O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to fN CU .Q E cu cu to Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 9 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); mag. Gonzalo Caprirolo, Jasna Kondža, mag. Dragica Šuc (Javne finance); Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010-2011), dr. Ana Murn (Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega v letu 2009), mag. Mateja Kovač (Ribištvo) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Okvirji Okvir 1: Vmesna napoved EK in OECD...........................................................................................................................8 Okvir 2: Vključenost zaposlenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji...........................................14 Okvir 3: Septembrska deflacija posledica sprememb pri obračunu cen prehrane v osnovnih šolah..............16 Okvir 4: Rezultati ankete BS o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb po dejavnostih.......................23 Okvir 5: Premija na tveganje državnega dolga..........................................................................................................25 Okvir 6: Temeljni agregati sektorja država ESA-95....................................................................................................26 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010-2010................................................................................................31 Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega v letu 2009....................................................................................................32 Ribištvo.......................................................................................................................................................................................................34 Statistična priloga.........................................................................................................................................37 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarske razmere v naših glavnih trgovinskih partnericah so, kljub hitrejšemu okrevanju od pričakovanega v drugem četrtletju, še vedno precej negotove, kar nakazujejo tudi razlike zadnjih napovedih. Zaradi višje rasti od pričakovane v drugem četrtletju so zadnje napovedi mednarodnih institucij za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju, kljub pričakovani umiritvi v drugi polovici leta, ki jo nakazujejo gibanja kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in kazalnikov razpoloženja, višje od pomladanskih. Da negotovost v mednarodnem okolju ostaja velika, kažejo tudi razlike med jesensko vmesno napovedjo EK in OECD, ki se razlikujejo tako v oceni trenutnih gospodarskih razmer kot tudi v pričakovani hitrosti okrevanja v drugi polovici letošnjega leta. Po rasti v drugem četrtletju se je vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji po desezoniranih podatkih julija umirila oz. znižala, v gradbeništvu pa je aktivnost dosegla najnižjo vrednost od začetka krize. Desezonirani podatki kažejo, da se je po rasti maja in junija, zaradi katere je bila rast tudi v povprečju drugega četrtletja razmeroma visoka, nominalna rast blagovnega izvoza julija umirila, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in nominalni prihodek v trgovini na debelo pa sta se znižala. Julija se je, po umiritvi rasti v drugem četrtletju, znižal tudi realni prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili, rast nominalnega prihodka v gostinstvu pa je ostala zmerna. Še naprej se razmere najbolj poslabšujejo v gradbeništvu, kjer se je po 4-odstotnem padcu vrednosti opravljenih gradbenih del v drugem četrtletju ta julija nadalje znižala in dosegla najnižjo raven v času krize. Umirjanje gospodarske aktivnosti signalizira tudi gibanje vrednosti kazalnika poslovne klime. Zmanjšanje števila delovno aktivnih julija je bilo pretežno sezonskega značaja, število registriranih brezposelnih se je ob sezonskem vplivu septembra znižalo na 97.908. Do julijskega zmanjšanja števila delovno aktivnih (-0,4 %) je prišlo predvsem zaradi izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tudi letos je bilo tega zmanjšanja največ na področju izobraževanja, visoko pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Avgustovsko povečanje števila registriranih brezposelnih je bilo razmeroma visoko (1,5 % desezonirano), poslabšala sta se tudi tok prilivov v brezposelnost zaradi izgube dela in tok brezposelnih, ki so se zaposlili. Septembra se je število zmanjšalo na 97.908. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija nominalno znižala za 0,7 %, medletno pa se je njena rast upočasnila na 4,0 %. Julija se je povprečna bruto plača pričakovano znižala v obeh sektorjih; v zasebnem sektorju po junijski razmeroma visoki rasti julija za 0,5 % (najbolj v dejavnostih, kjer so se junija najbolj okrepile), v javnem pa predvsem zaradi sezonsko običajnega manjšega obsega dela v izobraževanju in zdravstvu za 1,3 %. Cene življenjskih potrebščin so se septembra znižale za 0,5 %, medletna inflacija je znašala 2,0 %. Do znižanja cen septembra je prišlo predvsem zaradi sprememb pri obračunu šolske prehrane (uvedba subvencije za vse učence v osnovnih šolah), zaradi česa je bila inflacija za 0,7 o. t. nižja od pričakovanj. Ostale spremembe cen so bile skladne s sezonskimi vplivi, značilnimi za ta mesec (višje cene obleke, nižje cene počitnic). Na ravni celotnega evrskega območja je bila medletna inflacija septembra 1,8-odstotna. V drugem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva po daljšem obdobju upadanja izboljšala, vendar zaradi relativno visoke rasti plač v zasebnem sektorju manj kot v večini držav evrskega območja in EU. Do izboljšanja stroškovne konkurenčnosti je prišlo kljub okrepljeni rasti plač v zasebnem sektorju, saj je bila rast produktivnosti dela še večja. Slovenija je bila od sredine leta 2008 v skupini držav evrskega območja z največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, letošnje izboljšanje pa je bilo med najnižjimi. Po dejavnostih je bil relativno slabši položaj gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta predvsem posledica pospešenega slabšanja v gradbeništvu, predelovalne dejavnosti, ki so lani izstopale po poslabšanju, pa letos izstopajo po izboljšanju. Julija se je nadaljevalo izboljševanje cenovne konkurenčnosti, a je bilo v prvih sedmih mesecih letos manj izrazito kot v večini ostalih članic evrskega območja. Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010-2011 kaže, da se je položaj Slovenije poslabšal. V analizi lanskega poročila smo ugotavljali, da je bilo lansko izboljšanje naše uvrstitve posledica slabših uvrstitev drugih držav, letos pa smo nazadovali tako v vrednostih kazalnikov kot tudi v uvrstitvah. Med dejavniki poslabšanja WEF izpostavlja omejen dostop do financiranja, neučinkovito državno birokracijo, omejevalno delovno zakonodajo ter visoke davčne stopnje in zapletene davčne predpise. To poročilo je tako poleg poročila IMD še eno, v kateri se je ocena konkurenčnosti Slovenije poslabšala. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost so se vplačila po julijskem zmanjšanju avgusta sicer povečala, a je bilo v osmih mesecih skupaj vplačanih 2,5 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Medletno so bili v osmih mesecih letos višji samo prihodki od davka na dodano vrednost in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Po zadnjih podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2009 ocenjen na 5,8 % BDP in se je glede na leto 2008, ko je znašal 1,8 % BDP, povečal za 4,0 o. t. BDP. Prihodki sektorja države (15,3 mrd EUR) so glede na leto prej nominalno upadli za 3,2 %, izdatki (17,3 mrd EUR) pa so se povečali za 5,4 %. Lani se je zaradi rasti javnofinančnega primanjkljaja in predhodnega zadolževanja za potrebe financiranja primanjkljaja v letu 2010 precej povečal tudi dolg sektorja države (z 22,5 % BDP na 35,4 %). Relativno izraženi dolg je bil še vedno med nižjimi v EU, a je bilo lansko povečanje med večjimi v evrskem območju. Dodaten argument za konsolidacijo javnih financ pa so vedno bolj tudi razmere na trgih državnih obveznic. (O £ (O ja tv ■o o a (A o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje Mednarodne institucije (EK, OECD, ECB) so izboljšale napovedi gospodarske rasti za letošnje leto, a negotovost glede gospodarskih gibanj do konca leta in v prihodnjem letu ostaja velika. Po napovedih bo letošnja gospodarska rast v evrskem območju precej višja, kot so pričakovali spomladi, kar je predvsem posledica precej močnejšega okrevanja v drugem četrtletju letos od pričakovanega. Še vedno pa v mednarodnem okolju ostaja precejšna negotovost in tveganja, ki bi lahko zavirala rast v drugi polovici letošnjega in prihodnje leto (glej Okvir 1). Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja nakazujejo pričakovano umiritev gospodarskih gibanj v evrskem območju v tretjem četrtletju. Julija se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju drugi mesec zapored znižal, do rahlega znižanja pa je prišlo tudi v Nemčiji. Julija se je v evrskem območju za 2,2 % znižal tudi obseg novih naročil v predelovalnih dejavnostih (Nemčija -2,6 %). Zadnji podatki so deloma tudi posledica upočasnitve svetovnih trgovinskih tokov v zadnjih mesecih. Julija se je precej znižal obseg opravljenih gradbenih del (-3,1 %, medletno nižji za 7,1 %), rast prihodka v trgovini na drobno pa podobno kot v predhodnih mesecih ostaja zelo umirjena. Še bolj kot gibanja kratkoročnih kazalnikov pa umirjanje rasti v drugi polovici leta nakazujejo kazalniki razpoloženja. Pričakovanja glede poslovanja v naslednjih mesecih so ocenjena slabše, medtem ko podjetja trenutne razmere v večini ocenjujejo kot dobre. Vrednosti pomembnejših kazalnikov razpoloženja za evrsko območje so se v zadnjih mesecih že vidneje poslabšale (IFO, Zew), zadnji razpoložljiv kazalnik za evrsko območje (PMI) pa se je septembra močno poslabšal za predelovalne dejavnosti in za storitvene dejavnosti. Razmik med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic nekaterih članic evrskega območja in Nemčijo je septembra dosegel nove rekordne ravni. Po skoku maja letos ob začetku Slika 1: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju - Ind. proiz. predeloval. dej. ■ Vredn. opr. del v gradben. -ZEW pričak. v EMU (desna os) 100 95 90 85 80 Nova naročila v predel. dej. Sk. prihod. v trg. na drobno 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 dolžniške krize v Evropi, je razmik med donosnostjo grške, irske, portugalske in tudi španske državne obveznice do nemške septembra zaradi negotovosti, povezane z okrevanje gospodarstva in konsolidacijo javnih financ v omenjenih državah, dosegel nove najvišje ravni. Medbančne obrestne mere so se septembra rahlo znižale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je v povprečju meseca znašala 0,88 %, vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD pa je v povprečju meseca znašala 0,29 %. Sicer so spremembe medbančnih obrestnih mer v zadnjih mesecih relativno nizke (do 25 bazičnih točk mesečno). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank se pričakovano tudi septembra niso spremenile. Septembra se je evro okrepil glede na ameriški dolar. Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je avgusta okrepil za 1,3 % na 1,3067 USD za 1 EUR, medletno pa je bil nižji za 10,3 %. Glede na vrednost evra se je septembra znižala vrednost britanskega funta (za 2,0 % na 0,8399 GBP za 1 EUR), medtem ko se vrednosti japonskega jena (za 0,2 % na 110,26 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (za 2,5 % na 1,3089 CHF za 1 EUR) še naprejkrepita. Vrednost švicarskega franka se glede na evro krepi že 12 mesecev zapored in je bila medletno višja za 13,6 %. Cene soda nafte Brent so se septembra ohranile približno na ravni predhodnega meseca, precej so se avgusta povišale cene neenergetskih surovin. Povprečna cena nafte Brent se je septembra zvišala za 1,4 % na 77,8 USD/sod, v EUR pa je ostala nespremenjena (59,9 EUR/sod). Medletno so bile v prvih devetih mesecih letos cene nafte v USD višje za 35,2 %, v EUR pa za 40,0 %. Dolarske cene neenergetskih surovin so se avgusta zvišale za nadaljnjih 7,3 %, rast pa je še naprej predvsem posledica višjih cen industrijskih proizvodov (10,1 %), zlasti kovin. Povečale so se tudi cene hrane (5,5 %), večino povišanja pa gre pripisati višjim cenam pšenice (25 %), ki so se od junija, ko so bile zabeležene najnižje vrednosti v zadnjih 5 letih, zvišale za 83 %. Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic -Portugalska Vir: Eurostat, ZEW, preračuni UMAR. Vir: Eurostat. ooooooooo 0 Okvir 1: Vmesna napoved EK in OECD Precejšnje razlike v jesenskih vmesnih napovedih EK in OECD so tudi znak precejšnje negotovosti v svetovnem gospodarstvu. Obe instituciji sta za tretje in četrto četrtletje letos sicer izboljšali napovedi rasti v ključnih gospodarstvih, ki so tudi naše glavne trgovinske partnerice, pri čemer je napoved EK višja od OECD. Dejstvo, da med obema institucijama obstajajo pomembne razlike tako v oceni trenutnih gospodarskih razmer kot tudi pričakovane hitrosti okrevanja v drugi polovici letošnjega leta, pa je tudi znak negotovosti, ki še vedno pomembno zaznamuje gibanja v svetovnem gospodarstvu. Kljub razlikam med njima pa nobena ne pričakuje ponovnega zdrsa v recesijo oziroma ti. »scenarija W«. Sicer obe instituciji v primerjavi z drugim četrtletjem predpostavljata umirjanje gospodarske rasti v ključnih državah do konca leta, s tem da OECD meni, da bo upočasnitev rasti v tretjem in četrtem četrtletju močnejša, kot so pričakovali spomladi, po napovedi EK pa bo rast kljub umiritvi višja, kot so pričakovali spomladi. Rast realnega BDP v evrskem območju naj bi po napovedi EK letos znašala 1,7 % (EU 1,8 %), kar je za 0,8 o. t. več, kot so napovedovali spomladi, medtem ko OECD ni objavil novih letnih napovedi. Različno smer kažejo tudi kazalniki razpoloženja, ki jih v svojih predpostavkah uporabljata instituciji. Izboljšanje napovedi EK med drugim utemeljuje tudi z izboljšanjem vrednosti kazalnikov razpoloženja (ESI, BCI, ki jih pripravlja EK), ki kažejo na nadaljnje izboljšanje gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih, OECD pa kot utemeljitev svoje napovedi uporablja vrednost PMI kazalnika, ki se je v zadnjih mesecih opazno znižala. Nadaljnji razlog za optimizem EK so tudi podatki o strukturi rasti v drugem četrtletju, ki kažejo krepitev domačega povpraševanja. Prispevek rasti zasebnih investicij in zasebne potrošnje k skupni rasti BDP je namreč presegel skupni prispevek spremembe zalog in salda menjave s tujino. To je po njihovem mnenju spodbudno tudi za rast v drugi polovici letošnjega leta, saj se zaradi pričakovane upočasnitve mednarodne trgovine predvideva umiritev evropskega izvoza. Nasprotno pa OECD zaradi visoke brezposelnosti, zadolženosti gospodinjstev in še vedno zaostrenih razmer na trgu nepremičnin predvsem v nekaterih državah članicah navaja prav zasebno potrošnjo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki bodo omejevali gospodarsko rast v drugi polovici leta. Med negativna tveganja poleg še vedno ne povsem normalnega delovanja finančnih trgov, ki so si le delno opomogli od šokov maja letos, uvrščajo tudi napovedano fiskalno konsolidacijo. Kot pozitivno tveganje pa obe instituciji navajata nizek delež investicij v BDP. Ob rasti dobičkov v zadnjih četrtletjih naj bi bile prav investicije zasebnega sektorja eden izmed pomembnih dejavnikov okrevanja v prihodnjih četrtletjih. Svoje intervalne napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju pa je navzgor popravila tudi ECB, ki za letos pričakuje rast BDP v razponu med 1,4 % in 1,8 % (junija med 0,7 % in 1,3 %), prihodnje leto pa med 0,5 % in 2,3 % (junija med 0,2 % in 2,2 %). Slika 3: Dejanska rast ter vmesna napoved EK in OECD - Nemčija in Francija ■ Dejanska rast ■ EK sep. 10 -OECD sep. 10 Slika 4: Dejanska rast ter vmesna napoved EK in OECD -Italija in Združeno kraljestvo ■ Dejanska rast ■ EK sep. 10 -OECD sep. 10 a a a a a Vir: EK, OECD, preračuni UMAR. Vir: EK, OECD, preračuni UMAR Gospodarska gibanja v Sloveniji Po rasti v drugem četrtletju se je vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji po desezoniranih podatkih julija znižala oz. se je rast umirila, v gradbeništvu pa je aktivnost dosegla najnižjo vrednost v času krize. Po rasti maja in junija, zaradi katere je bila rast tudi v povprečju drugega četrtletja razmeroma visoka, se je rast blagovnega izvoza julija umirila, proizvodnja v predelovalnih dejavnostih in nominalni prihodek v trgovini na debelo pa sta se znižala. Realni prihodek v trgovini na drobno in motornimi vozili se je po umiritvi rasti v drugem četrtletju tudi znižal julija, rast nominalnega prihodka v gostinstvu pa je ostala zmerna. Še naprej so razmere najboljproblematične v gradbeništvu, kjer se je po 4-odstotnem padcu v drugem četrtletju vrednost opravljenih gradbenih del nadalje znižala tudi julija in dosegla najnižjo raven v času krize. Slika 5: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji 115 110 105 - Izvoz blaga (nom.) - Vredn. opr. del v gradben. - Prihodek v trgov. na debelo - Ind. proiz. predeloval. dej. - Sk. prihod. v trg. na drobno - Prihodek v gostinstvu 100 95 90 85 80 C^ 75 70 65 1 ........ ....... K H '•-J \ ■■■■v- Vir: SURS, preračuni UMAR. Julija se je vrednost blagovne menjave ohranila približno na junijski ravni. Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga rahlo povečal (0,3 %), uvoz pa rahlo znižal (-0,3 %). V prvih sedmih mesecih letos je bil izvoz medletno višji za 12,4 %, uvoz pa za 12,2 %. V prvi polovici letošnjega leta1 je bilo za slovenski izvoz blaga spodbudno okolje v državah EU (medletna nominalna rast 15,6 %), rast na trge držav nečlanic EU (3,3 %) pa je bila skromna. Visoka medletna rast skupnega izvoza je bila sicer poleg ugodnega mednarodnega okolja tudi posledica globokih padcev v enakem obdobju lani. K rasti izvoza v države EU je največ prispeval izvoz cestnih vozil, električnih strojev in naprav ter železa in jekla. V drugem četrtletju je bil izvoz v Avstrijo (29,5 %), v Italijo (23,1 %) in Nemčijo (8,8 %) medletno še višji kot v prvem, v Francijo pa enaka kot v prvem četrtletju (23,2 %). K rasti izvoza na trge držav nečlanic EU je v prvi polovici letošnjega leta medletno največ prispeval izvoz električnih in pogonskih strojev ter barvnih kovin. Izvoz medicinskih proizvodov, ki sicer predstavlja največji delež slovenskega izvoza na te trge (15 %) in je od začetka krize jeseni 2008 medletno upadal, je bil v drugem četrtletju letos medletno že višji. Med državami nečlanicami, ki so najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice, se je medletni upad izvoza na Hrvaško v drugem četrtletju letos upočasnil (-4,5 %), rast izvoza v Rusko federacijo (9,3 %) in ZDA (40,7 %) pa se je nadaljevala. Rast nominalnega blagovnega uvoza v prvi polovici letošnjega leta je bila večinoma posledica rasti obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti ter višjih uvoznih cen energentov in ostalih primarnih surovin. Slika 6: Izvoz blaga po državah 40 30 20 aR 10 0 ro C tu =i5 -10 s -20 Nemčija (19,8) Italija (11,6) Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: v oklepaju delež v slovenskem izvozu v letu 2009. Zdr. kraljestvo (2,4) Slika 7: Izvoz blaga po SMTK 20 ■ Cestna vozila ■ Železo in jeklo; barvne kovine in kovinski izd. ■ Ind.stroji za spl. upor.; električni str., aparati in napr. ■ Vsi ostali proizvodi 1 Podatki o blagovni menjavi po državah in SMTK so razpoložljivi samo za šest mesecev. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 15 10 5 0 Uvozna komponenta izvoza se od tretjega četrtletja lani medletno postopno krepi, tako da je uvoz proizvodov za reprodukcijo v drugem letošnjem četrtletju predstavljal 64,5 % vrednosti blagovnega izvoza. Uvoz proizvodov za investicije je bil v prvi polovici letošnjega leta medletno še nižji, na kar je vplival zlasti upad uvoza strojev in opreme. Uvoz proizvodov za široko porabo postopoma okreva, precej višji je bil medletno uvoz bencina, netrajnih in trajnih dobrin. Vrednost storitvene menjave še naprej medletno raste počasneje od blagovne. Julija se je izvoz storitev povečal za 1,3 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 4,9 %. Z izjemo januarja je bil izvoz transporta vse letošnje mesece medletno višji, kar povezujemo z gibanjem blagovnega izvoza. Izvoz potovanj, ki je bil v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nespremenjen, je julija beležil skromno medletno rast (2,4 %). Tudi izvoz skupine ostalih storitev je bil po upadanju v prvem polletju letos julija medletno višji. Izvoz gradbenih storitev medletno še vedno upada, medtem ko je bil izvoz finančnih storitev, posredovanj ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev višji. Uvoz storitev se je po rasti v predhodnih petih mesecih julija znižal za 2,3 % (desezonirano), medletno pa je bil še vedno nižji (-0,3 %). Gibanje uvoza transportnih storitev je podobno kot pri izvozu. Po medletni rasti v prvi polovici letošnjega leta je bil uvoz potovanj julija nižji. Uvoz skupine ostalih storitev je bil v sedmih letošnjih mesecih najboljspremenljiv. Uvoz gradbenih storitev je bil po večmesečnem medletnem upadanju junija in julija višji. Močno pa se povečuje uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic, torejstoritev, ki dvigujejo raven tehnološkega razvoja gospodarstva. Slika 8: Storitvena menjava -Izvoz storitev - Uvoz storitev 110 105 'ii 100 95 90 85 80 75 70 65 60 0 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 VII 10/ VI 10 VII 10/ VII 09 I-VII 10/ I-VII 09 Izvoz1 -18,4 -0,1 12,3 10,2 -blago -19,4 -4,3 14,7 12,1 -storitve -14,7 17,9 4,9 2,5 Uvoz1 -23,6 2,9 8,3 11,0 -blago -25,7 -2,7 10,6 12,4 -storitve -10,2 36,2 -0,3 3,6 Industrijska proizvodnja -16,9 -1,82 9,53 5,63 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 -2,42 10,33 6,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 -3,22 -17,73 -17,73 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno -12,8 -2,22 4,43 1,93 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -11,8 1,12 5,03 1,43 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po krepitvi v preteklih mesecih julija zmanjšal (za 2,3 % desezonirano), medletno pa je bil večji za desetino (del. dnem prilagojeno). Proizvodnja je julija ostala medletno nižja v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah, in sicer v pohištveni in tekstilni industriji ter popravilih in montaži strojev in naprav. V vseh tehnološko bolj zahtevnih panogah pa je bila medletno znova višja, najbolj v proizvodnji IKT in električnih naprav2 ter proizvodnji drugih strojev in naprav, kjer pa je bil padec proizvodne aktivnosti lani med najmočnejšimi. V proizvodnji vozil in plovil je bila rast proizvodnje relativno skromna (8,4 %, v prvih šestih mesecih v povprečju 22,0 %), kar je skladno s pričakovanji, saj se je umirila rast novih naročil iz evrskega območja zaradi prenehanja oz. zmanjšanja spodbud za nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil. Slika 9: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti I-VII 2010 / I-VII 2009 VII 2010 / VII 2009 Vis. in sr. vis. teh. Srednje-nizko Nizko tehn. zahtevne zahtevne teh. zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. dnem 2 Sicer je to, poleg prehrambene industrije, edina panoga, kjer so bile zaloge v prvih sedmih mesecih letos višje kot v enakem obdobju lani. 14 12 10 8 6 4 2 0 Tekoči kazalniki še vedno kažejo počasnejše okrevanje na domačem trgu kot na tujem, pričakovanja podjetij glede prihodnjih treh mesecev pa so se izboljšala. Izboljšala sta se kazalnik pričakovanega skupnega povpraševanja in kazalnik pričakovanega izvoza. Tekoči podatki sicer še vedno kažejo na močnejše okrevanje tujega kot domačega trga. Prihodki od prodaje z domačega trga tudi po sedmih mesecih še niso presegli ravni iz enakega obdobja lani, medtem ko so bili na tujem trgu višji za okoli 13 %. Podobno kažejo tudi podatki o novih naročilih, ki so bili v prvih sedmih mesecih letos na tujem trgu medletno višji za okoli četrtino, na domačem pa le za 6,0 %. Ostali kazalniki pričakovanj (proizvodnje, zaposlovanja in cen) so se ohranili na podobni ravni kot predhodni mesec. Slika 10: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del 200 - Pričakovana proizv. Pričakovano zaposlovanje - Pričakovano sk. povpraš. - Pričakovane cene ■ Pričakovan izvoz 40 30 o 20 10 -10 -20 tos -30 erd-40 > -50 -60 n.ju sep. dec. mar. Vir: SURS. Aktivnost v gradbeništvu se je julija nadalje znižala in dosegla novo najnižjo vrednost v krizi. Po desezoniranih podatkih SURS se je vrednost opravljenih gradbenih del znižala za 3,2 % in bila za 17,7 % nižja kot v enakem mesecu lani. Po močnem znižanju konec leta 2008 in blagi okrepitvi v začetku leta 2009 se je aktivnost lani in letos počasi, a vztrajno zniževala in bila julija za 44 % manjša od najvišje vrednosti pred krizo oktobra 2008. V zadnjem času se je najbolj znižala stanovanjska gradnja (julija je bila medletno nižja za 51,2 %), kar povezujemo z intenzivno gradnjo pred krizo in ustvarjenimi zalogami. Zmanjšuje se tudi gradnja inženirskih objektov, ki je bila julija medletno nižja za 20,1 %, kar je predvsem povezano z dokončanjem avtocestnega križa. Gradnja nestanovanjskih stavb pa je ob precejšnjih mesečnih nihanjih na podobni ravni že od začetka leta 2009 0'ulija je bila medletno višja za 1,6 %). E5 S5 E5 55 Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja in poraba električne energije sta bili avgusta medletno za okoli 7 % višji, še precej višja je bila mednarodna menjava. Proizvodnja elektrike je bila medletno višja za 7,3 %, od tega za četrtino v termoelektrarnah in skoraj nespremenjena v ostalih vrstah elektrarn, poraba elektrike pa je bila medletno višja za 6,9 %. K povišanju porabe so 55 % prispevali neposredni odjemalci in preko 40 % ČHE Avče (ostalo izgube prenosa). Odjem z distribucijskega omrežja, ki pomeni dobre štiri petine vse porabe elektrike, je bil po osmih mesecih medletne rasti avgusta nižji (za 0,2 %), kar je po naši oceni predvsem posledica nestabilnega vremena in manjše uporabe klimatskih naprav. Brez polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo avgusta neto uvozili elektriko v višini 4,6 % porabe. Pogodbena izvoz in uvoz elektrike sta Slika 12: Pogodbeni čezmejni prenosi električne energije 200 100 0 avgust 2010 Vir: ELES. Opomba: ^brez avgust 2009 izvoza 50 % NEK. predstavljala 58 % oz. 62 % porabe in sta bila medletno višja za 55,4 % oz. 42,6 %. Preko meje z Avstrijo je potekalo 80 % vsega uvoza, preko meje s Hrvaško pa 50 % vsega izvoza elektrike. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je po precejšnjem junijskem povišanju julija zmanjšal (desezonirano). Prihodek v trgovini na debelo in v trgovini z motornimi vozili3 se je prvič po decembru lani julija občutneje zmanjšal (za 4,5 % oz. 3,3 %), vendar je raven prihodka predvsem zaradi visoke rasti marca in junija v obeh panogah še vedno višja kot v mesecih največje krize. V trgovini na drobno je gibanje prihodka, ki je julija ostal približno na ravni predhodnega meseca, v največji meri odvisno od gibanja prihodka v prodaji motornih goriv. Ta se je začel zmanjševati leta 2009, kar je bilo povezano z zmanjšanjem obsega avtoprevozništva in tudi politiko na področju trošarin ter relativno višjimi cenami goriv v primerjavi s sosednjimi državami. S ponovno rastjo avtoprevozništva se je ob koncu lanskega leta začela povečevati tudi prodaja motornih goriv. Prihodek v trgovini z neživili že nekajmesecev ostaja na ravni drugega polletja 2009, prihodek v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki pa je približno na ravni povprečja leta 2005. Ob slabših julijskih gibanjih so se medletne rasti prihodka umirile v vseh treh trgovskih panogah, najbolj v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (za 12 o. t. na 3,5 %), na kar je vplivala slabša prodaja novih osebnih avtomobilov4 ter zmanjšanje prihodka iz naslova vzdrževanja in popravil motornih vozil. Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah 160 150 130 - Trgovina na drobno Mot. vozila in popravila Motorna goriva Trgovina na debelo 100 ja .p .n Vir. SURS, preračuni UMAR. 3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili. 4 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo julija manjše za 0,7 %, od tega je bila prodaja fizičnim osebam manjša za 9,5 %. Avgusta je bilo število prvih registracij osebnih motornih vozil medletno ponovno višje (za 6,6 %, od tega je bila prodaja fizičnim osebam nižja za 9,5 %). Nominalni prihodek v gostinstvu se je julija ponovno povečal, kar je poleg učinka lanske nizke osnove vplivalo na njegovo višjo medletno rast. Rast julijskega prihodka v gostinstvu (za 1,1 %, desezonirano) je bila najbrž posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji, saj je bilo število njihovih prenočitev medletno večje za 4,3 %. Gostinski prihodek je bil tako julija medletno nominalno večji za 5,6 %. Ob nadaljevanju zmanjševanja mase neto plač ostaja tudi potrošnja gospodinjstev omejena. Rahla medletna rast realnega prihodka v trgovini na drobno v zadnjih treh mesecih (junij-avgust) je boljposledica lanske nizke osnove kot dejanskega okrevanja potrošnje. V tretjem četrtletju se je kazalnik zaupanja potrošnikov rahlo znižal, število prvič registriranih osebnih vozil s strani fizičnih oseb pa je bilo po lanskem 7-odstotnem padcu v enakem obdobju medletni nižje za 18,1 %. V drugi polovici letošnjega leta tako še ne moremo pričakovati izboljšanja na področju trošenja prebivalstva. Slika 14: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) 20 20 -10 -30 O O O Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Po avgustovskem rahlem poslabšanju je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime septembra ostala nespremenjena. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih se septembra ni spremenila, v storitvenih dejavnostih se je rahlo poslabšala, vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa so se rahlo izboljšale. Vrednost slednjega se je izboljšala drugi mesec zapored in je najvišja po decembru lani, a vseeno ostaja na zelo nizki ravni. 10 0 Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno - Storitvene dej. —;—;—;—;—;—;—;— 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo T—;—T T—;—;—;—r- Slika 16: Delovno aktivni z in brez samozaposlenih kmetov 900.000 890.000 870.000 860.000 850.000 840.000 830.000 820.000 810.000 800.000 -Delovno aktivni -Delovno aktivni brez samozaposlenih kmetov 'v \ s Vir: SURS. o ■■X ^ — o Vir: SURS, preračuni UMAR. -s. Trg dela Zmanjšanje števila delovno aktivnih julija je bilo pretežno sezonskega značaja. Skupno število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 0,4 %, po desezoniranih podatkih pa zaradi močne sezonske komponente za 0,2 %. Skupno število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti števila zaposlenih za 3.216, ki so se jim večinoma iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar je sezonsko običajno pred poletnimi počitnicami. Tudi letos je bilo zmanjšanje števila zaposlenih za določen čas največje na področju izobraževanja (zmanjšanje za 991), visoko pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Število delovno aktivnih se je julija zmanjšalo relativno bolj kot pretekle mesece tudi v prometu in gostinstvu, Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 VII 09 VI 10 VII 10 2009/ 2008 VII 10/ VI 10 VI 10/ VI 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,9 34,7 34,1 -4,5 -1,8 -10,1 B Rudarstvo 3,3 3,3 3,0 3,0 -7,5 -0,6 -9,3 C Predelovalne dejavnosti 199,8 197,8 189,0 188,5 -10,1 -0,3 -4,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,9 8,0 8,0 2,9 -0,2 0,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,2 9,3 2,3 0,5 1,7 F Gradbeništvo 86,8 87,2 79,3 79,1 -1,3 -0,2 -9,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 114,1 112,2 111,6 -1,0 -0,5 -2,2 H Promet in skladiščenje 49,8 49,6 48,0 47,9 -2,8 -0,3 -3,6 I Gostinstvo 34,0 34,3 33,5 33,3 0,6 -0,6 -3,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,5 22,5 2,8 0,2 -0,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,6 24,5 24,5 1,0 -0,1 -0,5 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,3 4,3 4,7 -0,3 -2,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,6 46,9 47,1 4,6 0,5 5,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,4 26,6 26,6 -1,7 -0,1 4,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,7 52,4 52,2 1,1 -0,4 0,9 P Izobraževanje 61,7 60,7 63,4 62,4 2,8 -1,6 2,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,2 53,4 53,4 2,1 -0,1 2,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,2 14,1 1,8 -0,6 0,4 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,5 3,7 0,0 0,9 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 7,0 -1,4 1,1 Okvir 2: Vključenost zaposlenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest v Sloveniji V prvi polovici letošnjega leta je bilo v lani sprejeta ukrepa za ohranjanje delovnih mest vključenih manj zaposlenih kot lani.1 Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa se je začel izvajati februarja 2009. V prvi polovici leta 2009, ko se je gospodarska aktivnost najbolj znižala, je bilo število vključenih v ta ukrep relativno veliko. Od začetka izplačil februarja do junija 2009 je bilo v povprečju meseca izplačanih subvencij za 36,5 tisoč delovno aktivnih oseb v shemi skrajšanega delovnega časa, kar je predstavljalo 4,2 % vseh delovnih aktivnih v tistem obdobju. V drugi polovici leta 2009 se je število izplačanih subvencij začelo postopoma zniževati in je mesečno povprečje padlo na 29,2 tisoč (3,4 % delovno aktivnih v tem obdobju). Konec marca letos se je iztekel rok za vlaganje prošenj za subvencijo, te pa se še naprej izplačujejo na osnovi že sklenjenih pogodb, ki so se po podatkih ZRZS iztekle konec septembra letos. V prvi polovici leta 2010 je bilo izplačanih povprečno mesečno le še 7.931 subvencij za delovno aktivne (0,9 % delovno aktivnih v tem obdobju), kar je 78 % manj, kot je znašalo mesečno povprečje v prvi polovici lanskega leta. Število vključenih v shemo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač, ki se je začel izvajati julija lani, je bilo manjše kot za subvencioniranje polnega delovnega časa, saj so se pogoji za dodelitev subvencije zaostrili, hkrati pa se kriza v drugi polovici lanskega leta ni več poglabljala. V obdobju od julija lani do junija letos je bilo delno povračilo nadomestila plače v povprečju meseca izplačano za 4.783 delovno aktivnih na čakanju, kar predstavlja 0,6 % vseh zaposlenih v tem obdobju. Podobno kot pri zakonu o subvencioniranju polnega delovnega časa je tudi pri tem zakonu interes letos manjši, saj je bilo v povprečju meseca v prvi polovici letošnjega leta izplačanih 9,9 % manj subvencij kot v drugi polovici lanskega leta. Vloge za delno povračilo nadomestila plač so delodajalci lahko vložili do konca marca letos, subvencije pa se bodo lahko predvidoma ob podaljšanju pogodb izplačevale vse do konca marca 2011. Slika 17: Število izplačanih subvencij za delovno aktivne, vključene v shemo skrajšanega delovnega časa in shemo delnega povračila nadomestila plač -Delno subv. polnega del. časa -Delno povračilo nadomestila plače 45.000 40.000 30.000 25.000 10.000 Vir: ZRZS, preračuni UMAR. 1 Slovenija je lani, podobno kot nekatere druge evropske države, v okviru protikriznih ukrepov sprejela dva zakona za ohranjanje delovnih mest. Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa je bil sprejet januarja 2009, Zakon o delnem povračilu nadomestila plač pa konec maja 2009. Več o tem glej UMAR Ekonomski izzivi 2010, str. 87-90. Slika 18: Delovno aktivni po področjih dejavnosti IV 10 / IV 10 IVI 10 / V 10 BVII 10 / VI 10 0,5 0,0 -0,5 1,0 -1,5 -2,0 po nekaj mesecih tudi v javni upravi, pomembneje pa se je povečalo le na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Medletno je bilo število delovno aktivnih, upoštevaje samozaposlene kmete, julija za 2,3 % nižje, število delovno aktivnih brez njih pa za 1,9 % nižje.5 Število objavljenih potreb po delavcih je avgusta (14.293) ostalo medletno višje, število realiziranih novih zaposlitev (6.613) pa je še naprej manjše kot pred enim letom. Število registriranih brezposelnih se je po avgustovskem precejšnjem povečanju znižalo. Avgustovsko razmeroma visoko povečanje kaže desezonirana stopnja mesečne rasti (1,5 %), poslabšala pa sta se tudi tok prilivov v brezposelnost zaradi izgube dela (5.671), ki je bil letos prvič večji v primerjavi z enakim mesecem lani, in tok brezposelnih, ki so se zaposlili (3.963), ki je prvič od marca 5 Število samozaposlenih kmetov SURS ocenjuje na podlagi rezultatov ankete o delovni sili za predhodno četrtletje. Število kmetov med formalno delovno aktivnimi zaradi tega ponavadi zaniha vsake tri mesece. Od decembra 2009 do januarja 2010 naj bi se tako zmanjšalo za 5.781 oz. 17,9 %, od marca do aprila 2010 pa spet povečalo za 2.718 oz. 10,3 %. Tako močna nihanja so vsebinsko težko razložljiva, zato jih je smiselno izključiti tudi iz analize dinamike formalno delovno aktivnih na medletni ravni. lani manjši kot v enakem mesecu predhodnega leta. Konec avgusta je bilo 99.032 registriranih brezposelnih oseb, konec septembra pa 97.908 (po deseznoniranih podatkih 1,1 % več kot avgusta in 10,8 % več kot septembra lani). Stopnja registrirane brezposelnosti je julija ostala enaka kot predhodna dva meseca (10,5 %). Slika 19: Registrirana brezposelnost Registrirani brezposelni (v 1000, leva os) - Medletna rast (v %, leva os) ----Desezonirana mesečna rast (v %, desna os) - Stopnja brezposelnosti (v %, desna os) 100 80 60 40 20 0 12 10 8 6 S > 4 2 0 E -S E Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009 VII 10/ VI 10 VII 10/ VII 09 I-VII 10/ I-VII 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 -0,3 -1,0 -1,0 Formalno delovno aktivni -2,4 -0,4 -2,3 -3,0 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 -0,4 -2,2 -3,0 Registrirani brezposelni 36,6 0,2 11,2 20,9 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -0,7 4,0 4,0 -zasebni sektor 1,8 -0,5 5,0 5,4 -javni sektor 6,5 -1,3 0,8 -0,3 2009 VII 09 VI 10 VII 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 9,4 10,5 10,5 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.424,23 1.491,57 1.480,69 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.326,60 1.399,56 1.392,58 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.726,24 1.761,92 1.739,58 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija znižala nominalno za 0,7 %, medletno pa se je njena rast upočasnila na 4,0 %. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna plača prav tako za 4,0 % višja kot v enakem obdobju lani (lani za 4,8 %), kar je posledica rasti plač v zasebnem sektorju. Slika 20: Nominalna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -Zasebni sektor -----Javni sektor 1.800 1.600 aj 1.500 o 1.400 o 1.300 1.100 Vir: SURS. preračuni UMAR. V zasebnem sektorju je bila julijska povprečna bruto plača na zaposlenega za 0,5 % nižja od junijske, letošnja relativno visoka medletna rast pa se je nekoliko upočasnila (5,0 %). V zasebnem sektorju je bilo po junijski razmeroma visoki rasti julijsko znižanje plač kljub en delovni dan daljšemu mesecu pričakovano.6 Medletno se je rast bruto plače sektorja nekoliko upočasnila, glavnino k njej pa je prispevala bruto osnovna plača (brez nadurnih in zaostalih izplačil; 4,6 o. t.), ki se je izrazito zvišala marca z dvigom minimalne plače. Letos je prispevek k rasti plač iz nadurnih izplačil ob okrepitvi obsega plačanih nadur v primerjavi z enakim obdobjem lani rahlo pozitiven, a Slika 21: Razčlenitev mesečne rasti bruto plače zasebnega sektorja ^^m Plača brez nadurnih in zaostalih plačil Plača za nadure ^^m Zaostala izplačila -Rast plače, v % E -6 E Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Plače so se najbolj znižale prav v dejavnostih, kjer so se junija najbolj okrepile (v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih). 1.700 1.200 ostaja bistveno nižji kot pred krizo. Rast ostaja najvišja v skupini industrije (B-E: 7,3 %), najnižja pa v poslovnih storitvah (J-N,S 3,1 %). V javnem sektorju se je julija predvsem zaradi sezonsko običajnega manjšega obsega dela v izobraževanju in zdravstvu povprečna bruto plača na zaposlenega znižala (-1,3 %). Kljub uskladitvi (za 0,65 %)7 se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala. Znižanje je bilo pričakovano v dejavnosti izobraževanja (-2,7 %), saj se v tej dejavnosti julija plače običajno znižajo za okoli 2 % zaradi izpada izvajanjdodatnih šolskih obveznosti ob pričetku šolskih počitnic. Tudi v zdravstvu poletni meseci vplivajo na manjši obseg dela, kar je vplivalo na julijsko znižanje plač (-0,8 %), medtem ko je bilo v preostalih dejavnostih znižanje plač manjizrazito (v dejavnosti javne uprave 0,2-odstotno in v kulturi 0,6-odstotno). V sedmih mesecih je bila bruto plača sektorja rahlo nižja kot v enakem obdobju lani (-0,3 %), kar je posledica upada v zdravstvu (-0,5 %) in javni upravi (-1,1 %), medtem ko je bila v izobraževanju ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih rahlo višja (za 0,5 % oz. 1,0 %). Slika 23: Medletna inflacija v Sloveniji in evrskem območju - Evrsko območje -Slovenija -M......■ ■■......M.....M.....M............M.....I- Vir: SURS, Eurostat. Slika 22: Razčlenitev mesečne rasti bruto plače javnega sektorja ■ Plača brez nadurnih in zaostalih plačil ■ Plača za nadure ■ Zaostala izplačila -Rast plače, v % -2 ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se septembra znižale za 0,5 % (lani -0,2 %), medletna inflacija pa je znašala 2,0 % (avgusta 2,3 %). V prvih devetih mesecih letos so se cene povišale za 1,5 % (lani za 1,3 %), v evrskem območju pa po prvih podatkih Eurostata za 1,2 %, medletno pa septembra za 1,8 %. 7 Skladno z Dogovorom o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009-november 2011 ter Aneksom št. 2 h kolektivni pogodbi za javni sektor za polovico spomladi predvidene medletne inflacije (1,3 %). Okvir 3: Septembrska deflacija posledica sprememb pri obračunu cen prehrane v osnovnih šolah Septembra je bilo znižanje splošne ravni cen predvsem posledica velikega učinka uvedbe subvencije za prehrano za vse učence v osnovnih šolah v skladu z Zakonom o šolski prehrani. Uvedba subvencije s 1. 9. 2010 je po podatkih SURS za 68,8 % znižala ceno šolske prehrane, ki jo plačajo potrošniki (npr. starši osnovnošolcev). To pa je znižalo mesečno inflacijo za 0,7 o. t. Če se to ne bi zgodilo, bi mesečna inflacija znašala približno 0,2 %, kar bi bilo v skladu s pričakovanji za ta mesec. Rast cen življenjskih potrebščin letos pomembno zaznamujejo višje cene energentov in višje trošarine. Rast cen energentov, ki je v prvih osmih mesecih letos k 2-odstotni inflaciji prispevala 1,2 o. t. (višje trošarine približno 0,6 o. t.), je neposredno (tekoča goriva za prevoz in ogrevanje) in posredno (daljinska energija, zemeljski plin, v manjši meri tudi trda goriva in električna energija) povezana z gibanjem cen nafte v mednarodnem okolju in tečaja USD/EUR, ki je v tem obdobju padel za 11 %, rast cen nafte v evrih pa je bila zato zlasti v drugem četrtletju letos precej višja kot v dolarjih. Skupni vpliv višjih davščin je v letošnjem letu po naši oceni znašal 0,8 o. t. Zaradi rasti cen energentov in trošarinskih izdelkov ter v manjši meri tudi zaradi cen nepredelane hrane prihaja do preseganja inflacije v Sloveniji nad inflacijo evrskega območja, ki je avgusta medletno znašala 1,6 % (HICP)8, v Sloveniji pa 2,4 %. Relativno šibko povpraševanje se odraža na umirjenih kazalnikih osnovne inflacije. Podobno kot v lanskem letu 8 Primerjave cenovnih gibanj med evrskim območjem in Slovenijo temeljijo na podatkih harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (Eurostat). 6 5 4 3 2 0 4 0 -4 Tabela 4: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih osem mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,9 100,0 0,9 2,1 100,0 2,1 Blago 0,5 58,0 0,3 1,4 66,2 0,9 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 0,8 11,9 0,1 3,5 14,8 0,5 Nepredelana hrana 1,7 7,3 0,1 5,9 6,9 0,4 Neenergetsko industrijsko blago -1,9 29,3 -0,6 -4,4 30,7 -1,3 Trajne dobrine 0,1 9,5 0,0 -2,9 11,5 -0,3 Netrajne dobrine 0,4 8,3 0,0 0,4 8,8 0,0 Poltrajne dobrine -4,8 11,5 -0,5 -9,7 10,3 -1,0 Energenti 6,7 9,6 0,6 9,7 13,9 1,3 Električna energija za gospodinjstva 1,7 2,4 0,0 5,9 2,6 0,2 Zemeljski plin 6,7 1,5 0,1 15,7 0,8 0,1 Tekoča goriva za ogrevanje 14,8 0,8 0,1 21,2 1,5 0,3 Trda goriva 0,1 0,1 0,0 -1,6 1,0 0,0 Daljinska energija -3,3 0,5 0,0 15,0 0,8 0,1 Goriva in maziva 9,1 4,2 0,4 9,1 7,2 0,7 Storitve 1,6 42,0 0,7 3,4 33,8 1,1 Storitve - stanovanje 1,3 10,2 0,1 4,8 2,7 0,1 Storitve - transport 2,6 6,6 0,2 1,3 5,2 0,1 Storitve - komunikacije -0,2 3,3 0,0 0,9 3,4 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,7 14,9 0,3 5,2 14,3 0,7 Storitve - ostale storitve 1,0 7,1 0,1 1,8 8,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,1 83,1 0,1 0,2 79,3 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. je tudi letos gibanje osnovne inflacije zaradi šibkega povpraševanja zelo umirjeno. Izmed cenovnih skupin, ki sestavljajo indeks cen življenjskih potrebščin brez nepredelane hrane in energije (osnovna inflacija), je to vidno pri cenah neenergetskega industrijskega blaga, ki se pri nas še znižujejo (v osmih mesecih letos za 4,4 %). V evrskem območju je bila v tem obdobju zabeležena rahla rast teh cen, kar je ključni razlog za nekoliko višjo osnovno inflacijo v evrskem območju kot v Sloveniji. Cene predelane hrane9 so se pri nas v osmih mesecih letos povišale za 3,3 % (lani 2,4 %), nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani pa je bila domača rast cen storitev (4,4 %), ki je bila vseeno nekoliko višja kot v povprečju evrskega območja. V okviru relativno umirjene skupne domače rasti cen storitev že drugo leto izstopa rast cen komunalnih storitev, ki jih je vlada konec avgusta za šest mesecev zamrznila. V tem obdobju naj bi pripravila uredbo, ki bi oblikovanje teh cen v večji meri povezala s kakovostjo storitev in zagotovila večji nadzor. Pod vplivom zunanjih dejavnikov se spreminjajo tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se v zadnjih štirih mesecih giblje med 2,6 % in 2,9 %, kolikor je znašala avgusta. Na Slika 24: Razčlenitev medletne inflacije na prispevke podskupin Storitve Ne-energetsko industrijsko blago Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 9 Skupina predelana hrana vključuje tudi alkohol, brezalkoholne pijače in tobak. Energija -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 Odstotne točke Vir: SURS, preračuni UMAR. medletno rast še naprejnajboljvpliva gibanje cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, kar je posledica vplivov iz mednarodnega okolja, predvsem gibanja cen kovin, razmerja USD/EUR in posredno cen nafte. Gibanja cen v proizvodnji ostalih panog so zelo heterogena, cene v nekaterih panogah predelovalnih dejavnosti so bile avgusta medletno nižje, v nekaterih (proizvodnja živil) približno enake, relativno visoke medletne rasti beležijo v proizvodnji tekstila in oblačil, papirja in kemikalij, medletna rast cen v proizvodnji pohištva pa se ohranja na povprečni ravni zadnjih nekaj let, ki znaša malo nad 5 %. Po podatkih SURS je gibanje cen poslovnih storitev zelo umirjeno, v drugem četrtletju so se medletno povišale le za 0,1 %, kar je po naši oceni posledica šibkega povpraševanja. Slika 25: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih -PPI (domači trg) -Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---------Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij,kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in prep. 18 15 12 > 9 6 3 £ JB 0 T3 -3 -6 -9 12 15 18 Julija se je izboljševanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo, v prvih sedmih mesecih pa je manj izrazito kot v večini ostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, merjen z relativno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki se je v prvem polletju letos zniževal predvsem pod vplivom padanja vrednosti evra, se je julija znižal (-0,4 %) zaradi padca relativnih cen10. Julija je bil za 1,8 % nižji kot decembra lani, v prvih sedmih mesecih letos glede na enako obdobje lani pa za 0,9 % nižji. Nominalni efektivni tečaj evra je po osemmesečnem padanju julija porastel predvsem pod vplivom okrepitve evra do USD, v manjši meri pa tudi do GBP, HUF in JPY. Slovenija je bila v prvih sedmih mesecih letos po medletnem izboljšanju cenovne konkurenčnosti med članicami evrskega območja na predzadnjem mestu. Relativno slabši položaj Slovenije je deloma posledica strukture naše zunanjetrgovinske menjave11, deloma pa rasti relativnih cen življenjskih potrebščin, ki v Sloveniji letos sicer drugo leto zapored umirjeno naraščajo, v večini preostalih članic evrskega območja pa padajo. 10 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 11 Delež menjave z državami evrskega območja v strukturi naše zunanjetrgovinske menjave je nadpovprečno velik, vpliv padanja vrednosti evra na našo cenovno konkurenčnost pa posledično manjši. Slika 26: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, v prvih sedmih mesecih leta 2010 2 ■ Nominalni efektivni tečaj ■ Relativne cene (HICP) ♦ Realni efektivni tečaj -5 ......4..........f- "onQ^ g — D. -50 -100 -150 -200 Banke so julija ponovno beležile neto odliv tujih virov, tokrat v višini 268,5 mio EUR. To je v veliki meri posledica neto odplačila tujih vlog v višini 265,0 mio EUR, medtem ko je bilo neto odplačilo kreditov ob neto zadolževanju z dolgoročnimi krediti v višini 57,7 mio EUR precej skromnejše. V sedmih mesecih letos so banke neto odplačale za 1,1 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar predstavlja le slabo polovico vrednosti iz enakega obdobja lani. Slika 34: Neto zadolževanje bank na tujem Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni 600 Vir: BS. Postopno slabšanje bančne aktive se je nadaljevalo tudi avgusta. Banke so v tem mesecu oblikovale za 40,9 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je sicer nekoliko manj kot v predhodnih dveh mesecih. V osmih mesecih letos pa so banke oblikovale že za 373,4 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je za dobro polovico več kot v Okvir 4: Rezultati ankete BS o povpraševanju po posojilih nefinančnih družb po dejavnostih Slika 35: Delež presežnega povpraševanja nefinančnih družb po kreditih v slovenskem bančnem sistemu |Q1 2010 40 35 Delež presežnega povpraševanja, ki je lani padel, se je v prvem četrtletju letos okrepil na 20,3 %.1 Kljub temu da se je povpraševanje po posojilih krčilo tudi letos, je obseg kreditiranja bančnega sektorja upadel še bolj, kar pa je bolj posledica slabšanja kakovosti bančne aktive in ne toliko posledica omejenih virov financiranja. Delež nedonosnih kreditov se je namreč v prvi polovici letos okrepil za dobro petino in dosegel 2,7 %. Banke so zato za približno polovico okrepile oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je precej poslabšalo njihove rezultate poslovanja in še dodatno omejilo razpoložljivost sredstev za kreditno aktivnost. V prvem četrtletju letos so največji delež presežnega povpraševanja, ki je že od leta 2008 visok2, beležile banke v večinski tuji lasti in je za več kot polovico presegel povprečje v slovenskem bančnem sistemu, močno pa se je okrepil tudi v velikih domačih bankah. Možnih vzrokov za izredno velik delež presežnega povpraševanja po kreditih pri bankah v večinski tuji lasti je po naši oceni več. Eden je lahko ta, da so banke spremenile svojo poslovno politiko in manj kreditirale podjetja in bolj gospodinjstva. Drugi razlog bi lahko bil ta, da so bile tuje banke v preteklosti pomemben vir finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in ravno tem se je razpoložljivost finančnih virov v času krize najbolj skrčila. Naslednji izmed možnih razlogov za tako veliko razliko med bankami v domači in tuji lasti pa bi lahko iskali v večji izpostavljenosti domačih bank do posameznih sektorjev, ki so bili v času krize med bolj prizadetimi in jih še naprej financirajo in s tem blažijo njihove likvidnostne težave. Banke skupaj Vir: BS. Velike razlike v presežnem povpraševanju obstajajo tudi v namenski strukturi in med posameznimi dejavnostmi. V prvem četrtletju leta 2010 je bilo preko 70 % celotnega presežnega povpraševanja na strani kreditov za investicije (leta 2009 dobrih 60 %), delež presežnega povpraševanja po kreditih za tekoče poslovanje pa je bil le 18,2-odstoten, kar je le nekoliko pod lansko ravnjo. Glede na to, da je bilo več kot 70 % novo odobrenih kreditov usmerjenih v tekoče poslovanje, ocenjujemo, da so banke s kreditno aktivnostjo predvsem blažile likvidnostne težave podjetij, medtem ko je bilo kreditiranje za investicije Slika 36: Presežno povpraševanje po kreditih, razvrščeno po dejavnostih Slika 37: Razlogi za zavrnitev kreditiranja 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 L m n m Skupa ■i— j ■i........... ^^ Ii Lju :> Vir: BS. N i .g Q. s? ■ 60 30 10 Neu strezno zavarovanje I Neperspektiven projek Majhne domače banke Banke v večinski tuji lasti Vir: BS. 1 BS opozarja, da rezultati ankete ne morejo biti podlaga za sprejemanje trdnejših sklepov, ker je bila anketa izvedena le enkrat in za kratko časovno obdobje. 2 Prvo leto, za katerega so razpoložljivi podatki. 70 50 40 20 0 izredno nizko. V prvem četrtletju letos je bilo največ presežnega povpraševanja v dejavnostih javnih storitev, dejavnosti elektrike, plina, voda in sanacije okolja, prometa in skladiščenja ter finančnega posredništva. Razmeroma nizek pa je bil obseg presežnega povpraševanja na področju gradbeništva, kjer je bil z 18,7 % pod povprečjem in celo za 0,6 o. t. nižji kot v letu 2009, medtem ko se je v veliki večini drugih dejavnosti ta delež povečal.3 Razlogi za zavrnitev kreditov tudi po anketi ostajajo precej nejasni, saj je skoraj 60 % bank navedlo »druge razloge«. Med možnimi odgovori so bili tudi neustrezno zavarovanje (11,6 %), neperspektiven projekt (13,8 %) in slaba boniteta komitenta (15,4 %). Tudi pri navajanju drugih razlogov za zavrnitev pa so prevladovale tuje banke s skoraj 70 %, medtem ko so bile velike domače banke pri razlogih precej konkretnejše, saj je bil pri njih glavni razlog za zavrnitev kredita neustrezno zavarovanje (skoraj 40 %). 3 Izjema so le še strokovne in druge poslovne dejavnosti, kjer je bil delež presežnega povpraševanje z 8,9 % kar za 15,0 o. t. nižji kot lani. enakem obdobju lani. Na slabšanje razmer v slovenskem bančnem sistemu kaže tudi znižanje bonitetnih ocen trem slovenskim bankam. Razlog za zniževanje bonitetnih ocen je predvsem poslabševanje kreditne sposobnosti in slabše finančno poslovanje bank. Nekatere izmed bank imajo namreč nizko kapitalsko ustreznost, kar slabi njihovo bonitetno oceno in še dodatno povečuje stroške pridobivanja svežega kapitala. To pa se odraža tudi v višjih obrestnih merah za kredite nebančnim sektorjem. Slika 38: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu 120 100 20 ! L ll m 111 UMI Itllll S5 ^ 55 Vir: BS, preračuni UMAR. Po julijskih neto odlivih vlog gospodinjstev in države so te avgusta beležile neto priliv. Prirast vlog gospodinjstev v bankah je bil sicer bolj skromen, saj so neto prilivi znašali 13,0 mio EUR, kar je dobra četrtina letošnjega mesečnega povprečja. Še upadajo kratkoročne vloge gospodinjstev v bankah, medtem ko so se neto prilivi dolgoročnih vlog drugi mesec zapored umirjali in so z 42,9 mio EUR beležili najnižjo vrednost letos. To mogoče nakazuje, da bodo banke v prihodnje morale poiskati še druge dolgoročnejše vire. Vloge prebivalstva v bankah so tako v osmih mesecih letos beležile neto prilive v višini 408,6 mio EUR, kar je za 6,5 % manj kot v enakem obdobju lani. Vloge države so avgusta beležile neto prilive v višini 171,9 mio EUR. Okrepile so se predvsem kratkoročne vloge (dve tretjini vseh neto prilivov) in v manjši meri tudi dolgoročne vloge. Kljub tem prilivom so depoziti države v osmih mesecih letos beležili neto odliv v višini 404,6 mio EUR. Slika 39: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne sprememba stanja Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os) I Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) Vloge skupaj (desna os) Vzajemni skladi (desna os) E5 55 : Vir: BS, preračuni UMAR Javne finance Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost13 so se vplačila po julijskem zmanjšanju (-6,0 %) avgusta povečala za 4,1 %. Povečanje avgusta je predvsem posledica precejpovečanih prilivov od dohodnine, ki so bili julija zaradi refundacij dohodnine po poračunih za lani močno zmanjšani, avgusta pa so bila realizirana doplačila dohodnine (9 mio EUR). Drugi mesec zapored se je zmanjšala akontacija davka iz zaposlitve (-5,4 %) in tudi drugi dohodninskih prihodki, predvsem davek na dohodek od dejavnosti in davek na dohodek od premoženja. Malenkost so se zmanjšali (-1,1 %) tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost. Po znatnem 13 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-avgust 2010, Uprava za javne prihodke. 160 140 80 60 40 0 povečanju prihodkov od trošarin14 julija (za 18,6 %), ko so se povečale trošarine za pivo, vmesne pijače in alkohol ter ob koncu meseca še za tobak in tobačne izdelke, so se avgusta prihodki od trošarin zopet zmanjšali (-1,2 %). Po poračunih julija so se avgusta tudi močno zmanjšali prihodki od davka na dodano vrednost (-18,9 %). Zmanjšala se je tudi akontacija davka na dohodek pravnih oseb (-4,7 %), tako da je bila za 26 % pod primerljivo lansko vrednostjo. V prvih osmih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,5 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vplačila pa so znašala 8,4 mrd EUR. Medletno so bili v osmih mesecih letos višji samo prihodki od davka na dodano vrednost in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Prilivi davka na dodano vrednost so bili v tem obdobju večji za 3,1 %. Zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost so bili prilivi tega davka v začetku letošnjega leta okrnjeni, izkazana rast pa je tudi posledica učinka zelo nizke osnove, ko so bili v primerljivem obdobju lani zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi tega davka najbolj izrazito zmanjšani. Kumulativna medletna rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je proti Okvir 5: Premija na tveganje državnega dolga* Kriza je spremenila odnos trga do tveganj, povezanih z instrumenti državnega dolga. Do začetka krize leta 2008 je bil razmik med donosnostjo državnih obveznic držav članic evrskega območja glede na Nemčijo (referenčna država) podoben in med njimi ni bilo večjih razlik. Zdi se, da je razmik odražal predvsem likvidnostno tveganje in v manjši meri kreditno tveganje. V času pred krizo se fiskalna disciplina, v katero so države silile razmere na trgu, ni odražala v donosnosti obveznic posameznih držav, po začetku krize pa so se razmere spremenile. Medtem ko razlike v donosnosti državnih obveznic še vedno odražajo globalna tveganja in (ne)naklonjenost trgov do tveganja, empirični dokazi nakazujejo, da imajo pri razlagi dinamike donosnosti fiskalne spremenljivke (saldo javnih financ in javni dolg) zdaj večjo težo. Ne samo, da so se po začetku krize razlike med donosnostjo državnih obveznic različnih držav povečale, tudi razmik med ceno ponudbe in povpraševanja je zelo velik in volatilen, kar odraža odnos trga do tveganja, povezanega z instrumenti državnega dolga. Opažamo tudi izrazit prenos velikosti premije tveganja javnega dolga v premijo tveganja dolgov domačih bank v državah, kjer se je razmik v donosnosti državnih obveznic zelo povečal. Razlike v razmikih v donosnosti državnih obveznic, njihova volatilnost in posledice za ceno financiranja v različnih članicah evrskega območja kažejo spremembo v odnosu trga do fiskalne discipline, kar predstavlja dodaten pritisk na vlade, da konsolidirajo javne finance oz. pripravijo ustrezne strategije za njihovo konsolidacijo. Slika 40: Razmerje med razmikom v donosnosti 10-letne državne obveznice in saldom javnih financ v članicah evrskega območja 3 2 ♦ el ♦ 2010 R" = 0,3599 ■ 2007 ♦ PT ♦ E^ ♦ IT LU R" = 0,1083 ■ ■ ■ wm -■-■ 12 -9 -6 -3 0 3 6 Saldo javnih financ ( v % BDP) Slika 41: Razmerje med razmikom v donosnosti 10-letne državne obveznice in javnim dolgom v članicah evrskega območja 2 II0 ♦ 2010 ■ 2007 ♦ EL R' = 0,3321 ♦ ♦ PT BE IT^ NL R' = 0,0299 0 20 40 60 80 100 120 140 Javni dolg (v % BDP) * Vir: Caprirolo G "Challenges of ensuring fiscal discipline: The role of fiscal regulators and financial markets" , 6th meeting http://www.oecd.org/document/ 16/0,3343,en_2649_34119_37587344_1_1_1_1,00.html. Barrios S., IversenP., Lewandowska M., and Setzer R., (2009) Determinants of intra-euro area government bond spreads during the financial crisis. Economic Papers 388. 14 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin 5 6 4 5 4 3 0 Okvir 6: Temeljni agregati sektorja država ESA-95 Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2009 ocenjen na 5,8 % BDP in se je glede na leto 2008, ko je znašal 1,8 % BDP, povečal za 4,0 o. t. BDP. Primanjkljaj se je v letu 2009 generiral predvsem v centralni državi (4,8 % BDP), na katero odpade tudi večina povečanja primanjkljaja glede na leto prej (za 3,6 o. t. BDP). Lokalna raven je k primanjkljaju države prispevala 0,6 % BDP, kar je toliko kot leto prej, skladi socialnega zavarovanja pa 0,4 % BDP (v letu 2009 je bil njihov saldo izravnan). Delež celotnih prihodkov sektorja država se je kljub njihovemu zmanjšanju ob še hitrejšem upadu BDP povečal za 0,9 o. t. BDP1, delež celotnih odhodkov države pa se je zaradi njihove hitre rasti povečal za 4,9 o. t. BDP. Neravnotežje javnih financ, ki se je začelo povečevati že v zadnjem četrtletju leta 2008, se je izrazito poglobilo v prvi polovici leta 2009, ko se je primanjkljaj sektorja država povzpel na 6,6 % BDP. Zaradi poslabšanega makroekonomskega okolja in učinkov sprememb davčne zakonodaje iz preteklih let je prišlo do upada javnofinančnih prihodkov, hkrati pa se je ohranjala visoka raven tekočega trošenja države, ki so jo dodatno spodbudili delovanje avtomatskih stabilizatorjev, izvajanje plačne reforme in protikrizni ukrepi. Neravnovesje javnih financ se je v povprečju druge polovice lanskega leta, ko se je upočasnila rast javnofinančnih odhodkov, nekoliko zmanjšalo (na saldo -5,1 % BDP). V letu 2009 so prihodki sektorja države ocenjeni na 15,3 mrd EUR, glede na leto prej pa so nominalno upadli za 3,2 %. Bolj kot celota so se zmanjšali prihodki sektorja države iz obračunanih davkov in prispevkov (-3,8 %). Upad prihodkov sektorja država so nekoliko ublažili nedavčni prihodki iz kapitalskih in drugih tekočih transferjev ter prihodki iz proizvodnje za trg in lastno končno porabo, ki so bili glede na leto prej večji kar za 28 %. Od pomembnejših kategorij davčnih prihodkov so bili večji le prihodki od obračunanih prispevkov za socialno varnost (1,2%), prihodki od obračunanih davkov pa so bili manjši za 6,9 %. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili manjši za 4,4 %, obračunani davek na dodano vrednost je bil zaradi padca gospodarske aktivnosti manjši za 5,4 %, ukinjen je bil davek na izplačane plače, zaradi povečanih trošarinskih stopenj so se povečale le obračunane trošarine. Za 11,0 % so bili manjši tekoči davki na dohodke in premoženje, med njimi predvsem obračunani davek od dohodka pravnih oseb (-30,2 %) pa tudi prihodki od obračunane dohodnine (-4,1 %). Obračun davka na dohodek pravnih oseb po zaključnih računih za leto 2008 je davčne prihodke močno znižal, saj so na obračun davka poleg slabših poslovnih rezultatov učinkovale spremembe zakona z višjimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Obračunano dohodnino pa so poleg zmanjšanih davčnih osnov zniževale tudi povečane olajšave v nižjih dohodkovnih razredih. Izdatki sektorja države so v letu 2009 ocenjeni na 17,3 mrd EUR, glede na predhodno leto so se povečali za 5,4 %. K rasti izdatkov sektorja država so največ prispevali izdatki za socialna nadomestila in podpore v denarju in naravi (2,9 o. t.), predvsem kot posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev s povečevanjem izdatkov za nadomestila brezposelnim in z naraščanjem števila upravičencev do drugih socialnih transferjev. Zaradi plačne reforme in povečanja števila zaposlenih v javnem sektorju so kar 1,7 o. t. k rasti izdatkov prispevala še sredstva za zaposlene. Pomembneje so k rasti zaradi učinkov izvajanja protikriznih ukrepov prispevali še odhodki za subvencije (0,4 o. t.) poleg tega pa še odhodki za obresti (0,5 o. t.), ki se povečujejo z naraščanjem zadolževanja države in odhodki za vmesno porabo (0,4 o. t.). Rast izdatkov države so zmanjšali kapitalski transferji in investicije, in sicer za 0,3 o. t. Zadolževanje države se je v letu 2009 zaradi rasti javnofinančnega primanjkljaja in blažitve posledic finančne in gospodarske krize močno povečalo. Dolg države se je kot delež v BDP med letoma 2002 in 2008 zniževal, v letu 2009 pa se je povečal z 22,5 % BDP na 35,4 % BDP oz. za 4,1 mrd EUR. Čeprav je bila njegova raven tudi v letu 2009 med nižjimi v EU, pa je bilo povečanje v primerjavi z BDP precej višje kot v povprečju evrskega območja. Tabela 8: Temeljni agregati sektorja država, delež v BDP v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Prihodki sektorja država 43,0 43,6 43,9 43,7 43,6 43,8 43,2 42,4 42,3 43,2 Odhodki sektorja država 46,7 47,6 46,3 46,4 45,8 45,2 44,5 42,4 44,1 49,0 Primanjkljaj -3,7 -4,0 -2,5 -2,7 -2,2 -1,4 -1,3 0,0 -1,8 -5,8 od tega: Centralna država -3,2 -3,7 -2,1 -2,5 -2,1 -2,2 -1,3 -0,1 -1,2 -4,8 Lokalna država 0,0 0,0 -0,2 -0,1 -0,1 0,0 -0,1 -0,1 -0,6 -0,6 Skladi socialnega zavarovanja -0,5 -0,2 -0,1 -0,1 -0,1 0,8 0,1 0,2 0,0 -0,4 Konsolidirani dolg države 26,8 27,4 28,1 27,5 27,2 27,0 26,7 23,4 22,5 35,4 Vir: SURS,Temeljni agregati sektorja država, 30. 9. 2010. Na višino deležev agregatov v bruto domačem proizvodu vpliva poleg višine agregatov tudi skrčenje bruto domačega proizvoda v letu 2009. Slika 42: Davki in prispevki za socialno varnost - Davki na dohodek in dobiček - Prispevki za socialno varnost ■ Domači davki na blago in storitve Vir: UJP. koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala in se januarja prevesila v zmanjšanje, ki je trajalo do letošnjega maja. Od junija dalje pa prihodki od prispevkov zopet zelo počasi naraščajo, v prvih osmih mesecih skupaj pa so bili medletno večji za 0,6 %. Po daljšem obdobju rasti so bili avgusta šesti mesec zapored medletno manjši prihodki od trošarin, v prvih osmih mesecih pa so bili medletno nižji za 1,5 %. Trošarine se sicer obračunavajo po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v enakem obdobju lani, so se pa hkrati občutno zmanjšale količine blaga, obremenjene s trošarinami. Najbolj so v osmih mesecih medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-44,7 %). Prihodki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Tudi na novo določene mesečne akontacije davka so zato precej nižje od lanskih, saj bodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili v osmih mesecih medletno nižji za 5,4 %, med njimi so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,2 %), precej pa je upadel prihodek od drugih podvrst dohodnine (za 18,2 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti ter davka od dohodkov od prodaje kapitala. Precej višja kot lani pa so bila v osmih mesecih tudi vračila dohodnine po dohodninskih odločbah. ribiške politike, in sicer z 41 mio EUR julija na 10 mio EUR avgusta. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 324,9 mio EUR, kar predstavlja 31,3 % po rebalansu za leto 2010 načrtovanih sredstev. Največ sredstev je bilo prejetih za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (61,2 %), manj za strukturno politiko (25,2 %), najmanj pa iz naslova kohezijske politike (7,1 %). V istem obdobju smo vplačali v EU proračun 281,0 mio EUR, kar predstavlja 68,0 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. Neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v prvih osmih mesecih letos pozitiven v višini 44 mio EUR. Slika 43: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v rebalansu proračunu RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan.-avg.) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 Avgusta je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 37,9 mio EUR, kar je slabih 40 % manj kot julija, neto položaj pa je bil kljub temu pozitiven. V proračun EU je bilo vplačanih 31,6 mio EUR, približno enako kot julija, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je z julijskih 30 mio EUR avgusta padel na 6 mio EUR. Največji del avgusta prejetih povračil so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (25,6 mio EUR), od česa večina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(19,7 mio EUR). Močno se je znižalo črpanje sredstev iz naslova izvajanja skupne kmetijske in 0 Q) E Q) £ S N Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2010-2011 Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) o globalni konkurenčnosti držav za letošnje leto kaže, da se je ocena Slovenije poslabšala. V letošnje poročilo WEF je vključenih 139 državah, kijih primerjajo po 111 kazalnikih, razdeljenih na tri večje sklope konkurenčnosti.15 Na vrhu lestvice ostaja Švica, ki ji sledita Švedska in Singapur, med prvimi desetimi državami pa je pet članic EU. Slovenija je med vsem zajetimi državami nazadovala za 8 mest, s 37. na 45. mesto. To poročilo je tako poleg poročila IMD16 še eno, kjer se je ocena konkurenčnosti Slovenije poslabšala. Medtem ko smo lani v analizi raziskave WEF ugotavljali, da je bilo lansko izboljšanje uvrstitve predvsem posledica slabših uvrstitev drugih držav, je letos Slovenija nazadovala tudi v vrednostih kazalnikov, ne le v uvrstitvah. Ugotovimo lahko, da med gospodarstveniki prevladuje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami in možnostmi za poslovanje v Sloveniji ter tudi z ukrepanjem vlade v zadnjem letu. Glavne ovire za poslovanje podjetij so omejen dostop do financiranja (17,4 % vprašanih v okviru raziskave WEF), neučinkovita državna birokracija (15,6 %) in omejevalna delovna zakonodaja (14,5 %). Več kot 13 % vprašanih je tudi odgovorilo, da poslovanje omejujejo visoke davčne stopnje in zapleteni davčni predpisi. Slovenija je nazadovala v vseh treh sklopih konkurenčnosti, še najbolj v sklopu dejavnikov pospeševanja učinkovitosti (za 9 mest). Precej se je poslabšala uvrstitev na področju davkov in delovanja davčnega sistema, kar pomeni, da je v primerjavi z lanskim letom davčna politika letos še bolj omejevalna za poslovanje podjetij, kar je deloma povezano s trošarinsko politiko. Kriza je v preteklem letu poslabšala tudi stabilnost bančnega sektorja v Sloveniji, ki po mnenju gospodarstvenikov ne podpira poslovanja podjetij. To je vidno skozi precejšno znižanje uvrstitve pri likvidnosti bank (za 33 mest na 110. mesto) in poslabšane možnosti pridobivanja finančnih sredstev (bančnih posojil, izdaje delnic na domačem trgu in tveganega kapitala). Visoko izobraževanje in usposabljanje je že dlje časa primerjalna prednost Slovenije, vseeno pa je bilo v anketah zaznati precejšno nezadovoljstvo s kakovostjo izobraževalnega sistema. Gospodarstveniki v anketah tudi letos ocenjujejo, da trg dela ne spodbuja delovanja podjetij, zato se Slovenija najnižje na lestvici uvršča na področju nekaterih kazalnikov trga dela. Med najbolj 15 V raziskavi je bilo letos uporabljenih 111 kazalnikov, od tega je bilo mehkih 93 (ankete med gospodarstveniki), preostali pa so bili dostopni statistični podatki za leto 2009 (oz. najnovejši dostopni), kar pomeni, da sta število točk in uvrstitev odvisna predvsem od anket. Anketiranje med gospodarstveniki je potekalo med januarjem in majem letos. Kazalnike je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti, ki so združeni v tri večje sklope. Osnovni dejavniki gospodarskega razvoja vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost in velikost trga, medtem ko področji inovacij in podjetniškega delovanja predstavljata tretji sklop. 16 Glej EO maj 2010, str. 31-32. problematičnimi dejavniki so delovna zakonodaja na področju najemanja in odpuščanja delavcev (132. mesto), rigidnost zaposlovanja, predvsem za nedoločen čas (125. mesto), in pomanjkanje fleksibilnosti pri določanju plač (117. mesto). Po njihovem mnenju ukrepi, ki jih je vlada v zadnjem letu sprejela na področju trga dela, niso bili zadostni za izboljšanje razmer, potrebno pa bi bilo tudi več pripravljenosti na sodelovanje med posameznimi socialnimi partnerji. Lansko nadpovprečno poslabšanje produktivnosti v primerjavi z državami EU je izhajalo iz višjega padca gospodarske aktivnosti, po oceni WEF pa je deloma tudi posledica večje rigidnosti trga dela, kar se je odrazilo v močnem poslabšanju uvrstitve pri kazalniku razmerja med produktivnostjo in plačami. Na slabšo uvrstitev na področju osnovnih dejavnikov gospodarskega razvoja je v veliki meri vplivalo nezadovoljstvo z delovanjem institucij, saj se je med drugim najbolj zmanjšalo zaupanje v politiko in učinkovitost sodstva. Večji stečaji in prisilne poravnave so vplivali tudi na odgovore gospodarstvenikov, ki so za omejujoče dejavnike za konkurenčnost navedli nezadostno učinkovitost nadzornih svetov in slabo zaščito manjšinskih delničarjev. Pri obeh kazalnikih je bilo zaznati močno poslabšanje uvrstitve v zadnjem letu, Slovenija pa se pri tem uvršča v spodnjo tretjino vseh proučevanih držav. To je tudi povezano z neugodno lastniško strukturo gospodarstva in pomanjkanjem etičnega obnašanja v podjetij. Slabše je ocenjena tudi državna potrošnja (kot »zapravljivost države«) in poslabšanje stanja v javnih financah. Slika 44: Primerjava uvrstitev med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti17 ■ Gospodarstva, katerih razvoj temelji (izbor 10 držav) Institucije Podjetnišk( delo Velikost trga Tehnološk pripravljenost Razv( finančnih' trg Učinkovito st na trgu dela Vir: WEF. Infrastruktura Makro-konomska tabilnost Zdravje in izobraž. Visokošol. br. in posabljanje kovito t na trgu blaga 17 Po WEF so gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti, tista, katerih BDP per capita je večji kot 17.000 USD in imajo hkrati nizek delež izvoza mineralov v celotnem izvozu. V izboru WEF tem kriterijem ustreza 32 držav (med njimi tudi Slovenija), med njimi pa smo za sliko izbrali 10 inovacijsko najbolj propulzivnih in uspešnih držav (glede na uvrstitve WEF na področjih inovacij in podjetniškega delovanja so to Japonska, Švica, Švedska, ZDA, Nemčija, Finska, Danska, Nizozemska, Singapur in Izrael). Sl Tudi na področju inovacij in podjetniškega delovanja se je uvrstitev v zadnjem letu poslabšala. Na teh področjih je bil v zadnjem letu narejen premajhen napredek, zlasti glede strukture in učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj. Po ugotovitvah WEF je slabost Slovenije predvsem premajhna razvitost podjetniških grozdov, pomanjkanje znanstvenikov in inženirjev ter premajhna usmerjenost javnih naročil k podpori tehnoloških inovacij. Na področju inovacij in raziskav so bili narejeni pozitivni premiki glede vlaganjv raziskave in razvoj, inovacijske dejavnosti, kakovosti raziskovalnih institucij in števila patentov. Tabela 9: Državne pomoči in pomoči majhnega obsega v Postavka 2007 2008 2009 Državne pomoči v mio EUR 267,87 324,10 424,01 v % BDP 0,77 0,87 1,22 Ukrepi majhnega obsega (»de minimis«) v mio EUR 24,80 28,65 84,87 v % BDP 0,07 0,08 0,24 Vir: MF Dvanajsto poročilo o dodeljenih državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2007, 2008 in 2009 (2010). Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega v letu 2009 Državne pomoči, kot jih opredeljuje institucionalna ureditev EU in na podlagi katere se zbirajo tudi podatki, ne zajema ukrepov skupne kmetijskepolitike EU in ukrepov minimalnega obsega, dane po pravilu »de minimis«. To je z ekonomskega vidika težko razumljivo in zato so državne pomoči v praksi tudi pogosto napačno interpretirane. Del njihove definicije, ki pravi, da so to izdatki in zmanjšani prihodki države oz. občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako na trgu zagotavljajo prednost pred konkurenti, je skladen z definicijo industrijske politike in politike konkurence, zato je tudi s teoretičnega vidika razumljiv. Ekonomsko povsem nerazumljiv pa je del definicije, ki pravi, da so državne pomoči samo tisti del izdatkov in zmanjšanih prihodkov države oz. občine, ki sicer predstavljajo konkurenčno prednost prejemniku, vendar pod pogojem, da vplivajo na trg med državami članicami EU. Ta del definicije daje prednost enotnemu notranjemu trgu EU pred cilji industrijske politike in politike konkurence ter iz definicije državnih pomoči18 izloča vse ukrepe skupne kmetijske politike EU, ker je ta poenotena in ne povzroča konkurence med državami članicami, ter ukrepe minimalnega obsega, dane po pravilu »de minimis«19 z argumentom, da je njihova količina premajhna, da bi vplivala na enotni notranji trg. Vendar pa lahko tudi ukrepi, dani po pravilih skupne kmetijske politike in »de minimis«, vplivajo na konkurenco znotraj države in na obmejnih območjih, zato jih predvsem na majhnih trgih iz ekonomskih analiz ne bi smeli izključevati. Državne pomoči so močno porasle že v letu 2008, v nekaterih državah EU zaradi protikriznih ukrepov, v Sloveniji pa v tem letu teh ukrepov še ni bilo. Vrednost samo državnih pomoči z značajem protikriznih ukrepov, usmerjenih pretežno v finančni sektor, je v članicah EU v letu 2008 presegla 1,7 % BDP, celotne pomoči pa so se povzpele na 2,2 % BDP. Sloveniji je EK protikrizne ukrepe odobrila proti koncu leta 2008, vendar v tem letu še niso bile uporabljene, zato je precej manjši obseg državnih pomoči (0,87 % BDP) in njihov porast v primerjavi z letom 2007 izhajal predvsem iz podvojenega obsega pomoči, usmerjenih k regionalnim ciljem, kjer gre predvsem za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Državne pomoči so v Sloveniji precej bolj porasle v letu 20 0920 in dosegle 1,22 % BDP, kar je posledica njihove nominalne rasti in hkrati zmanjšanega obsega BDP. Tudi rast državnih pomoči v Sloveniji v letu 2009 le delno zaznamujejo protikrizni ukrepi, bistveno bolj pa so se povečale razvojno usmerjene pomoči. Za odpravljanje oz. blaženje posledic finančne krize in gospodarske recesije je Slovenija uporabila horizontalne protikrizne pomoči, imenovane pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu in že uveljavljene horizontalne pomoči za zaposlovanje, ki so bile v precej večjem obsegu kot doslej usmerjene k ohranjanju delovnih mest. Posebnih sektorskih pomoči finančnemu sektorju21 ni bilo, je pa dejavnost finančnega posredništva22 prejela 9,2 % vseh državnih pomoči (2008: 7,6 %). Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu in pomoči za zaposlovanje so v letu 2009 predstavljale le 11,1 % vseh pomoči. Bolj kot s specifičnimi ukrepi za odpravljanje krize in gospodarske recesije je Slovenija probleme gospodarstva reševala z običajnimi kategorijami horizontalnih pomoči. Je pa bila politika dodeljevanja državnih pomoči v letu 2009 bolj razvojno usmerjena kot v preteklih letih. V letu 2009 je bilo 16,3 % državnih pomoči (2007: 11,0 %; 2008: le 7,6 %) usmerjenih v raziskave in razvoj, majhna in srednje velika podjetja ter v usposabljanje, torej za kategorije, kjer so ugotovljeni učinki pomoči na konkurenčnost gospodarstva najvišji. Od vseh treh skupin kategorij so močno porasle pomoči za raziskave in razvoj, ugodno pa je tudi to, da je bilo kar 82,7 % teh pomoči podeljenih za tehnološki razvoj. Državne pomoči za majhna in srednje velika podjetja ter za usposabljanje so bile manjše kot v preteklih letih, ker so se prenesle med ukrepe majhnega obsega. Pomoči za kmetijstvo ter za posebne sektorje v prometu in v premogovništvu so nadaljevale trendno rast preteklih let. Državne pomoči, namenjene za kmetijstvo, so še vedno med vsemi kategorijami pomoči najvišje in so tudi med najvišjimi v EU. Ker se na tem področju dodeljujejo tudi ukrepi skupne kmetijske politike in ukrepi majhnega obsega, sodi kmetijstvo 18 Državne pomoči opredeljuje 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. 19 To so ukrepi, ki ne presegajo 200.000 evrov v obdobju treh proračunskih let. 20 Podatkov o državnih pomočeh v celotni EU še ni. 21 Večina članic je pomoči finančnemu sektorju dodelila po sektorskih pravilih. 22 Izračuni so narejeni po klasifikaciji SKD 2002. Tabela 10: Državne pomoči in ukrepi majhnega obsega po kategorijah v obdobju 2000-2009, v mio EUR Kategorija Državne pomoči Pomoči majhnega obsega 2007 2008 2009 2007 2008 2009 Kmetijstvo in ribištvo 101,06 108,84 103,79 1,85 5,53 13,30 kmetijstvo 100,68 108,73 103,79 1,85 5,53 13,30 ribištvo 0,38 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 Horizontalni cilji 104,39 154,19 251,37 22,95 23,13 71,58 raziskave in razvoj 22,88 21,61 67,00 0,68 0,94 23,97 varstvo okolja 18,90 26,14 28,02 0,02 0,49 0,71 majhna in srednje velika podjetja 3,49 2,21 1,71 15,47 6,28 18,78 zaposlovanje 7,07 2,03 12,47 6,72 15,17 25,63 usposabljanje 3,37 0,75 0,28 0,00 0,01 2,39 regionalni cilji 38,47 79,62 92,79 0,06 0,23 0,10 odpravljanje resne motnje v gospodarstvu 0,00 0,00 34,74 0,00 0,00 0,00 kultura 10,20 13,72 14,38 0,00 0,01 0,00 naravne nesreče 0,00 8,11 0,00 0,00 0,00 0,00 Posebni sektorji 62,43 61,07 68,85 0,00 0,00 0,00 transport (kopenski) 44,12 42,30 38,99 0,00 0,00 0,00 transport (morski promet) 0,00 0,00 10,39 0,00 0,00 0,00 premogovništvo 17,20 17,46 16,44 0,00 0,00 0,00 prestrukturiranje 0,56 1,30 1,57 0,00 0,00 0,00 reševanje 0,55 0,00 1,45 0,00 0,00 0,00 Skupaj 267,87 324,10 424,01 24,80 28,65 84,87 med najbolj subvencionirano dejavnost. Žal pa še vedno ni ustreznih analiz porabe državnih pomoči in drugih ukrepov za kmetijstvo ter njihove učinkovitosti z vidika ciljev, ki jih ti ukrepi podpirajo. Pri pomočeh, namenjenih transportnemu sektorju, so se v letu 2009 visoke pomoči za železniški promet znižale, prvič pa so bile dodeljene po shemi davek na tonažo dokaj visoke pomoči morskemu prometu. V letu 2009 so močno porasli tudi ukrepi majhnega obsega in predstavljajo že 20 % vseh državnih pomoči. Nekateri izmed teh ukrepov so predstavljali tudi protikrizne ukrepe, med vsemi ukrepi majhnega obsega pa je zaznati porast ukrepov za raziskovanje in razvoj, majhna in srednje velika podjetja ter za usposabljanje. V strukturi te tri kategorije v letu 2009 predstavljajo več kot polovico vseh tovrstnih ukrepov, kar je bistveno več kot v letu 2008 (25,3 %), a manj kot leta 2007 Slika 45: Državne pomoči, 2007-2009, po izbranih kategorijah, v mio evrih Varstvo okolja Odpr. resne motnje v gosp. Regionalni cilji Kmetijstvo 12009 12008 12007 50 100 V mio EUR 150 Slika 46: Ukrepi majhnega obsega (»de minimis«), 20072009, po izbranih kategorijah, v mio evrih Kmetijstvo Majhna in srednje velika podjetja Zaposlovanje 5 10 15 20 25 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Vir: MF. 0 (65,1 %). Zaradi razmeroma velike razdrobljenosti državnih pomoči in ker so ukrepi »de minimis« administrativno manj zahtevni tudi pri drugih namenih, državne pomoči vse bolj prehajajo pod te ukrepe. Ribištvo Dejavnost ribištva, ki v Sloveniji sicer ni obsežna, je v letu 2009 dosegla visoko rast dodane vrednosti. Medtem ko se je lani dodana vrednost v večini gospodarskih dejavnosti močno znižala, se je v ribištvu po nekaj letih trendnega zniževanja zvišala za 20,7 %. Njen delež v skupni gospodarski aktivnosti je sicer precej skromen in predstavlja stotinko odstotka skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Nizek prispevek je razumljiv za ulov v morskih vodah, kjer so možnosti razvoja precej skromne, ne pa tudi za vzrejo vodnih organizmov, saj ima Slovenija razmeroma veliko kakovostnih sladkovodnih virov in s tem veliko možnosti za večji obseg gojenja. Pričakovali bi lahko večjo izkoriščenost voda, posebno zaradi v skladu z načeli zdravega prehranjevanja vse večjega povpraševanja in relativno visokih cen rib in ribiških proizvodov, delno pa tudi zaradi gospodarske krize in nižjega zaposlovanja v ostalih sektorjih gospodarstva. Na ponovno nekoliko ugodnejša gibanja v ribištvu kažejo nekateri podatki o precejpovečani zaposlenosti v tej dejavnosti v letošnjem letu23. Skupna pridobljena količina vodnih organizmov se je po večletnem upadanju lani prvič povečala. Znašala je 2.174,0 ton, kar je bilo za 8,4 % več kot leto prej, ko je bila v vsem analiziranem obdobju najnižja, a hkrati tudi za 9,0 % manj kot pred petimi in za 27,3 % manj kot pred desetimi leti. Ker se obseg pridobljenih vodnih organizmov z majhno izjemo v drugi polovici zadnjega desetletja strmo znižuje že vse od osamosvojitve in z njo povezanih nerešenih vprašanj o razmejitvi na morju, je razveseljivo že dejstvo, da se negativni trend lani ni nadaljeval. Večja pridobljena količina vodnih organizmov je posledica večje gospodarske aktivnosti v morskih vodah, in sicer tako v ulovu kot tudi v ribogojstvu. Vzreja v sladkih vodah, ki se po obdobju rasti že od leta 2005 trendno znižuje, se je spustila pod raven, ki jo je dosegla pred desetletjem. V strukturi skupaj pridobljene količine je bilo tako lani 60,1 % vzreje in 39,9 % ulova. Ulov v morju se je po izjemno slabem ulovu v letu 2008 povečal, a bil hkrati le malo višji od ulova pred petimi leti. Slika 47: Obseg, struktura in rast pridobljenih vodnih organizmov, obdobje 1990-2009 7.000 6.000 5.000 . 4.000 I Morski ulov, leva os I Vzreja v morju (marikultura), leva os I Sladkovodna vzreja, leva os - Sladkovodna vzreja, desna os - Vzreja v morju (marikultura), desna os ■ Morski ulov, rast, desna os 600 500 400 =0 ^ ^ rN rN rN rN rN Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 11: Ulov in vzreja vodnih organizmov, obdobje 2005-2009 2005 2006 2007 2008 2009 Sprememba, v % 2009/2008 2009/2004 Pridobljena količina vodnih organizmov, skupaj, v tonah 2.368,8 2.300,5 2.267,4 2.005,2 2.174,0 8,4 -9,0 Morskovodni ulov, v tonah 1.021,6 933,4 913,7 686,5 866,6 26,2 6,2 v tem: ribe 930,6 870,5 817,8 636,7 808,0 26,9 7,9 glavonožci 80,9 60,0 86,5 37,3 49,1 31,6 -14,5 raki 5,5 2,7 8,0 6,4 4,3 -33,1 -35,4 školjke in polži 4,7 0,2 1,5 6,1 5,3 -13,6 96,3 Vzreja (akvakultura), v tonah 1.347,2 1.367,1 1.353,6 1.318,7 1.307,4 -0,9 -17,0 v tem: sladkovodna vzreja 1.120,2 1.174,3 1.037,6 1.044,3 930,7 -10,9 -28,2 hladnovodne ribe 852,0 901,0 822,3 863,3 731,2 -15,3 -28,8 toplovodne ribe 268,3 273,3 215,3 181,0 199,5 10,2 -26,1 morskovodna vzreja (marikultura) 227,0 192,9 316,1 274,5 376,7 37,2 35,9 morske ribe 26,3 30,0 15,2 50,0 64,6 29,3 -42,8 mehkužci 200,7 162,9 300,8 224,5 311,5 38,8 89,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. 23 Po Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva je bila zaposlenost v ribištvu v prvem polletju letos glede na enako obdobje lani višja za 16,0 %. 1.000 0 0 Ulovljenih je bilo 867 ton morskovodnih organizmov, kar je za 26,2 % več kot v letu prej in 6,2 % več kot v letu 2004. V strukturi močno prevladujejo morskovodne ribe, medtem ko je glavonožcev, rakov in školjk običajno manj kot desetina skupne količine. Lani je bilo ulovljenih skoraj 808 ton rib (med njimi največ sardel in sardonov), skoraj 50 ton glavonožcev (največ hobotnic), po 5 ton pa rakov in školjk. Ulov je sicer vse težji, ker se morje zaradi na splošno nižjega obsega obnove ribjega življa od obsega ribolova počasi prazni. V zadnjem desetletju se je skupni ulov držav EU znižal kar za slabo tretjino. Ker je slovensko morsko ribištvo razmeroma skromno, je razumljivo, da je med državami članicami EU po ulovu na predzadnjem mestu, pred Avstrijo. Vzreja v vodah se je lani ponovno zmanjšala in bila precej nižja kot v vzrejno precej dobrem letu 2004. Skupno je bilo vzrejenih 1.307 ton vodnih organizmov, kar je za 0,9 % manj kot v letu prej in za 17,0 % manj kot pred petimi leti. V sladkih vodah, kjer jih je vzrejena večina, se je obseg znižal za 10,9 % in bil že za več kot četrtino nižji kot pred petimi leti. V strukturi je bilo največ hladnovodnih rib (šarenke), le okoli petino pa toplovodnih (krapi). V morskih vodah, kjer je vzreja razmeroma skromna, a se dolgoročno povečuje, je bilo pridobljenih kar za 37,2 % več organizmov kot v letu prej in za 35,9 % več kot pred petimi leti. Delež te vzreje v skupni vzreji se je s tem ponovno zvišal in znašal že 28,8 % (pred petimi leti 17,6 %, pred desetimi leti 8,5 %). Nekaj te vzreje sestavljajo morskovodne ribe (brancini), večino pa mehkužci (školjke klapavice). Obseg slednjih se tudi najbolj povečuje: samo lani se je povečal za 38,8 %, v zadnjih petih letih za skoraj 90 %. Rast skupne vzreje v desetletju pred letom 2007 (zadnji mednarodni podatki) je v Sloveniji prehitevala rast skupne vzreje v povprečju držav EU-27. Medtem ko je bila v EU 4,2-odstotna, je bila v Sloveniji 47,7-odstotna. To je bilo tudi bolje kot v sosednji Italiji in Avstriji, a manj kot na Madžarskem in na Hrvaškem. Slovenija bo letos v skladu z nacionalnim Operativnim programom za razvoj ribištva pričela črpati sredstva iz Evropskega sklada za ribištvo za obdobje do leta 2013. Za razvoj slovenskega ribištva je do konca obdobja obstoječe finančneperspektive predvidenih 28,9 mio EUR pomoči,pri čemer bo četrtino sredstev prispevala Slovenija, preostala pa sklad EU. Cilji so zagotoviti trajnostno ribištvo, ki bo v ravnotežju z razpoložljivimi ribolovnimi viri, omogočiti ustrezne delovne razmere in varnost ribičev, seveda pa tudi doseči visoko raven konkurenčnosti ribogojstva in predelovalne industrije. Za doseganje slednjega bo treba najprej posodobiti obstoječe ribogojnice, zgraditi pa tudi nove in s tem povečati zdajrazmeroma nizko lokalno oskrbo z ribami in ribiškimi proizvodi. Če bo dejavnost pri naložbah uspešna, lahko v naslednjih letih pričakujemo tudi njeno občutno višjo rast. Slika 48: Spreminjanje obsega skupne vzreje vodnih organizmov v EU, Sloveniji in sosednjih državah 350 300 250 400 200 100 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,3 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.489 -526 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 41.3595- - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos (vse revidirani podatki, avgust 2010); preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec julija 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,4 8,4 3,3 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,2 11,3 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,7 8,7 3,7 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,3 12,2 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 Stavbe 14,3 11,5 -22,6 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 5,1 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,6 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,8 3,6 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -3,4 1,0 1,8 0,6 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 2,8 4,6 4,7 7,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -8,0 -1,3 0,1 -4,8 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 nominalni prihodek v gostinstvu 9,7 6,7 -7,8 8,3 7,0 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 7,0 6,2 7,6 8,5 4,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 3 -23 10 7 -16 -31 -28 -18 -14 -12 -9 8 7 5 -5 -18 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -5 -24 2 -3 -27 -35 -27 -19 -13 -7 0 0 -3 -6 -20 -29 v gradbeništvu 19 2 -50 9 3 -21 -43 -50 -54 -51 -57 -59 5 2 1 -7 -21 v storitvenih dejavnostih 29 26 -13 35 29 6 -18 -22 -11 -2 0 -4 29 33 26 18 6 v trgovini na drobno 27 22 -13 28 25 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 27 26 23 26 1 potrošnikov -11 -20 -30 -17 -16 -29 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -18 -19 -12 -18 -34 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2008 2009 2010 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 -13,2 -17,1 -21,5 -15,9 -29,8 -22,2 -21,6 -20,8 -17,5 -16,8 -19,6 -1,7 4,7 -8,7 -1,2 8,4 9,2 14,4 10,2 7,1 - - 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,6 16,5 -15,4 -18,9 -23,8 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,7 -0,5 9,2 10,4 15,2 11,1 7,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,2 -3,6 - - -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,7 - - -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -13,5 - - -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -20,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,7 4,2 3,3 4,4 7,5 2,7 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,4 -5,2 -0,5 -1,3 -0,7 3,8 2,4 1,9 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,5 3,5 21,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,0 -0,8 -3,3 4,7 10,7 2,8 - - 87 2,7 -5,7 -7,0 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,0 - 11,0 7,7 -1,0 8,9 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,0 - 6,5 -0,7 -12,2 -19,3 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 2,0 - -0,6 -1,4 -6,7 -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,6 -1,5 1,1 -1,4 2,4 3,6 5,6 - - 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 - - -24 -31 -29 -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -15 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -33 -37 -33 -34 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -15 -13 -12 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 -35 -39 -40 -49 -52 -46 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -49 -55 -55 -61 -62 -57 -59 -60 -57 -52 -6 -14 -16 -24 -25 -21 -21 -14 -13 -7 0 -5 -1 6 3 -8 -6 -3 -2 -2 -4 -5 -3 -14 -16 -20 -16 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -8 -6 -8 -6 -5 9 10 13 10 14 12 -35 -43 -37 -37 -41 -30 -24 -26 -27 -17 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 941,4 940,5 944,6 950,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 854,0 879,3 858,2 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 879,9 879,8 885,3 888,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 39,3 39,2 39,2 38,9 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 332,5 332,5 333,9 333,7 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 222,7 222,2 222,2 221,3 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 89,7 90,2 91,6 92,2 V storitvah 491,6 509,1 513,4 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 508,1 508,1 512,2 515,5 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 50,9 51,0 51,2 51,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 109,7 109,4 111,4 112,0 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 791,1 790,9 796,1 798,5 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 718,5 718,2 722,6 724,6 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 72,7 72,7 73,5 74,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,2 88,8 88,9 89,2 89,6 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 61,6 60,7 59,3 62,6 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 33,0 32,3 31,1 32,7 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 8,1 7,8 7,3 9,8 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 21,9 21,7 21,4 21,4 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 24,3 24,3 24,3 24,9 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 32,1 31,8 31,6 31,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 13,9 13,9 13,7 14,1 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 6,5 6,5 6,3 6,6 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 5,4 5,4 5,3 5,6 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 8,0 7,8 7,5 7,9 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -1,3 -0,9 4,1 6,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 0,5 0,5 0,9 4,6 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 4,6 3,4 4,5 5,2 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 2,3 3,1 4,5 4,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 2,0 1,6 2,3 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,0 13,2 -9,6 5,9 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 1,6 2,2 1,1 1,2 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 6,8 6,0 1,6 2,2 2,6 2,3 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 6,2 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,6 -0,4 -0,2 6,6 4,6 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 12,6 14,8 19,8 20,1 24,7 19,7 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 76,9 76,8 76,0 74,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 83,8 86,7 88,6 90,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,9 9,2 9,4 9,5 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 12,7 10,4 19,6 17,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2008 2009 2010 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0. 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 -0,1 -2,4 -0,1 0,2 -1,7 -0,5 -1,2 -0,1 -1,0 -1,5 -0,2 -1,9 -1,3 -0,4 -0,7 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,1 -0,6 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,7 1,7 2,7 1,4 1,2 1,7 4,0 3,7 3,1 2,7 1,7 2,1 4,4 5,1 5,7 -0,7 -2,2 3,6 3,4 6,2 2,6 2,8 -0,3 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 4 5 6 7 8 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,3 -2,9 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 Zdravje 1,1 2,9 4,0 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 HICP 3,8 5,5 0,9 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 Komunala -2,3 0,6 3,6 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - - 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 'sest eneraiie ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2008 2009 2010 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -544 -698 -757 -304 64 -235 -51 -121 -42 -367 -198 -132 -255 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -668 -751 -743 -156 -29 -228 -286 -127 -164 -263 -298 -190 -266 Izvoz 19.798 20.048 16.167 5.349 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.213 4.720 1.809 1.339 1.891 1.841 Uvoz 21.464 22.698 16.866 6.017 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.340 4.884 2.071 1.637 2.080 2.107 Storitve 1.047 1.493 1.114 460 413 304 239 311 296 269 217 305 97 142 174 141 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.299 1.475 1.219 918 1.049 1.272 1.061 911 1.094 513 486 476 447 Uvoz 3.098 3.549 3.187 839 1.062 915 679 738 977 793 695 789 417 344 302 306 Dohodki -789 -1.030 -782 -277 -357 -231 -230 -200 -241 -112 -157 -150 -205 -55 -97 -90 Prejemki 1.169 1.261 665 315 335 342 131 176 138 220 207 219 108 116 110 109 Izdatki 1.957 2.292 1.447 592 691 573 361 376 378 332 364 369 314 171 207 199 Tekoči transferi -239 -302 -159 -59 -4 -87 -158 -18 -62 79 -53 -34 4 13 -20 -40 Prejemki 941 870 957 215 254 238 141 266 176 374 258 213 73 115 66 61 Izdatki 1.180 1.172 1.116 274 257 325 299 283 238 296 312 246 69 102 86 101 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 763 631 703 -25 -57 129 173 103 299 416 210 6 -117 Kapitalski račun -52 -25 -9 7 -4 -26 -4 41 -4 -42 45 2 -5 1 1 5 Finančni račun 1.972 2.571 230 756 635 729 -20 -98 133 214 58 297 420 209 5 -122 Neposredne naložbe -210 381 -539 -123 82 299 3 -415 -46 -81 -39 76 115 56 -90 -29 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -439 -248 -132 104 -260 35 1 -120 31 -116 -35 -98 -82 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 317 330 431 -100 -155 -81 -82 81 45 231 91 8 53 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 -1.155 166 1.258 874 1.151 2.293 307 1.102 500 134 -207 239 387 Finančni derivativi -15 46 -2 4 5 6 -23 12 12 -2 -22 -35 2 2 2 2 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 1.949 380 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.045 -193 242 254 -116 -515 Terjatve -4.741 -427 -273 -185 434 300 746 -161 -1.053 194 278 -578 131 -63 366 -434 Komercialni krediti -400 -142 417 -170 -9 554 62 166 -37 227 -228 -212 16 146 -171 -43 Posojila -1.895 -325 -29 -442 158 -91 40 -91 -23 45 -359 503 254 -377 280 -286 Gotovina, vloge -2.454 35 -587 387 304 -155 638 -239 -1.004 18 867 -863 -144 170 279 -115 Ostale terjatve 7 4 -75 40 -19 -8 7 2 12 -96 -2 -6 5 -2 -22 9 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 2.134 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.323 385 111 317 -482 -80 Komercialni krediti 499 -73 -459 309 -25 -536 -301 -105 25 -78 98 270 32 -117 59 -66 Posojila 3.841 1.869 -2.941 1.472 242 -489 -571 -1.331 -73 -966 -415 -197 112 228 -98 37 Vloge 4.727 190 -318 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 371 -40 206 -438 -51 Ostale obveznosti -13 -7 -29 7 2 6 -5 6 -28 -2 73 -58 6 0 -5 0 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 80 1 21 114 46 -13 20 62 -50 -73 104 -30 33 Statistična napaka -273 -56 305 -219 67 54 329 -7 106 -122 17 -257 -49 -11 127 372 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 576 598 544 442 461 407 473 404 455 203 152 243 201 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.893 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.236 2.546 976 756 998 981 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.817 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.540 1.685 607 411 629 638 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 928 862 878 583 551 521 633 449 605 294 226 342 289 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.668 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.022 1.291 1.029 1.222 1.309 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.520 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.263 1.318 520 404 551 544 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: "izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2008 2009 2010 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 -156 -346 -75 -137 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -27 -131 38 -52 -91 100 57 -180 -297 -48 -37 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -17 -87 -23 -71 -123 30 2 1.532 1.204 1.214 1.293 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.231 1.330 1.651 1.474 1.567 1.679 1.606 1.711 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.417 1.674 1.545 1.690 1.649 1.604 110 53 92 60 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 74 63 80 88 105 112 82 378 394 307 278 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 293 281 337 348 359 388 457 268 341 215 218 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 219 218 257 259 254 275 375 -74 -67 -71 -82 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -54 -50 -45 -52 107 126 48 42 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 67 75 76 71 181 193 119 124 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 120 122 122 125 121 123 -12 -35 -48 -78 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -28 -52 26 -15 -22 3 25 87 90 35 45 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 54 81 78 113 99 125 83 124 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 68 103 75 88 291 529 188 -96 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 62 82 -41 150 20 128 82 41 -72 -7 -2 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 3 -8 251 601 196 -95 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 69 85 -96 149 24 125 90 93 235 148 -14 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 28 -45 -22 0 29 46 50 -10 -40 129 -7 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -77 -37 -23 24 30 6 103 275 20 -6 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 35 32 14 23 5 16 45 658 213 410 559 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -449 194 606 -203 97 111 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -1 -11 -23 -1 -486 145 -349 -713 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.365 573 -252 -488 268 28 -67 18 717 73 603 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 158 69 51 1 -637 57 677 131 466 149 -26 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -4 -40 -184 -35 -91 -86 -5 73 122 -185 206 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 29 -333 430 17 56 285 -191 151 98 413 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 222 76 569 -401 -550 88 400 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -13 0 -3 -504 -572 -422 -1.316 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.523 503 -303 -490 904 -30 -744 -182 -288 -299 -33 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -83 67 114 56 129 85 -39 -483 -43 -125 18 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 328 -248 -29 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 121 -639 3 3 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 7 71 -63 -8 12 -37 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -135 -184 -113 234 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -35 49 3 -99 71 -229 -139 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 120 167 143 155 157 n.p. 816 589 644 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 658 725 853 804 855 887 n.p. 511 441 429 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 447 475 617 517 546 623 n.p. 279 310 172 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 211 218 176 n.p. 1.017 782 758 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 795 879 1.009 948 1.058 1.016 n.p. 441 431 353 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 390 516 417 449 452 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2008 2009 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3.497 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8.413 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21.704 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2.680 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5.302 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.731 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.345 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.965 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.779 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.688 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 Čez noč 218 215 238 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.125 3.130 3.326 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.917 9.062 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.020 21.816 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.537 2.516 2.502 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.115 5.459 5.315 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 36.524 35.990 35.899 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.392 1.355 1.367 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.174 5.112 5.175 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27948 27077 27357 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7834 7868 8027 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8400 8593 8634 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11539 10460 10529 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 708 465 495 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 512 283 310 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 130 122 121 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 64 58 61 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,19 0,19 - 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,74 1,87 - 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 - 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 6,19 5,40 - 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 - 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 - Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.476,9 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,8 3.367,7 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 297,9 256,5 252,1 261,1 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 425,8 414,8 432,3 435,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 21,3 20,4 21,8 22,1 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 23,0 26,5 20,0 16,3 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 475,3 336,2 416,3 490,6 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 9,8 11,5 9,7 10,2 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,3 0,2 0,2 -1,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,4 178,5 52,7 98,5 110,6 61,1 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,8 12,9 6,8 9,0 6,1 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 1,6 0,3 1,2 0,6 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 0,1 0,5 0,0 0,4 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,2 86,9 21,5 53,7 16,1 7,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,2 4.121,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,6 1.756,5 507,2 486,1 520,4 535,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,6 1.012,9 292,5 292,5 307,6 292,9 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 557,0 623,7 204,0 185,7 196,5 207,5 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 4,9 2,2 5,7 22,7 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 5,9 5,7 10,6 12,0 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 513,9 535,3 518,1 528,4 Subvencije 423,4 476,5 597,9 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 16,6 19,4 21,7 27,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 442,0 464,4 438,4 448,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 54,0 48,4 50,7 51,4 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 1,3 3,0 7,3 0,5 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,4 77,7 98,2 174,1 94,5 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,2 90,0 21,8 38,0 70,9 53,0 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 18,9 21,9 26,2 48,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2008 2009 2010 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,4 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.048,1 1.116,0 993,6 1.063,0 1.113,2 1.191,5 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 54,0 62,2 58,2 62,2 56,2 60,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,8 7,3 5,3 5,2 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 45,0 67,9 11,1 26,3 49,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,2 1.355,9 1.322,8 1.464,3 1.334,7 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,1 631,7 643,8 614,0 594,2 548,2 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 314,0 377,3 321,6 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,9 193,4 211,5 218,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,3 612,0 753,2 629,9 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,5 67,2 86,7 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 14,3 18,6 19,5 51,9 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BCI - Business Climate Indicator, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, ESI - Economic Sentiment Indicator, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, PMI - Purchasing Managers Indice, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WEF - World Economic Forum, ZEW - Centre for European Economic Research, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo september 2010, št. 9, let. XVI