130. številka. Ljubljana, v sredo 9. junija. XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan ivetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za <se leto 13 gld., za ćdtrt leta U gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., de se ozn milo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi »•< ne vračajo. Uredništvu in upr a vništ vo-j« v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliŠka stolba-. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Rusija in Kitaj.
Dopis is Rusije, 15. maja st. st. (Dalje.)
Te dni je v „Royal United Service Institution" v Londonu g. Kolkown čital javno lekcijo o kitajskih razmerah in o kitajskem napredku in kako naj si Anglija vse to obrne v svojo korist. Kolkovm je sam živel v Kitaji, sploh v Aziji, kot dopisnik v^1 „Times" in je razmere izučil na mestu. Hočem omeniti glavne točke njegovega govora, kakor sem ga čital v „Novostjah".
Rusija, pravi Kolkown, je opasna Angliji samo na materiku (kontinent) azijskem. Njene intrige v Koreji, zamešateljstva na rusko-kitajskej granici, ukrepljenje Serahsa, Merva, Ashabada — vse to dokazuje namen Rusije: napasti na celost Kitaja in Indije, k čemur išče samo še udobnega slučaja.
Cilj Anglije mora torej biti: sporazumeti se s Kitajem, zbližati in pobratiti bo z njim in tako postaviti krepko steno proti „vojujočej Rusiji" v Aziji. Kadar bode Kitaj znal, da ima na svojej strani tako mogočnega zaveznika, kot je Anglija, bodo mu roke razvezane in on bode postopal glede Rusije nezavisno, trdo in energično.
Anglija ima v Aziji naseljen je petnajst' krat večje nego Rusija in 21 krat večje nego Francija; prostranstvo angleških kolonij presega samo prostranstvo ruskih, no ne francoskih. Anglija ima železnic na 15.000 kilometrov, telegrafa na 30.000 kilometrov, kabela na 12.000 kilometrov. Letni promet angleške trgovine znaša 150 milijonov funtov storlingov. Vojna sila Anglije nadkriljuje v mnogem vojne sile Rusije in Francije vkup, razen tega ima Anglija tako važne opore, kakor Sueški kanal, Indijo, Cevlon, Singapore, Hong-Kong in nedavno pridobljeno pristanišče Hamilton.
Rusija, govori Kolkown, želi ukrepiti se Čedalje bolj in bolj v Aziji. Od Kaspija do Afganistana in Vladivostoka in na vseh važnih krajih ob ruski meji v Aziji zida Rusija trdnjavo za trdnjavo in je že zdaj pripravi j ena položiti svojo roko na Afganistan in kitajske provincije ob meji. Francija, govori dalje dopisnik v „Times", igra ppslednjo ulogo že zdaj, a v bodočem še bolj
gotovo. Tonkinska ekspedicija podrla je „prestiž oholega naroda" v Kitaji. Francija se je prva prepričala, kako veliko so napredovali Kitajci za poslednje desetletje; potrpevši neudačo, stopila je Francija nehote na „zadnji plan" in zdaj ni več državne sile, ki bi uravnovešivala (equilibrer) to v s točno vprašanje; zmaga nad Francijo bila je Kitaju „vojeni urok" (lekcija) in osvobodivši se od Francozov, ima zdaj Kitaj na Amuru, to je na rus-kej granici, svobodne roke. Kitajci so se oživeli, perijodični časniki razžigajo njih bojevitost, njih pa-trijotizem; celo glavni pristaši konservativne stranke pridružili so se zdaj k progresivnej stranki, t. j. k stranki vojne proti Rusiji, k stranki mogočnosti in bodočnosti Podnebesnega carstva. Kitajci popravljajo ceste, proveli so telegraf na 3000 milj. V provincijali Kvang-Si in I-jupan sosredotočeno je od 50 do 100 tisoč vojakov, oboroženih in učenih po evropski. (Vidno, Anglež se laže, kakor je dolg in širok.)
Ostaje Anglija. Interesi njeni so interesi kitajski, t. j. obči s Kitajem, (kakor povsod, kjer je treba nabijati angleški žep); ker so interesi isti, je isti tudi vrag, t. j. Rusija, ki se baje Angličanom daje čutiti od Bospora do Žoltega morja in na vsej severnej meji Kitaja, Indijc, Perzije in Armenije. Ta sovražnik, ki zavzema jako ugoden strategičen položaj, grozi i Angliji i Kitaju, da bi uničil njiju trgovino in mogočnost. Treba je Kitajcem dati več inostrannih inštruktorjev, Angličanov in Nemcev, in politika angleške vlade mora biti: politika zbliženja s Kitajem, z Japonom in Mandžurijo; vsi oni vkup štejejo 530 milijonov duš in morejo razbiti Rusijo in storiti jo za vselej brezopasno.
Tako govori in sodi Angličan; nam ostaja le zahvaliti se mu ponižno za njega odkritosrčnost, ki pa ni bila potrebna, kajti mi sami smo vselej dobro znali vse, kar je ou povedal svojim „sootečestveni-kom"; zato pa lebko rečemo, da nam opasnost ni neznana, no zagotavljati moramo, da nam ni tako strašna, kakor Angličan hoče, da bi mislili. Zopet se nam v tolažbo javlja ruska poslovica: aBog ne dast, svinja ne sjest" — če Bog da, nas svinja ne poje.
Fredno Kitaj oboroži vse svoje gromadne pro-
LISTEK.
Andrej Kolosov.
(Ruski spisal I. S. Turgenev, preložil O sam61 ec.)
V neveliki, čedno opravljeni sobi pred kaminom sedelo je nekoliko mladih ljudij. Zimski večer se je bas pričenjal; samovar vrel je na mizi, razgovor vrtil se je ter prehajal od predmeta na predmet. Začeli so govoriti o nenavadnih ljudeh in o tem, v čemer se oni razlikujejo od navadnih ljudij. Vsak izrazil je svoje mnenje, kakor je vedel; glasovi povišali so se ter zašumeli. Majhen, bled človeček, ki je dolgo poslušal, popivajo čaj ter pušeč cigareto, pogovarjanja svojih tovarišev, ustal je na-jedenkrat ter se obrnil k nam vsem (jaz sem bil tudi t čisli prepirajočih se) s temi le besedami:
— Gospoda! vse vaše globokomiselne besede m) suipr lepe, a brezbasne. Vsak pri tem spozna svojega protivnika in vsak ostaja pri svojem piepričanji. Mi pa se nismo sešli prvikrat, sprli W nismo prvikrat in vsled tega smo najbrže že po-Jali in spoznali mnenja drugih.' čemu se torej pnckute?
IzrekSi te besede, stresel se je mali človeček malomarno pepel s cigarete v kamin, stisnil oči in mirno se nasmehljal. Vsi smo umolknili.
— Kaj nam je tedaj po tvojem storiti? dejal je jeden iz nas: — kvartati, kaj? ali vleči so spat, raziti se domov?
— Prijetno je kvartati in koristno spati, rekel je mali človeček: — raziti se, pa je še prerano. A vi me nijste razumeli. Poslušajte: jaz predlagam, da nam vsak izmej nas, če je že prišlo do tega, opiše kako nenavadno osobo, pripovedujoč nam svoj sestanek s kakim znamenitim človekom. Verujte mi, slaba zgodba sama je mnogo natančne j a nego izvrstna razsodba.
Zamislili smo se.
— Čudno, opomnil je jeden iz nas, velik ša-Ijivec: — razven samega sebe ne poznam nijednega nenavadnega človeka, moje življenje pa vam je, menim, vsem znano. Sicer, če hočete . . .
— Ne, vskliknil je drugi, — ni treba! Pa kaj, pristavil je, obrnivši se k malemu človečku: začni ti! Ti si nas vse motil v razgovoru, ti imaš besedo. Samo glej, ako nam ne bo ugajala tvoja povest, izsikali te bomo.
— Hvala, odgovoril je.
vincije, predno bodo vsi njega vojaki disciplinovani in obučeni po nemški, preteklo bode še veliko vode in Anglija je lahko uverjena, da mi ne bodemo spali. To naj bi znal i Bismarck. Ruski narod, kakor sploh vsak slovanski narod, jo miroljubiv, no kadar je treba, postoji za „čest in dostojinstvo" otečestva, pa tudi „interesov" imamo nekaj v Aziji. To je dal razumeti tudi naš Samodržec v svojem povelji černomorskemu brodovju, ki posebno v Angliji ni bilo všeč, kakor nas je izvestil telegraf.
Ko so se pojavila prva izvestja o zlih naklepih naših kitajskih sosedov, vprašal sem svojega dobrega prijatelja, ki je šest let bil v Zabajkalskej oblasti na vidnem mestu vojne administracije in je imel velikrat priliko, slišati mnenje ruskih administrativnih činovnikov o sosednjih kitajskih uradih, s katerimi so imeli opraviti in ki zna „nastrojenje duhov" v sosednjih kitajskih provincijali. On me je uverjal, da brez vojne mej Kitajem in Rusijo v bodočem — mira ne more biti, kajti Kitajci hote za vsako ceno pridobiti Usurijski kraj. V občenji z ruskimi poddaniki so »zanoščivi, pridirčivi, nahaljni" (keck) in napali bodo Kitajci prvi. Mimogrede naj povem, da se ta moj prijatelj, katerega s ponosom smem tako imenovati, vedno zanima o razmerah južnih Slovanov mej Seboj, o njih mnenji o Nemcih, občih vragih Slovanov in kako „mojl zem-Ijakl" gledajo na Rusijo itd. Kadar prihodi k meni, ali jaz k njemu, vselej je prvo vprašanje: „Čto no-vago prinos „Slovenskij Narčd" ? Tudi „Rogača" in »Slovana" pregleduje in se ne more načuditi, kako ima tak majhen narod tako gromadno perijo-dično literaturo, kajti govoril sem mu i o drugih naših slovenskih listih.
Itak sklepam z željo, da bi nas vse naši večni vragi našli pripravljene k vsemu; k temu treba posebno, da bi mi sami, rodni bratje Slavjani, spoznavali drug druzega, znali, kaj imamo in kaj moremo in da bi odvrgli vse pricepljene nam od Nemcev tesne pojme o veroizpovedanji. Slovani smo, a drugo vse, kakor kdo sam hoče. „S Črne Gore do Urala, od Balkana do Triglava kliče krasna majka Slava: Slavjani, ne vdajmo se!"
_ Krutorogov.
Stal je pri kaminu; vsedli smo se okolu njega ter utihnili. Mali človeček pogledal nas je vse, uprl svoj pogled v strop, ter pričel s povestjo:
— Pred desetimi leti, milostna gospoda, bil sem dijak v Moskvi. Moj otec, premožen stepski pomeščik, izročil me je upokojenemu nemškemu profesorju, ki se je zavezal, me za sto rublje v na mesec pojiti, hraniti ter skrbeti za mojo nravnost. Nemec ta bil je obdarjen z jako važno in resno zvunanjostjo, začetkoma sem se ga v resnici bal. Nekega krasnega večera pa videl sem, povrnivši se domov z neko neizrazno radostjo, svojega gospodarja, sedečega s tremi ali štirimi tovariši za okroglo mizo, na koji se je nahajalo precejšnje število praznih butelij in neizpitih kozarcev. Zagledavši mene, uBtal je moj vrli gospodar ter me, razmahuje z rokama in jecljajo predstavil čestiti družbi, ki mi je takoj ponudila kozarec punša. Ta prijeten prizor deloval je poživljujoče na mojo dušo; bodočnost moja kazala se mi je v samih vabljivih slikah. In v istini veselil sem se od tega znamenitega dne neomejene svobode in malo da nijsem pretepal svojega oskrbnika. Imel je ženo, ki je vedno dišala po dimu in slani kumarni vodi; bila je še precej mlada in že ni imela nijednega sprednjega zoba. Znano
Politični razgled.
Notranji* de*ele«
V L j ubijani 9. junija
V iiržiivnotu zboru predlagal je včeraj poslanec Lienbacher, da se zakon o odpravi porot' nih sodišč /a anarhistične zločina zavrne v od-<ek. Ta predlog bil je vsprejet z 10 glasi većine. Danes se začne posvetovanje o carinskem zakonu v drugem branji.
Ker so opozicijski poslanci v ©gorskom državnem zboru grajali postopanje policije, začela se je proti redarjem ostra preiskava. Preiskavah so že njih orožje, toda brez uspeha. Troti razsaja 1-cem pa /.opet jako zmerno postopajo. ISkoro vse zapite so zopet spustili. Prvih izgiedov so se udeležile večjidelj osobe boljših stanov. Mej njimi bilo je videti uradnike, dijake, trgovske pomočnike itd. Delavci po se teh izgredov sprva jako malo udeleževali. Še le predvčeraj so se delavci udeležili izgredov v večjem številu, in temu bilo je to uzrok, da je bil prejšen večer jeden delavec ubit. Predvčeraj so izgredniki pobili več oken in plinovih sve-tilnic. Pomeni i ivo je, da Dunajski nemški listi nikakor tako odločno ne obsojajo Peštanskih rogovi-ležev, če tudi je tam že tekla kri in so izgredniki napravili mnogo škode, kakor pa žvižganje ob Gril-novej slavnosti v Ljubljani. Kako neciamno napadajo Ljubljanski mestni zbor; za ogersko opozicijo, ki v zbornici naravnost hujska k nemirom, pa ne-majo grnjalne besede. — Glavni urednik „ Pester Llovda" dr. Falk poslal je svojim volilcem Aradskega voliiskega okraja pismo, v katerem se opravičuje zaradi znane objave v njegovem listu. Pravi, da je ni mogel odreci, ker se je zahtevala na tako visokem mestu. Milosti dvora pa on n nikdar iskal, ampak je vedno hranil svojo nezavisnost. Političnega zapopadka onega članka pa ni preklical. To opravičevanje kaže, da se dr. Falk boji, da je vsled te izjave zgubil zaupanje svojih volilcev. Iz tega je vidno, kako mišljenje sedaj vlada na Ogerskem.
Viianjc države.
IliiiuMiiNkii vlada bavi se sedaj pred vsem s trgovsko politiko. Ne le z Avstio Ogersko ampak tudi s Turčijo ima carinski boj, ker se tudi ž njo ni mogla skleniti trgovska pogodba. S Francijo in Švico se pogaja o trgovskej pogodbi, ravno tako tudi z Rusijo. Vsaka teh držav zahteva zase največje koristi. Ne vemo še, koliko bode Rumunija tem državam privolila. Kakor se da posneti iz izjav ruskih listov, tudi Rusija ni voljna proti Ru-muniji biti posebno prijenljiva. „Novoje Vremja" misli, da Rusija ne more toliko odienjati Rumunom, kolikor so zahtevali od Avstrije. Za Rusijo so razmere ugodnejše, ker v tej zadevi neso njeni interesi tako veliki, in bode Rumunija vsled neugodne situacije prisiljena odjenjavati. Ruska trgovina z balkanskimi državami se vedno bolj razvija, tedaj Rusija ne sme sklepati trgovske pogodbe, ki bi bila škodljiva njenim interesom. Sploh položaj za Rumu-nijo ni najugodnejši. Zategadelj pa v Bukurešti že poiema naudušenje za carinski boj z Avstrijo. Časniki so sicer vsi jedini, da je bil ta boj neizogib-Ijiv, a opozicijski že očitajo vladi, da ni bila dežele pripravila za ta boj, kakor Napoleon III. ni bil Francije dovolj pripravil za boj z Nemčijo. Rumunija bila bi v kratkem pripravljena kaj prijenjati Avstro Ogerski, ako bode le poslednja tudi kaj pri-jenjala. Ako pa Avstro - Ogerska radi madjar-skih koristij ne bode hotela nič prijenjati, bode pa Rumunija so sporazumela z druzimi državami, kakor bo vedela in znala. S Srbijo in Bolgarijo bode pa skušala skleniti kako trgovsko-politično zvezo, ker tudi ti dve državi že čutita madjarski pritisk v trgovskem oziru. Nazadnje se ve da je Rumuncem vse jedno, ali sploh ne sinejo živine izvažati na
Ogersko, ali pa se jim to neprestano zabranjuje z izgovorom, da je v Rumuniji živinska kima.
Vladni list je objavil več izjav skupčinar-jev. katere je *i*I»«*ka opozicija štela za svoje pristaše, v katerih izjavljajo, da bodo podpirali vlado. Vlada jih je na brž s kakimi obljubami pridobila na svojo stran — Kralj je romunskemu ministru vn njih zadev Pherekvde podelil veliki križ, mini-sterskemu tajniku Lohovarv ju pa komanderski križ Takovskega reda. — Zaradi nepostavnostij pri volitvah više se sedaj preiskave. Oblastva postopajo jaku pristransko. Iščejo samo, kje bi bila opozicija kaj zakrivila. V Obrenovci zaprli so več veljavnih kmetov. Kakor se zatrjuje, jr* preiskava konstatovala, da se je snovala neka anarhistična zarota po deželi. Tudi po druzih krajih zaprli so več osob. — V tem, ko vlada samo premišljuje, kako bi zatrla opozicijo in se za vse drugo malo briga, se pa nnio/.e roparstva po deželi. Već bogatih trgovcev in duhovnikov so že oropali.
„Dzennik Polski" ve povedati, da je I»o3-gurMki knez sklenil, da bolgarske mladeži ne bodo več pošiljali na ruska vseučilišča, ampak na vseučilišči v Levovu in Krakovem. Knez tedaj hoče s silo uničiti vse zveze mej Rusijo in Bolgarijo. — „Journal de St. Petersbourg" je izvedel iz verodostojnega vira, da knezu v Burgasu ni pretila ni-kaka nevarnost za življenje. Zaroto so se izmislili le za volilske namene.
Švicarju narodni sovet izvolil je radikalca Morela predsednikom in klerikalca Zempa podpredsednikom. Stanovski sovet jo pa volil IJorvja predsednikom in Scherba podpredsednikom. Oba sta klerikalca.
Angleški parlament bode sedaj najbrž raz-puščen, ko je spodnja zbornica zavrgla irsko predlogo. Pri novih volitvah utegne liberalna stranka dobiti več mandatov, ker Irci konservativcev ne bodo podpirali. Po angleških mestih biva mnogo Ircev in ti so msrsikjo pri zadnjih volitvah konser-v;.tivni stranki pomogli k zmagi. Konservativci bili so Ircem obljubili razen avtonomije še varstveno carino za irsko obrt, ako zmagajo pri volitvah. Ker so pa sedaj v parlamentu nasprotovali irskej avtonomiji, bodo pa vse Irci pri volitvah jim nasprotovali.
Mej Vatikanom In Francijo vrše se pogajanja, kak delokrog naj bode imel papeški apostol iški delegat v Kitaj3. Nek francoski list je izvedel, da bode delokrog papeškoga delegata omejen samo na duhovske zadeve, ter hode Francija še vedno obdržala pokroviteljstvo kristijanov v Kitaji.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je Šoštanj-skemu trgu za zgradbo šole 200 gld.
— (Dnevni red izredni javni sej| Ljubljanskega mestnega odbora) v sredo 9. dan junija 1886. leta ob G. uri zvečer v mestni dvorani: Nujni predlog mestnega odbornika dra. Alf. Moše-ta in tovarišev, da je Njega ekscelenciji gospodu ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-ju poslati spomenico o tukajšnjih dogodkih za poslednjih dnij.
— (Božidara Raiča pogrebni sprevod) bil je velečasten, dostojen njegovim izrednim krepostim in zaslugam. Sprevodu na čelu bile so deklice iz siroti A ča, za njimi korakal je za svojo zastavo „Sokol", čegar člani so nosili krasne vence. Za Sokoli vrstili so se: Čitalnica Šišenska in Šent-vidska z zastavama, čitalniški pevski zbor z zastavo, združen z zborom slovenskega delavskega pevskega društva „ Slavec," potem frančiškani, bogoslovci in z  mnogobrojno duhovščino prost dr. Jarc, vodeč
je, da vse Nemke jako kmalu izgube ta pre-potrebni kras človeškega telesa. Nje omenil sem samo radi tega, ker se je strastno zaljubila v mene ter me pitala, da bi bil skoro umrl.
— K stvari, k stvari, zakričali smo. — Menda nam vsaj ne boš hotel pripovedovati svojih prednostij.
— Ne, gospoda! rekel je mirno mali človeček: — jaz sera navaden umrjoč človek. Tako sem živel pri svojem Nemci, kot pravijo, kakor v nebesih. Na vseučilišče nijsem hodil baš pridno, doma pa nijsem delal prav ničesar. V jako kratkem časi sešel sem se s svojimi tovariši in z vsemi sem se tikal. V števili mojih novih prijateljev nahajal se je neki precej čeden in dober mladeneč, sin upokojenega župana. Imenoval se je Bobov. Ta Bobov navadil se je mene obiskavati ter me je, kakor se reče, oljubil. Tudi jaz sem njega . . . veste, ne da bi ga bil ljubil, ne da bi ga ne ljubil, t.ko nekako . . . Treba vam je vedeti, da nijsem imel v vsi Moskvi nijednega sorodnika, izvzemši starega deda, ki me je bil že večkrat prosil denarja. Hodil nijsem nikamor, posebno pa sem se bal žensk; kanil sem se izogibati tudiznanstev z roditelji svojih vseučili-ščuih tovarišev od onega trenotka, ko je jeden iz
teh roditeljev svojemu sinu lase ruval — zato, ker se mu je na obleki odtrgal gumb, jaz pa tisti dnn na vsem surtuku nijsem imel več nego šest gumbov. V primeri z mnogimi svojih tovarišev slul sem za bogatega človeka; moj otec pošiljal mi je zdaj pa zdaj nevelike zavoje sivih, obledelih asignacij, in  vsled  tega nijsem  užival  samo neodvisnosti, temveč imel sem vedno dobrikavcev in lizunov . . . kaj pravim — imel! tudi moj lovski pes ArmiŠka, kateri se je, ne glede na svoje rojstvo za tičji lov, tako bal strela, da ga je jedini pogled na puško pripravil v neopisen nemir.   Sicer jaz kakor vsak mlad človek nijsem bil prost  onega praznega, notranjega vrenja, katero se navadno končava, razre-šivši se v vrste bolj ali manj mršavih pesnij, jako mirno in dobro. Hotel sem nečesa, kopernel sem za nečim in mislil o nečem; priznavam, da celo tedaj nijsem dobro vedel, o čem Bem mislil.  Sedaj razumem, česa mi je nedostajalo — čutil sem svojo osa-melost, žejen sem bil občevanja s tako nazva-nimi  živimi  ljudmi;  beseda:  življenje (izgovarjaj žil v ljenje) zvenelo je v moji duši, in jaz poslušal sem z neizmernim nemirom ta zvok . . . Valer-jan Nikitič, dajte mi blagovoljno jedno pahitos !
(Daljo prib.)
sprevod. Za krsto uvrstili so se sorodniki, dostojanstveniki, mej njimi deželni predsednik baron Winkler, župan Grasselli z mnogimi mestnimi odborniki, zastopniki „Slovenske Matice," več ko-rarjev. duhovniki iz Ljubljane in iz okolice, rodoljubi 8 slovenskega Štajerja, katerih imena so razvidna na drugem mestu, vsi v Ljubljani živeči štajerski Slovenci in mnogo drugega odličnega občinstva. Sprevod pomikal se je s Tržaške ceste skozi mesto, okolu „Zvezde", inimo Matične hiše, ker je pokojni Raič bil ustanovnik „Matice Slovenske", po Gledališki ulici, čez frančiškanski trg, Slonove ulice in Dunajsko cesto. Po končanih pogrebnih obredih zapela sta čitalnški pevski zbor in zbor „Sluvcev", ki sta poprej pred hišo izborno pela „Oče naš", prekrasno skladbo „Nad zvezdami" tako v srce sezajoče, da so je porosilo marsikatero oko. Potem pa je nastopil dr. J. Vošnjak in v lepem govoru slavil vrline in znsluge pokojnika, čegar spomin bode živel, dokler bode Slovencev na svetu. Združena zbora zapela sta potem „Blagor mu", na kar smo se poslovili od preranega groba, ki krije truplo dič-nega našega Božidara, ki je tako iskreno ljubil svoj rod. llaičev grob je tik zidu, na južni strani kapelice, na katere severni strani počiva pokojni Bleivveis, rn vzhodni strani pa Jurčič. — Po pogrebu sešli so se gospodje, dospevši iz Štajerske, da izkažejo Raiču poslednjo čast, in narodnjaki Ljubljanski v steklenem salonu in sosednjih sobah Čitalnice. Bilo je vkupe lepo število Raičevih prijateljev in častilcev, mnogo odličnih vodij in prvobo-riteljev, bilo pa je tudi mnogo krepkih nagovorov, iz katerih je odsevala globoka toga na izgubi, ki nas je zadela, pa tudi odločna volja, nadaljevati Raičevo delo za narodno celokupnost in ravnopravnost. Glavni govorniki so bili: dr. Gregorec, dr. Vošnjak, dr. Bleiweis, dr. Tavčar, ces. Bvetnik in poslanec Jerman, župan Grasselli, župnika Meško in Sovič, poslanec M. Vošnjak, dr. Požar, dr. Gršak itd.
—■ (K pogrebu r an j cega g. R a i ca) pri« peljalo se je mnogo čestilcev njegovih iz lepo Štir-ske. Isti so se podpisali na polo, ki so jo dali pokojnikovemu bratrancu gosp. prof. Raiču v spomin. Pripeljali so se sledeči gospodje    Jerman Josip, deželni poslanec; P. S o v: č Skender, župnik pri sv. Trojici v Halozah; dr. Geršak Ivan, beležnik in načelnik okrajnega zastopa Ormoškega; Vodu-šek Andrej, župnik pri sv. Andreji v Leskovcih (v Halozah); Gregorič Anton, posestnik, zastopnik BSlovenskega pevskega društva"   v Ptuji; dr. Žižek Anton, „Ormoške Čitalnice" in „Sloge" predsednik; Gregorec Anton, zdravnik pri sv. Marjeti;  Meško Jakob, župnik pri sv. Lovrenci v Slov.   Goricah;  Hržić Jože,   župnik  Pulskavski; Trstenjak  Jakob, župnik pri sv. Marjeti niže Ptuja; Kukovec Jos., Župnik pri sv. Andraži v Slov. Gor.;  De ko rti Josip,  kapelan  v Slatini; dr. Gregorec Lavoslav, kanonik; Prus P. Stanislav, kaplan kot zastopnik samostana Ptujskih oo. minoritov; Laj h Korbinijan, župnik pri sv. Jurji na Pesnici; Herg Lovrencij, kanonik Lavantinski v Mariboru; Borsečnik Anton, stolni in mestni vikar  v Mariboru;  Raisp Ferdinand, graščinski oskrbnik v Ptuji; Jurič Jakob od sv. Lovrenca na Dr. polji; dr. jur. Jurtela Franc, kot t. č. predsednik političnega društva „Pozor"; dr. RJadaj Fr. deželni poslanec štirski; dr. Dominkuš Ferdinand, deželni   poslanec   štirski;   K o 1 e d n i k Radoslav, župnik na Hajdini pri Ptuji; Hi rti Fran, nadar-benik v Ptuji; Meško  Davorin,  kaplan pri sv. Barbari v Halozah; Haj še k Anton, dekan v Slovenski Bistrici;  Lendovšek Miha, župnik v Ma-kolah; Čem oš a Širne, župnik Pišečki; Vošnjak Miha, državni in deželni poslanec; Veršec Fran, c. kr. notar v Sevnici. — Raič Filip, stric Raiča Božidara iz Bodislavec pri Mali Nedelji; Raič Josip, netjak R. B.; Raič Ivan in Kuharic Ivan, oba na Lešnici, šurjaka R. B.; Žiher Jurij, cerkveni ključar pri sv. Barbari v Halozah; Habja-nič Jožef, od sv. Barbare v Halozah; Korošec Jožef, cerkvenik sv. Barbare v Halozah; Ur bas Franc, od sv. Lovrenca iz Polja,  v imenu ptujske posojilnice.
— (Na grob pokojnega Raiča) položilo se je 41 vencev; vsi so bili prekrasni in vsi s trakovi. Prepisali smo si je po istej vrsti, po ka-terej so se bili položili: 1. Premilemu bratrancu Anton in Marija Raič; 2. Vrlemu domoroduemu duhovnu — Kaplani Ljubljanski; 3. Letzter Gruss
— Familie Kari Tauzher; 4. Pisatelju in odborniku
— Matica Slovenska; 5. Zvestemu soboritelju —
Miha Vošnjak; 6. Svojemu poslancu — Ljutomer- J za njegov govor v državnej zbornici.   Slovenski in
ski volilci; 7. Uzornemu Slovanu — Dr. Ivan Tav čar; 8. Odličnemu rodoljubu -- Lastništvo „Slo-vana"; 9. Čitalnica Mariborska: 10. Uzornemu zastopniku naroda — Akadem. društvo „Triglav"; 11. Slovensko pisateljsko društvo; 12. Svojemu častnemu udu — Čitalnica Ormoška; 13. Najiskrenej-šemu rodoljubu in pisatelju — Ivan Hribar; 14. Svojemu najolažjemu učitelju in dobrotniku — Dr. Požar; 15. Slovenski državni poslanci; 16. Der Club des recbten Centrums; 17. Ljubljenemu prijatelju — Obitelj Geršakova; 18. Neustrašljivemu boritelju — Ormoška „Sloga" ; 19. Svojemu poverjeniku — Banka Slavija; 20 Ljubljanski mestni od-
hrvatski dijaki so tekli v zbornico, da bi vender jedenkrat čuli, kako se govori — brez figovega peresa pred ustmi. Ko je bil zbolel, bilo je v jugo-slovanskej mladeži .vedno povpraševanje, kako je z njim in splošno je bilo veselje, ko je pred nekimi i dnevi „Slovenski Narod" priobčil vest, da je že zopet v javnost stopil. Radostni smo si obetali vsi, da še dobimo v svojo sredo svojega Božidara Raiča. Ali trpka usoda je tudi tu Slovencem trpko odločila! Ne bo ga več nazaj ljubeznivega moža z mehkim srcem in trdno narodno voljo, pravega poštenjaka, orjaškega značajnika! Zakaj je bil tako kratko mej nami ? Zakaj slovenski narod pošlje na
borniki; 21. Svojemu udu in dobrotniku — Narodna    Dunaj tako redko moža, v katerega bi se slovenska
Čitalnica Ptujska; 22.  Društvo Ptuja in okolice; 23. Svojemu ustanovniku — „Slovenski Narod" in Narodna Tiskarna; 24. Čistemu značaju  — Aka-demično društvo  „Slovenija"; 25. Hranilno in posojilno društvo v Ptuji;  26. Učiteljsko društvo v Ptuji; 27. Okrajni zastop v Šmarji; 28. Politično društvo „Pozor"  v Ptuji; 29.  Slovensko pevsko društvo   v  Ptuji;   30. Kat. pol. društvo   v Slatini;  31.  Slovenka vrlemu Slovenu;   32. Slovenske  mladine zaščitniku — Slovenski  višji gimnazijci ;  33.  Tužna domovina blagemu sinu — dr. Dominkuš in dr. Radey; 34. gospa Tereza Šumanova položila je veliki  šopek v podobi križa s trakom; 35. Neupogljivemu boritelju za pravice naroda — •Postojinska Čitalnica; 36. Telovadno društvo „Sokol" (Ljubljanski); 37. Svojemu nepozabljivemu — "Čitalnica (Ljubljanska); 38. Bra tr u SI o vin ci — JKlub tesk^vradčrišske; 39. Tržaški prijatelj*; 40. Neustrašljivemu rodoljubu — Mariborska Čitalnica; 41.  Uzornemu   duhovniku, narodnemu boritelju  —  Ljubljanski   bogoslovci; Duhovništvo Ptuja in okolice.   Venci so bili vsi krasni, jeden je bil lepši od druzega, najlepša pa sta menda bila pod št. 38. in 20. navedena venca.
— (Smrt Božidara Raiča) je globoko užalostila srca jugoslovanske, osobito pa naše slovenske mladine. Piše nam o tem prijatelj z D u-naja 7. t. m.: „Na potu od Stritarjeve slavnosti reče mi prijatelj Dobroslav, ognjevit Hrvat: „Znaš, lepo, jako lepo je bilo, a jednega sem pogrešal." Pogovor je nama bil o sijajnosti večera in o možatih besedah, ki smo jih čuli. Vprašam ga torej, koga je pogrešal. Odgovori: »Boga mi, Božidara Raiča ni bilo! Da je bil i on, kako bi vesel bil in kako bi govoril! Žal, da ga ni bilo!" Pritrdil sem mu in spominjala sva se, kako je plapolal rodoljubni čut pri dveh prilikah iz Božidara Raiča. Drugi dan nas je bilo več vkupe zbranih in govorili smo o posameznostih lepega večera, s katerim se po pravici ponašajo Dunajski Slovenci. In zopet se jeden oglasi ter obžaluje, da ga ni bilo na slavnosti — Božidara Raiča. Komu se bi moglo sanjati, da nič več ne bije njegovo srce, da je mrzlo truplo — goreči Slo-ven in Slovan? Mi smo se včeraj veselili, da je ozdravel, Vi pa ste v Ljubljani v istem času ga v rakev pokladali! Nam je dalje živel, ko Vam! Ko je pa došla vest, da je izdihnil, se ni le nam Slovencem srce napolnilo s tugo, nego tudi vsej osta-lej jugoslovanskej mladini. Kateri dijak ga ni poznal, kateri ga ni imel v svojem srci. Mladina ima svoje uzore, četudi jih ne vidi v obraz. Raič se je svetil kot uzor južnega Slovana, bil zato sloveč v krogih mladine jugoslovanske, predno je še prišel na Dunaj. Ko pa se je 1884. leta prikazal na PreŠirnovem večeru in potem z orjaškim glasom odkril znano svoje prepričanje o jugoslovanskej bodočnosti, od tedaj je prijatelju mladine bila tudi mladina ljubeča prijateljica. Od tedaj smo videli, da so se zlasti Slovenci in Hrvatje zbirali okolu njega, če je bilo količkaj prilike. Kakor patrijarh je sedel mej njimi z neprestanim smehljanjem, z izrazom srčnega veselja, na ljubeznivem obrazu. Ali je „Slovenija" ali je „Zvonomir" priredil slavnost, prvo je bilo vprašanje: ali je došel tudi Raič ? Letos marca meseca na Preradovičevej slavnosti obžalovali so hrvatski „Zvonimira" iskreno, da Raič ni ostal tudi pri zabavnem delu, kadar bi ga bilo mogoče čuti; verjeli smo mu, da mora v postelj, ker je bolan. Zadnjič, — kdo bi mislil, da res tudi poslednjič — imeli smo ga mej sabo na Ir. Murkovem večeru. Razplamtil se je v dveh govoril: in pripravil mladino do vrhunca navdušenosti za slovansko stvar. Parkrat so ga dijaki dvignili in nesli po sobi. Pozno v noč je tedaj ostal mej nami, tožeč o položaji Slovencev in o mlačnosti, s katero se tdoven.nka stvar zastopa v državnem zboru. Veliko je bilo zanimanje
mladina lehko tako ozirala, kakor v Božidara Raiča? Uzor je ugasnil slovenskej in hrvatskej mladini! Ali, ako sodimo po utisu, ki je navstal nam v srcih po smrti Božidara Raiča, — spomin nanj bode dolgotrajen in s spominom bode dolgo trajal tudi uzor. VeČnaja mu pamjat!"
— (V Trst) pripeljal se je včeraj princ Viktor Bonaparte pod imenom „Comte de Epiaux". Princ baje namerava kupiti vilo kralja Morata pri sv. Andreji.
— (Iz Metlike) 6. junija. Pri nas je taka suša da Privrščani že vodo iz Metlike vozijo. Včeraj smo imeli groma, bliska in treska dosti, dežja pa ni kapljice ne, pač pa je toča nekaj vinske gore potolkla.
— (Na včerajšnji mesečni somenj) postavilo se je 905 glav živine in sicer: 296 konj, 278 volov, 298 krav in 93 telet. Kupčija bila je še precej živahna, posebno na semnjišči za govejo živino, kjer se je tudi prodalo veliko lepih krav. Ker imajo ljudje malo krme, zato je cena goveji živini znatno padla.
— (Razpisano) je mesto dirigenta na moški kaznilnici v Ljubljani (na Gradu) v IX. dijetnem razredu. Prošnje do 29. junija t. I. — Dalje je razpisana služba 2. učitelja na dvorazrednici na Rakeku. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 9. julija t. 1. _
Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda"
v Ljubljani. Slavno uredništvo pozivlje se na podlagi §.19 tiskovne  postave z dne 17. decembra 1862 št. 6 drž. z. z leta 1863, da k članku „Slavnost v senci ' bajonetov",  priobčenemu  v  št. 126. „Slovenskega I Naroda" z dne 4. junija 1886. sprejme ta-le popravek.
1. Ni res, da je „jeden policajev začel z golo sablo razganjati Ijudij". Stražnik potegnil je sablo le, da bi ustavil naval ljudstva proti patrolji, katera je nekog i aretirala.
2. Res je zahtevalo se, da so mora čitalnična gostilna zapreti. Ali ta zahteva ni bila naperjena proti gostom, kateri so „idilično mirno sedeli ondu na vrtu", ampak proti onim ljudem, kateri so razgrajali v gostilnični veži.
3. Ni res, da so „ žen dar m i in policaji okolu 90 osob prijeli, od katerih jih je še danes" — t. j. 4. junija — „35 v zaporu".
Prijetih je bilo vsega vkup 15 osob. Od teh izpustilo se jih je osem takoj iz zapora, ostalih sedem pa drugo jutro, t. j. v jutro 4. junija. Mestni magistrat ljubljanski 5. junija 1886.
Župan: Grasselli.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zagret) 8. junija. S vama i mi oplakujemo vrloga Raiča. Njegove ideje, bratsko sjedinenje bilo nam uvjek na pameti. Lahka mu slovanska zemljica!
Akademički gradjani. Karlovec 9. junija. Bridke žalosti pre-sunjeni izražamo Vam globoko sočutje nad neizmerno zgubo, katera je zadela Vas in ves slovenski narod. Spominu neprežaljenega pokojnika nevenljiva Slava!
Direktor  Lipež, Trstenjak, Profesor Steklasa, Podgoršek, Vamberger. Celje 8. junija. Čutimo globoko z Vami britko izgubo,  ki je  zadela  slovenski narod vsled smrti naj plemenitejšega in neustrašljivega rodoljuba ter našega častuega člana Božidara Raiča. Večna slava njegovemu spominu.
Celjska čitalnica.
Trst 8. junija. Najsrčnejše sožaljenje izraža na izgubi neustrašnega boritelja za svete naše pravice. Slava njegovemu spominu !
Politično društvo Edinost.
Trst 8. junija. Gorko sočutje Vam izražam ob izgubi našega nenadomestljivega Božidara G1 a s e r.
Velikovec 9. junija. Odločnemu Slovanu, jeklenemu značaju, prvoboritelju za narodne pravice, neumorno delavnemu Itaiču : večen spomin!   V imenu Podojunskih Slovencev.
Dr. M e s s e r, Hočevar.
Mozirje 8. junija. O priliki 29. rednega zbora okrajnega zastopa gornjegradskega došla nam je tužna vest o smrti Božidara Raiča. Zaradi ove britke izgube naznanja svojo srčno sočutje
Gornjegradsko okrajno zastopništvo. G o r i č a r.
Vransko 9. junija. Tužno gleda z višine na prezgodno gomilo naše dike Božidara Raiča Savinjski Sokol.
Vransko 9. junija. V britki tugi žalujemo FosavinjČani za prvoboriteljem Božida-rom Raičem. Vranska čitalnica.
Velenje 9. junija. Najglobejše sožalenje na dičnega Raiča izgubi, vsled katere plaka vsako slovensko srce. Ježovnik.
Bruselj 9. junija. KoneČni izid volitve : Nova zbornica šteje 97 katolikov, 41 liberalcev.
London 9. junija. Kakor se čuje iz dobrih virov, sklenil je kabinet, kraljici predlagati, da se parlament razpusti. Odgovori kraljice pričakuje se danes zvečer. Nekateri ministri bili so za to, da kabinet odstopi in tako navali na Hartingtona odgovornost za politiko proti Irski. A Gladstone izjavil se je za razpust in ministri pridružili so se naposled njegovemu mnenju.
Catania 8. junija. Bruhanje Etne ponehalo. Lava se je ustavila, predno je prišla v sredino mesta Nicolosi. Jutri odide vojaški kordon in prebivalci se bodo povrnili.
Zahvala.
Kakor žo lani, je tudi lotos »luvno društvo „Nr.rodna šola" '/.si mali znesek darovala naši šoli mnogo ruzličncg* šolskega blagga. Za to obilne darove se v imenu zelo uboge mladine niže podpisani presrono zahvaljuje. V Križih pri Tržiči, 4. junija 188(1.
•TOMip Aninim, šolski vodja.
SJsiirli so r ILJsiMja^ ■
2. junija: Alojzija Trojunovu", zasehuica, 75 let, Gle-dališčno ulice št. 1, za plužuico. — Martin Zevuik, zidar, 35 let, Ulice na grad 5t. 12, za jetiko. — Alojzija Gotlob, profesorjeva vdova, 77 let, Vahazorjev trg št. 2, za rakom v želodci.
3. junija: Ivana Cirar, zidarjeva liri, 12 let. Poljanska cesta št. 12, za jetiko. — Anton Polak, hišnega posestnika sin, (> ur, Dunajska cesta št. 19, '.a slabostjo.
4. junija: Leopold Pengov, gpstaft, 2> let, Sv. Flori-jana ulice št. 9, za jetiko. — Liza Stihi), zasebnica, 72 let, Kludezne ulice št. 1«, za vodenico. — Avgust Sličor, sin trgovcu, 2 meseca, Dunajska cesta št. 13, za vnetjem sapnika.
5. junija: Urša Šventner, črevljarjeva vdova, G0 let, Krakovsko ulice št. Ki, za uirtvoudom.
6. junija: Božidar Kaić, župnik itd., 59 let, Tržaška cesta št. 5, ssa otrpnenjem srca.
V deželnej bolnici:
30. junija: Friderik Bezlaj, zvonarski učenec, 16 let, >a jetiko. — Janez Blejc, delavec, 29 let, za srčno napako.
2. junija: Matevž Kralič, delavec, 21 let, za viiiuijo poškodbo. — Loronc Sitar, črevljar, 32 let, za plevritičnim uksudatom. — Fran Klemenči6, goatač, G4 let, za starostjo. — Josip Čepelnik, črevljar, 43 iet, za edemom v možjanih.
Meteorologično poročilo.
Dan ;	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v min.
8 junija.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-59 m. 731 08 mm. 73029 mm.	15 4" C !sl. svz. 22 2° C  1 z.jz. 17-20C  jsl. zah.		d. jas. d. jas. obl.	3-tOnnr.
Srednja temperatura 18-3°, za 02° nad normalom.
Tržne <?eii<* V KđuftlfJmtJ
dne 9. junija t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, , Krompir, n Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Speli trišen,
kgr.
|Mkr. (j «2 5 2(1 4187 3 09
3 90
4 87 4 87 3! 39
10 12 II 1
r.6
t>6
Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Tolofije „ n
Svinjsko „ „ Koštruuovo „ „ Pišanec    .   .   .   . .
Golob......
Seno, 100 kilo . . Slamu,   „ . .
Drva    trda, 4 □ metr. „   mehka,   n „
*l. kr.
— 64
-Sol
H i
64
— »io;
56
— 36
— 4.7 - 20 il 41 2 41 6 <» 4
XD\xn.aJslsEL "borza
dne 9. junija t. 1. (Izvirno telegraricno poročilo)
	85 gld. 20		
		m	75
	Hrt	n	80
	101	ti	95
	881		—
Kreditne akcije.........	282	n	50
London   ....            ... .	126	#	30
	—		—
Napol                          ....       . .	10	S	01
C. kr. cekini                .   . ...	5	9	93
Nemške marke        .       . ...	61	9	90
4°/o državne Brečke iz 1. 1864    250 gld.	129	B	30
Državne srečke iz 1. 1864          100 gld.	1H8		50
Ogrtka zlatn renta 4°/p	106	■	55
Ogrska papirna renta 5°/0                . .	95		05
5", štajerske zemljičč. odvez, oblig.	105	n	20
Dunava r^g. srečke 5°/„            100 gld.	116	m	75
Zorni/), obč. avstr. 1'    , zlati Kaat. listi	125	t	90
Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice	120		—
kr.
Zahvala.
Naš neu8trašljivi in nenadomestljivi zagovornik gospod
RAIĆ BOŽIDAR
nas je zapustil. Tem povodom ska-alo se jo toliko ljubezni in spoštovanja; izražala so se sočutja na vse mogoče načine. Za vso to izrekamo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Zahvala za mnogobrojne vence! Oaobito presrčna zahvala štirskim rodoljubom, ki so se udeležili tako mnogobrojno pogreba, zahvala ljubljanskim pevcem čital-niškim in „Slaven za njihovo izborno petje, in ljubljanskemu „Sokol u" za udeležbo in nošnjo vencev; zahvala vsem drugim društvom pa tudi vsemu drugemu čest. občinstvu za toli mnogobrojno udeležbo!
V Ljubljani, 9 junija 1886.
(425) Tužna rodbina.
V naian zaloiminu je izlla in se dobiva po vseh knjigo-
tržnim/i knjiga:
Die
la ndw trtschaftltchen Gesetee u. Verordnungen
de s Hcrzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, poli tiske uradnike, občinske predstojnike, os, h, to za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike,
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart. 6 pdl v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po poŠti55 kr.
Ta knjiiica obseza vse poljedelske postave in ukane m Kranjsko: postavo ta ličje varstvo, pokončavanje mrlesov, poljsko varstvo, ta pokončavanje predeniee, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiem ranprave o * ti?jem varstvu*, *predentci*, tumnem ribarstvu*, ztrtni uli* itd. obsetajo mnogo poučtjivega in zanimivega. Dodatek raspravlja vrednost gozda in najvainejle določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo leteti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke gledi teh postav smo dotdaj ,ogreIali, bode ta knjiga istinito odpomogla iivi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovJčind in kranjskemu učileljstvu.
Ig. pl. Kleinntayr čl Fed. Bamberg
knjigotrzniea v Ljubljani na Kongresnem trgu.
"#WWWWWWWWWWWWWWWWk
(557—3)
se bode v soboto dne 12. junija ob 1/2Q. uri zjutraj na travniku „Mesarica" (18 delov) v McstllClll logll oddajala. (424-i) J. Rode-Dogan.
Gos-feilziioa.
in
letna stanovanja
v Lescah blizu 33 le da,
n.a. Rudolf o -v e j železnici na Gorenjskem.
Udano podpisani s tem naznanja, da je z vsemi ugodnosti mi opravljeni liot«-l s 13 elegantnimi sobami za daljše bivanje letnih, gontov 1. junija L 1. otvori!. Vabeč p. n. potujoče in letovišča iskajočo občinstvo na mnogobrojni obisk njegovih prostorov, reelno zagotavlja, da je vse preskrbljeno za izvrstne jedi in pijače, točno postrežbo in ugodno bivanje.
Udani
IgrnetolJ 3CosJ©lc,
(423—1) hotelier.
*>8
O
i m
a
•c
o.
—— s
(D
si
i—i
>
Umetno
(50—37)
t
š zobe in zobovja I
x ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu £ Z brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in + ♦ vse lobne operacije ♦
j zobozdravnik A. Paichel, |
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. +
LIPPMANN-0VI
KARLSBA DSK1
SumkCi praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Baba prijetna. Blaat vibnjajoo«.
Vademecum
za
bolehajoče v želodci.
Upllv gotov. Za prebavljonjo.
Neprekosljivo čistilo
upliva brez izjeme hitro In gotovo.
Zdravo I Okrepčujoče!
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, itd.
Prijetno, ceno, pripravno!
Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, Črev, jeter obist ij in mehurja.
Priznano izvrstno
pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami. *
Dobro stepo in mnogo istano domaČe sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do iedij, sblapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjen j i krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem  zapiranji in debelonji.
Dobi v« Mg v škatljicab za poskušnjo po 60 kr. (1 m.), a »/t škatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah In pro-tla|»lnleah mineralnih vod.
Pristno S3.lt10 (:u 'ma VHil^H posamična škatljica li lomu  onillUg   varstveno  znamko  in Lipoma^n-ov
imenski počrk.
Ako mm posije 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnino prosto jedno originalno Skatljico
Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u
ali njene zaloge. . Manj kot jedna originalna škatljica se ne pošlje. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v KranJI, v Ljub* l|*nt (U. pl. Trnkoczv, lekar, H. Birschitz, lekar), v Itn-dolioyemt v Radovljici, r Črnomljl, kakor tudi v vseb lekarnah avstrijske drŽave itd. (78—34)
se
Andrej AndreJa&iČ iz l*o«l£ori) v koper-skem okraju, da bi podedoval dedščino umrlih sorodnikov, (411-3) Pojasnila da Josip Paulle, pošta Cernikal.
iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno
prvi umetelni mlin v Domžalah
v Ljubljani, Slonove ulice št. 50.
(395 —6) <3-u.sird.ia. Zaloga na debelo
pri Josipu Kušarji v Ljubljani,
Vegove ulice O.
Za mnogobrojna naročila se uljudno prosi.
Razglas.
Naznanja se, da bode z dovoljenjem visoke ces. kr. deželne vlade v Ljubljani dne 7. maja, št. 44G9, navadni letni somenj sv. Janeza dan o Kresu v Škofji loki letos na soboto SO. Juniju prestavljen.
Škofja loka, 7. junija 1886.
Valentin Sušnik,
(421—1) župan. _
Živinski somenj v Zalci.
Zaradi Binkoštnih praznikov bode letošnji somenj sv. Antona v Žalci v torek dne 15. t. m.
Ker se bode zaradi velike suše gotovo veliko govedine in konj prignalo, se kupci uijudno vabijo.
Župan:
(422-1) IDragr- Ž-o.ž;a.
Dobrovoljna
Dražbovati će se po lagvih, kupac dužan je položiti kupovinu odma u gotovom.
(416-2)
Upraviteljstvo dobara.
i
Na gospo.štiji „Božjakovina" (željeznička postaja) prodavati će se dne l6tog i sliedečih M$ dana mjeseca lipnja t. g. putem dobrovoljne dražbe do
2000 vedara
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
LaBtnina in tisk »Narodne Tiskarne".
R4