem slojem, saj ne zahteva nikakršnih dražjih rekvizitov ali osebne opreme, vstopnine v bazene pa so v mnogih kopališčih delno družbeno regresirane, tako da ne predstavljajo večje finančne obremenitve za posameznika. Najpomembnejši del prednosti plavalnega športa pa je prav gotovo njegova zdravstvena vrednost. Plavanje kot telesna vaja bistveno vpliva na razvoj srca in ožilja, na dihala, kostno-mišični in živčni sistem. Vodoravni položaj telesa v vodi omogoča, da srcu ni potrebno črpati krvi iz spodnjih delov telesa niti ga potiskati v višje dele, zato je pretok krvi večji. Med plavanjem se v vodi bistveno zmanjšana telesna teža, s čimer je olajšano delovanje tistega mišičevja, ki nosi lastno težo. S plavalnimi gibi aktiviramo največje mišične skupine, kar omogoča večji pretok krvi in ohranja prožnost ožilja. Pri gibanju v vodi je ožilje v koži in podkožnem tkivu podvrženo stalnemu krčenju in širjenju. Prav te toplotne spremembe pa omogočajo tudi večjo odpornost celotnega organizma proti vremenskim spremembam. Ljudje, ki se mnogo kopajo in plavajo, so bolj odporni proti prehladom in drugim boleznim dihal. Dihanje je v vodi oteženo zaradi tega, ker mora plavalec s prsnim košem pri vdihu odriniti vodo, ki pritiska na prsni koš. Za to delo potrebuje dodatno moč, ki za dihanje na suhem ni potrebna. Prav tako je tudi za izdih potrebna dodatna moč za stiskanje prsnega koša. Takšno poglobljeno dihanje je zelo koristna terapija za astmatike, doraščajoči mladini pa krepi dihalno mišičevje. Poglobljeno dihanje izboljšuje gibljivost prsnega koša in trebušne prepone ter s tem povečuje vitalno kapaciteto pljuč. Poleg tega moramo upoštevati, da je zrak tik nad vodno gladino, torej tisti, ki ga pri plavanju vdihujemo, čist, vlažen in bogat z ozonom, kar ugodno vpliva na sluznico dihalnih poti. Pri plavanju so aktivirane vse velike mišične skupine, še zlasti pa mišice ramenskega obroča, prsnega koša, kolčnega obroča in nog. Zaradi tega vpliva plavanje na harmoničen telesni razvoj in pravilno telesno držo. Veliki plavalni gibi ohranjajo gibljivost ramenskega sklepa, ki se zaradi enostranske uporabe v življenju pričenja zgodaj zmanjševati. Možnost poškodb mišičnega tkiva, vezi in sklepov je pri plavanju zelo majhna, zato je plavanje še prav posebno primerna telesna vaja za ženske in starejše ljudi, ki so jim druge telesne aktivnosti manj dostopne. Gibanje v primerno topli vodi zelo pomirjevalno vpliva na celotni živčni sistem. Pri plavanju se mišičevje izmenično krči in razteza, sproščanje mišične napetosti pa ugodno vpliva na zmanjšanje celotne živčne napetosti. Zato predstavlja plavanje zlasti za ljudi, ki opravljajo umsko in živčno naporno de- lo zelo primerno sredstvo rekreacije. • Zavod Tivoli vam nudi različne možnosti rekreacije, kot so: Plavanje — 1 X obisk 15. dinarjev Zlati klub (sauna) 45. din Drsanje ob sredah in petkih od 21. ure do 23. ure 15 dinarjev, Bovvling (ameriški način kegljanja) 8 din na igro in druge športe v poletnih mesecih (košarka, rokomet, odbojka, mali nogomet, balinanje in mini golf). V okviru našega zavoda organiziramo tudi plavalne tečaje za otroke in odrasle. Cena tečaja za otroke je 200.—• din, za odrasle 250.— dinarjev. Tečaji se vršijo vsak mesec. Obenem obveščamo vse OOS, ki se že in se še bodo posluževali naših uslug, da bomo z 20. februarjem 1978 poenostavili vstop v kopališče na ta način, da velja vstopnica v vseh terminih, ki so redno objavljeni v naših stalnih rubrikah v časopisu Delo in Dnevnik. Ta sprememba velja tudi ob sobotah in nedeljah, ko je 4-urna rekreacija, in sicer vsakokrat zadnjo uro in pol. Za Zavod Tivoli Drago Brajkovlč prišli ► •4 odšli DSSS ODŠLI: 31 8. 1979 STANKOVIČ Marija — sporazumno 31.8.1979 KRIŽNAR Ida — sporazumno 31.8.1979 ŠULIN Borut — sporazumno TOZD TRGOVINA PRIŠLI: 1.8.1979 SKORNŠEK Tatjana 1.8.1979 ILNIKAR Marija 7.8.1979 STJEPANOVIC Teja 13.8.1979 BOGATAJ Zdenka 15.8.1979 VODNIK Frančišek 20.8.1979 ZUPANČIČ Vojko TOZD ZASTOPANJE PRIŠLI: 13. 8.1979 OGRIN Judita 15.8.1979 VELER Miran 15.8.1979 PETROVIČ Tatjana ODŠLI: 31.8.1979 BOGATAJ Edvard — sporazumno TOZD SERVISI PRIŠLI: 1.8.1979 ZIDAR Andrej 1.8.1979 KRANJC Dušan 1.8.1979 VIDMAR Iztok 6.8.1979 MAMIČ Jože »Da, da, tovariš Poučnik, počasi boste morali prenehati s poučevanjem kandidatov za voznike!« PSIHIATER ,#tW4v »Roko na srce, Francka! Ali sl še prepričana, da sta naju hotela vzeti s seboj na pot?« »Križana goral Le kaj Imate proti zidovom?« // M /" i UEUTA v/e ; 17. p. oFC>Pr- PA lELT/\- UK.S. LEjKALP ‘RA , C/ZiAA) UKAD- KL/ UPLS. VTAKL- VlTEV UTRo- R£>\7— o.lubk/ pToH p/pava) TbS/EL h JšSS, VAAL/ETu l/RELK JUjSazj TmKJKe 0&T/ Kdaj/ca WJr FoJČešia/t PT/S- /-t&KL-J ^Ft>R-nv/ -3? STe£iLOE -5 KAPE-PPEA- •-TfSA — Ateajliu VZPEVEk T&LOMJ, EpRAK. TUTKA- UC/A ZARVA TVjSEC žo/r<2- e/o- -rusEJS- tajLo- ZAJO o&o — ltjeaue UIT L V BoP/Pak rovar ^remk ‘pet/KB. LEK ZApoCA TOT/ T/z/ OHCE.TL ITAL-, UU !-TA-L-J Plehko 7>n/TAj>/ KEAV VuZALO qp 7>LZ/-VEpoM (BiH) HuAHL/- CEU (KeAJŽe) žmeo- ‘tR-pka PfEPTo HAE, ■ZLIKAJ LKaea- EELdJ Pelo a/ Vf2£-p- U?77/čv POU/TIK. 'P/nnajt' PEČEK TA/VT' \/Z£>fZ.. Plae/k. JPEUE-T/ TOK> Ofi OZKO UK/E-A/ V 9TAUS/ KAKOE U/K/ UTE K PlAUAt $AHL$T- Lite— KAT s VJEUC * NA 9 CICERO HOROSKOP od 24. IX. do 23. X. Za ženske: Rahločutnost in prevelika naipetost v družbi se bosta v tvoje dobro umaknili iz tvojega značaja. Saj si bila zato več izkoriščana kot nagrajena. V ljubezni imajo »Tehtnice« več sreče kot pameti. Pri denarju ne boš kaj prida, bo pa dovodj za sproti. Tvoj stalni je še pod vplivom sorodstva, pa ne misli, da ti nisi. Vneta za harmonijo in urejenost boš zdrava dočakala Silvestra in rodbinski prirastek. Za moške: Se boš mojster hudomušnega jezika. Ker ne ljubiš presenečenj, ne tvegaš in se tudi ne napenjaš. Imaš pa dober položaj v kolektivu ter zaslombo pri nadrejenih. Nekdanjemu prijatelju boš odpustil hudo napako, ki te je razočarala. Tudi med sorodniki boš kot sodnik V intimnosti neke sorodnice se ne boš več mešal. Po pameti boš gostil, zamenjal pa boš skoraj vso svojo klapo. REKLI SO... DVE LJUDSKI MODROSTI: — Bodi gospodar svoje volje in sluga svoje vesti. • — Bolje je biti malo neumen, kot malo pameten. • B. NUSlČ: Suflerji na odru dostikrat rešijo položaj, v življenju pa ga vedno pokvarijo. TEGA NISTE VEDELI... ... da je bil premog dolga stoletja »kamen brez vrednosti«. Sele po iznajdbi parnega stroja začnejo po svetu odpirati premogovnike. ... da je milijon tako veliko število, da bi štel do milijona v službi (42 ur na teden) dobrih šest tednov. ... da poznamo kakih 6000 vrst mravelj na svetu. ... da so prinesli iz Amerike ne le krompir, temveč tudi fižol in koruzo. ... da je bilo starim Feničanom steklo dragocenejše od zlata. Iz steklenih posod so pili le vladarji.