314 ZDRAV VESTN 2003; 72
vano tematiko tudi v reviji za potrošnike VIP ter na spletnem
portalu ZPS (www.zps-zveza.si).
Na podlagi potreb, ki jih je ZPS ugotovila pri svojem svetoval-
nem delu, je za uporabnike zdravstvenih storitev pripravila
tudi posebne publikacije. Tako je že leta 1998 izdala brošuro
Pravice in dolžnosti bolnikov, ki predstavlja dvanajst najpo-
membnejših splošnih pravic bolnikov, katerih spoštovanje lah-
ko zahteva vsak bolnik v postopku obravnavanja s strani zdrav-
stvenih delavcev oziroma drugih izvajalcev zdravstvenih sto-
ritev. Ponatis brošure, ki je zelo hitro pošla, je bil v letu 1999. Le-
ta 1999 je ZPS pripravila tudi Zbornik organizacij za samopo-
moč bolnikov, leta 2000 pa še brošuro Preventivno zdravstve-
no varstvo žensk. Zaradi zapletenosti pritožnih postopkov je
ZPS leta 1999 v pomoč bolnikom pripravila tudi zgibanko Pri-
tožne poti v zdravstvu.
Struktura pritožb uporabnikov zdravstvenih storitev
Na podlagi dosedanjih izkušenj bi lahko ugotovili, da potreba
po tovrstnem svetovanju iz leta v leto narašča. Bolniki postaja-
jo namreč vedno bolj soodgovorni za svoje zdravje, želijo pa
tudi dejavno sodelovati pri poteku zdravljenja oziroma pri
vsakršnem obravnavanju s strani zdravnikov ter zdravstvene-
ga osebja.
Število uporabnikov svetovalnih storitev oziroma število pri-
tožb v zvezi s pravicami bolnikov je težko količinsko oprede-
liti, saj v zadnjem obdobju SPZ nudi svetovanje zgolj uporab-
nikom z ljubljanskega področja, za kar je interes in s tem fi-
nančno podporo pokazala Mestna občina Ljubljana. Potreba
po tovrstnem svetovanju pa je veliko večja, na kar kaže izje-
mno povečanje interesa po odmevnih medijskih dogodkih,
povezanih z zdravstvom, zdravjem ter pravicami bolnikov, ven-
dar pa zaradi omejenih finančnih sredstev ne moremo poma-
gati vsem, ki bi to želeli.
Če se nekoliko podrobneje ustavimo pri sami strukturi pri-
merov, ki jih obravnava svetovalna pisarna, bi lahko ugotovi-
li, da je večina primerov informativne narave. Uporabniki
iščejo informacije o splošnih pravicah bolnikov, pravicah
bolnikov iz zdravstvenega zavarovanja ter pritožnih poteh v
zdravstvu. Glede primerov, ki bi jih lahko opredelili kot pri-
tožbe v zvezi s kršitvami pravic bolnikov in nekakovostno
opravljenimi storitvami, pa bi na prvo mesto lahko postavili
kršitev pravic bolnikov v zvezi z zobozdravstvom, tem pa
sledijo kršitve splošnih pravic bolnikov ter pravic iz zdrav-
stvenega zavarovanja. Velik del primerov pa se nanaša tudi
na neosveščenost posameznikov o možnih pritožnih poteh v
zdravstvu, in sicer tako glede kršitev pravic s strani zdravni-
kov in zdravstvenega osebja kot tudi glede pravic bolnikov iz
zdravstvenega zavarovanja.
Pritožbe v zvezi z zobozdravstvenimi storitvami
V zvezi z zobozdravstvenimi storitvami se največ pritožb na-
naša na nepravilno oziroma nekakovostno opravljene storit-
ve. Tako ima veliko bolnikov težave z uveljavljanjem napak
pri storitvah (npr. slabo izdelani zobozdravstveni pripomočki,
bolečine zaradi nepravilno opravljenih storitev ipd.).
Nadalje se veliko pritožb nanaša na nepravilno finančno po-
slovanje zobozdravnikov zasebnikov, kar v praksi pomeni ne-
pravilno izdajanje oziroma neizdajanje računov, kršitev pra-
vice do seznanitve s stroški zdravljenja ipd.
Glede pravice do izbire osebnega zobozdravnika kot pravice
iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa je veliko pritožb
glede pridobivanja informacij o zobozdravnikih s koncesijo,
ki še nimajo zapolnjene kvote opredeljenih bolnikov. Imeli
smo namreč že kar nekaj primerov, ko so bolniki želeli opravi-
ti zobozdravstveno storitev pri zobozdravnikih s koncesijo, ti
pa so jim zatrdili, da nimajo več prostih mest, zato so storitev
opravili bolniku kot samoplačniku. Bolniki velikokrat niso ve-
deli, kako preveriti informacijo o zapolnjeni kvoti, v nekaterih
primerih pa so celo dobili informacijo, da zobozdravnik še ni
imel zapolnjene kvote bolnikov, čeprav je trdil nasprotno.
Občasno se pojavljajo tudi vprašanja o dobi trajnosti zobo-
zdravstvenih storitev oziroma pripomočkov (mostički, zaliv-
ke, prevleke) ter vprašanja v zvezi z obsegom zobozdravstve-
nih storitev, ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja.
Kršitev splošnih pravic bolnikov
Primerom v zvezi s kršitvami pravic bolnikov iz zobozdravstva
po pogostosti sledijo primeri kršitev splošnih pravic bolnikov.
Med najpogostejše kršitve tako lahko uvrstimo kršitev pravice
do proste izbire zdravnika, pravice do vpogleda v zdravstveno
dokumentacijo, pravice do obveščenosti ter soglasja v zvezi s
predlaganimi medicinskimi posegi ter kršitev pravice do hu-
manega odnosa med zdravljenjem. Seveda pa se pojavljajo tu-
di primeri v zvezi z nekakovostno opravljenimi storitvami ter
povračilom škode, ki je bolniku s tem nastala.
V zadnjem času pa se je kar nekaj pritožb nanašalo na kršitev
pravice do seznanitve s stroški zdravljenja, in sicer pri tistih
bolnikih, ki niso dodatno zdravstveno zavarovani in morajo
zato del stroškov za opravljene zdravstvene storitve plačati
sami.
Na splošno pa bi iz primerov, ki smo jih obravnavali, lahko
ugotovili, da se pripombe bolnikov zelo pogosto nanašajo na
nezadostno informiranost o vsebini pravic bolnikov ter na
nezadostno oziroma nezadovoljivo komunikacijo med njimi
ter zdravstvenim osebjem.
Kršitev pravic bolnikov iz zdravstvenega zavarovanja
V zvezi s pravicami bolnikov iz zdravstvenega zavarovanja se
največ vprašanj nanaša na sam obseg pravic, ki jih krije zdrav-
stveno zavarovanje (npr. pravica do prevoza z reševalnimi
vozili, obseg pregledov in storitev v nosečnosti, pravica do
zdravstvene nege na domu, pravica do hišnih obiskov zdrav-
nika, pravica do zdravil na recept, pravica do specialističnih
pregledov ipd.). V praksi se je pojavilo tudi kar nekaj vprašanj
v zvezi s pravico do povračila potnih stroškov ter načinom
njenega uveljavljanja.
Kar nekaj vprašanj pa se je nanašalo tudi na način samega
uveljavljanja pravic bolnikov iz zdravstvenega zavarovanja ter
na pritožne postopke v zvezi s kršitvami teh pravic.
Pritožbene poti v zdravstvu
V zadnjem času smo pri svetovalnem delu zaznali občuten
porast primerov v zvezi z možnimi pritožbenimi potmi v
zdravstvu. Med uporabniki zdravstvenih storitev na splošno
prevladuje mnenje, da so obstoječe poti premalo poznane.
Prav tako kar nekaj uporabnikov meni, da je sistem za po-
vprečnega uporabnika zdravstvenih storitev prezapleten. Ti-
sti uporabniki, ki so že sami uporabili možnost pritožbe na
različnih ravneh, pa so večinoma mnenja, da so pritožne poti
velikokrat neučinkovite.
Breda Butala, pomočnica generalnega direktorja Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, je prikazala »Postopke pri
uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«.
POSTOPKI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ
OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA
ZAVAROVANJA
Breda Butala
Iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavaro-
vanim osebam na podlagi določil zakona o zdravstvenem var-
stvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92, 13/93, 9/
315
96, 29/98, 6/99, 99/01, 60/02) zagotovljene pravice do zdrav-
stvenih storitev in do denarnih dajatev. Med pravice do zdrav-
stvenih storitev sodijo pravice do storitev osnovne zdravstve-
ne dejavnosti, zobozdravstvene dejavnosti, storitve speciali-
stično ambulantne, bolnišnične in terciarne zdravstvene de-
javnosti, pravica do obnovitvene rehabilitacije, do zdraviliške-
ga zdravljenja, pravica do zdravil, predpisanih na recept, do
prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, pravica do medicin-
sko-tehničnih pripomočkov, kakor tudi pravica do zdravstve-
nih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini in pravica
do zdravljenja v tujini. Med pravice do denarnih dajatev pa
sodijo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela,
pravica do pogrebnine in posmrtnine ter povračilo potnih
stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.
Pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja ima za-
varovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdrav-
stvenega zavoda. V okviru tega si izbere osebnega zdravnika,
in sicer zaradi uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev v
osnovni zdravstveni dejavnosti. Pravila obveznega zdravstve-
nega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 18/03) poznajo 4 vrste osebnih
zdravnikov, in sicer osebnega zdravnika v osnovni dejavno-
sti, osebnega ginekologa, zobozdravnika in pediatra. Osebni
zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta staro-
sti je lahko specialist pediater ali specialist šolske medicine,
izjemoma specialist splošne (družinske) medicine ali zdrav-
nik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstve-
nega varstva žensk, otrok in mladine. Za zavarovane osebe,
starejše od 19 let, je osebni zdravnik lahko zdravnik specialist
splošne medicine (družinske medicine) ali specialist medici-
ne dela, prometa in športa, izjemoma tudi zdravnik s podi-
plomskim študijem socialne medicine.
Osebni zdravnik je pristojen in dolžan zavarovani osebi zago-
toviti diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske storitve, do-
ločene za primarno raven zdravstvene dejavnosti, preventiv-
ne storitve po programu, zdravljenje na domu in hišne obi-
ske, če ugotovi, da so ti utemeljeni. Pooblaščen je za ugotavlja-
nje začasne nezmožnosti od dela do 30 dni, napotovanje za-
varovane osebe k imenovanemu zdravniku in na invalidsko
komisijo, za napotovanje k zdravniku specialistu na ambu-
lantno ali bolnišnično obravnavo na ustrezni ravni oz. na kon-
ziliarne preglede k drugemu zdravniku na isti ravni. V njego-
vo pristojnost pa sodi tudi predpisovanje zdravil na recept,
predpisovanje medicinsko-tehničnih pripomočkov pri zdrav-
ljenju na domu, napotovanje na nadaljnje specialistične pre-
glede oz. v bolnišnico. Del svojih pooblastil lahko prenese na
zdravnika specialista. Prav tako osebni zdravnik odreja prevo-
ze z reševalnimi in drugimi vozili in potrjuje njihovo nujnost,
razen v primeru, ko gre za odpust zavarovane osebe iz bolni-
šnice. Njegova pristojnost je tudi izdaja ustreznih obrazcev za
povračilo potnih stroškov in drugih potrdil v skladu s Pravili
in ki se nanašajo na uveljavljanje posameznih pravic iz obve-
znega zdravstvenega zavarovanja. Osebni zdravnik je tudi ti-
sti, ki zbira in hrani dokumentacijo o zdravstvenem stanju za-
varovane osebe, o njenem zdravljenju pri drugih izvajalcih, o
zadržanosti od dela zaradi bolezni in poškodbe ter zaradi ne-
ge, o predpisanih zdravilih na recept, prejetih medicinsko-
tehničnih pripomočkih in o zdravljenju na domu.
Zavarovana oseba si osebnega zdravnika izbere prostovoljno
med zdravniki, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Z izpolnitvijo
obrazca o izbiri ga pooblasti za izvajanje vseh opravil in pri-
stojnosti, ki sodijo v njegov delokrog. Po preteku enega leta
zavarovana oseba lahko izbere novega osebnega zdravnika
na način, da pri novo izbranem zdravniku izpolni obrazec o
izbiri. S tem je prekinjena tudi prejšnja izbira, saj je novo izbra-
ni osebni zdravnik o tem dolžan obvestiti prejšnjega, na ta
način pa tudi pridobi medicinsko dokumentacijo zavarovane
osebe, ki jo je prejšnji zdravnik novo izbranemu dolžan posla-
ti. Pred pretekom enoletnega roka pa je zamenjava izbire mož-
na v primerih, ko pride med zavarovano osebo in zdravnikom
do nesporazumov, zaradi katerih je zavarovana oseba izgubi-
la v zdravnika zaupanje, če predlaga zamenjavo osebni zdrav-
nik, ki zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ne mo-
re uspešno in odgovorno opravljati nalog osebnega zdravni-
ka v primeru, če se zavarovana oseba za daljše obdobje ali za
stalno preseli v drug kraj, kakor tudi če Zdravniška zbornica
ali Ministrstvo za zdravje na zahtevo zavarovane osebe, njenih
svojcev ali delodajalca ugotovi, da postopki diagnostike, zdrav-
ljenja oz. rehabilitacije niso bili v skladu z doktrinarnimi stro-
kovnimi usmeritvami, in to je razlog za nezaupanje zavarova-
ne osebe do zdravnika.
Po zadnjih podatkih je število za osebnega zdravnika oprede-
ljenih zavarovanih oseb naslednje:
– osnovna zdravstvena dejavnost 1.889.396 zavarovanih oseb,
– zobozdravstvo 1.307.584 zavarovanih oseb,
– ginekologija 587.581 zavarovanih oseb.
Kot navedeno, je ena od pristojnosti osebnega zdravnika tudi
napotovanje zavarovane osebe k imenovanemu zdravniku oz.
na invalidsko komisijo. Imenovani zdravnik je organ Zavoda,
ki skladno z določilom zakona o zdravstvenem varstvu in zdrav-
stvenem zavarovanju odloča o:
– začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad
30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadome-
stila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre
za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri
odloča njen osebni zdravnik;
– zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene oseb-
nega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni;
– napotitvi na zdraviliško zdravljenje;
– upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnem pripomoč-
ku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnej-
ših medicinsko-tehničnih pripomočkov;
– upravičenosti zdravljenja v tujini.
O svoji odločitvi imenovani zdravnik, ki ga imenuje upravni
odbor Zavoda, izda sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži nje-
gove izvršitve. V primeru, da se zavarovana oseba, zavarova-
nec ali delodajalec s sklepom imenovanega zdravnika ne stri-
njata, lahko vložita pritožbo na zdravstveno komisijo. Tudi
zdravstveno komisijo imenuje upravni odbor Zavoda, sestav-
ljata pa jo dva zdravnika in pravnik. Pritožbo vložita v roku 15
dni po prejemu sklepa imenovanega zdravnika. Komisija o
svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen. Zoper sklep je moč
vložiti tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Za postopke uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja, ki ne sodijo v pristojnost imenovanega zdravni-
ka oz. zdravstvene komisije, pa zakon določa, da na I. stopnji
o njih odloča območna enota, na II. stopnji pa Direkcija Zavo-
da. Med te pravice sodi pravica do nadomestila, pogrebnina,
posmrtnina, povračilo potnih stroškov, pridobitev, spremem-
ba ali izguba lastnosti zavarovane osebe, prosta izbira zdrav-
nika in druge pravice, ki jih opredeljuje zakon, kakor tudi dru-
ge zahteve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zoper
izdano odločbo Direkcije lahko zavarovanec, zavarovana ose-
ba ali delodajalec vložijo tožbo na Delovno in socialno so-
dišče v Ljubljani.
V preteklem letu so zdravniške komisije I. stopnje (do uvelja-
vitve Sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem var-
stvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 1. 1. 2003 so o pra-
vicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na I. stopnji
odločale zdravniške komisije Zavoda kot izvedenski organi,
na II. stopnji pa zdravniška komisija II. stopnje) izdale 359.738
mnenj. Od tega je bilo 262.881 mnenj podanih v zvezi z začas-
no nezmožnostjo za delo, 38.133 mnenj v zvezi s pravico do
napotitve na zdraviliško zdravljenje, preostala pa so bila na-
menjena podaji mnenj o drugih pravicah, ki so sodile v pri-
stojnost izvedenskih organov Zavoda. Zdravniški komisiji II.
stopnje, ki sta delovali v Ljubljani in Mariboru, sta v istem ob-
dobju na osnovi vloženih zahtev zavarovanih oseb, zavaro-
vancev oz. delodajalcev za presojo podanih mnenj zdravni-
DELO SZD
316 ZDRAV VESTN 2003; 72
ške komisije I. stopnje podali 9835 mnenj, od tega je bilo naj-
več mnenj podanih v zvezi z začasno nezmožnostjo za delo
nad 30 dni, in sicer 6234. Ker je do 1. januarja zakon določal,
da je zoper podano mnenje zdravniške komisije II. stopnje
moč vložiti zahtevo za izdajo odločbe na posebno enoto na
sedežu Zavoda, je tako Direkcija v letu 2002 prejela 1853 za-
htev za izdajo odločb, od tega največ, to je 1154 v zvezi z ugo-
tavljanjem začasne nezmožnosti za delo nad 30 dni.
Zavarovane osebe in delodajalci se lahko pritožijo na Zavod
tudi v primeru, ko niso zadovoljni z delom delavcev Zavoda in
izvajalcev zdravstvenih storitev. Takih pritožb je bilo v letu
2002 vloženih 170. Po analizi se je večina teh pritožb nanašala
na delo izvedenskih organov Zavoda, to je zdravniških komi-
sij I. in II. stopnje, kar je glede na naravo dela teh organov, ki
odločajo o posameznih pravicah iz zdravstvenega zavarova-
nja, tudi razumljivo. Drugi večji sklop pritožb pa se je nanašal
predvsem na uvajanje zakonske spremembe v zvezi z zadrža-
njem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določe-
nim kategorijam zavarovancev in po njih zavarovanih družin-
skih članov za čas, ko nimajo plačanih prispevkov iz obvezne-
ga zdravstvenega zavarovanja. Prav tako je bil vzrok pritož-
bam zakonska sprememba, ki je za obdobje 6 mesecev ukini-
la pravico do pogrebnine in posmrtnine in jo nato ponovno
uvedla v sistem na način, da le-te ni bilo moč uveljavljati retro-
gradno. Nekaj pritožb se je nanašalo tudi na delo izvajalcev, in
sicer predvsem na dolge čakalne dobe, način naročanja, ka-
kor tudi na način izstavljanja posameznih listin, potrebnih za
uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V primerih pritožb Zavod preveri navedbe in v primeru ugo-
tovljenih kršitev ukrepa v obliki izvedbe nadzora. Pri tem pa
je potrebno opozoriti, da v večini primerov prihaja do nerazu-
mevanja oz. nepoznavanja določene ureditve, zato v teh pri-
merih Zavod posreduje zavarovani osebi, zavarovancu ali de-
lodajalcu ustrezne pisne obrazložitve, v nekaterih primerih
pa jih preusmeri tudi na druge pristojne organe.
Brane Mežnar, predsednik razsodišča Zdravniške zbornice
Slovenije, je predstavil postopke tega organa in izkušnje v pre-
teklih letih.
REŠEVANJE PRITOŽB BOLNIKOV
V ZDRAVNIŠKI ZBORNICI SLOVENIJE
Brane Mežnar
Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je na osnovi zakonskih
pooblastil med drugim prevzela tudi del odgovornosti pre-
verjanja strokovnega dela zdravnikov in njihovega etičnega
in deontološkega ravnanja in obnašanja pri opravljanju svoje-
ga poklica. Slovenski zdravniki, stanovsko povezani v ZZS,
smo sami postavili zahtevne standarde in merila, s katerimi
presojamo domnevne kršitve in pritožbe, ki so na posame-
znih področjih zahtevnejši in strožji od primerljivih (zdravni-
ški kodeks, pravilniki zbornice) in od ZKP. Imamo učinkovit
in pregleden sistem pritožbenih poti, s katerim omogočamo
praktično vsakomur, pravni in fizični osebi, da se lahko na
ZZS pritoži, zahteva pojasnilo ali celo neposredno prijavi zdrav-
nika, ki je domnevno nestrokovno ravnal ali kršil moralno-
etična načela zdravniškega poklica. Izhajamo iz dveh temelj-
nih načel:
– zaščita pravic in interesov bolnika (zavarovanca in uporab-
nika zdravstvenih storitev);
– zaščita zdravnika kot izvajalca zdravniških storitev, kadar je
pritožba ali prijava neutemeljena.
Potrebno pa je poudariti, da ZZS presoja izključno ravnanje in
delo posameznega zdravnika, ki mu sicer podeljuje licenco za
opravljanje zdravniškega dela, ne pa dela drugih zdravstve-
nih delavcev ali posledic slabe organizacije dela zavodov, ob-
jektivne odgovornosti vodstev, odgovornih in vodilnih delav-
cev zdravnikov, če le-ti pri domnevni kršitvi ne opravljajo
zdravniškega dela. Naj omenim, da ZZS v okviru pritožbenih
poti ne daje ali posreduje izvedenskih mnenj na zahtevo pri-
tožnika, prav tako ne presoja pritožb na izvedenska mnenja
zdravnikov izvedencev, ki jih ni predlagala ali pooblastila zbor-
nica.
Pritožbe obravnavajo štirje zbornični organi, vsak v skladu s
pooblastili, ki jih predvideva Statut ZZS, ustrezen pravilnik ali
drugi predpisi in navodila. Odbor za strokovnomedicinska
vprašanja (OSM) presoja in obravnava pritožbe zoper domnev-
no nestrokovno ravnanje zdravnika, Odbor za pravnoetična
vprašanja (OPE) obravnava pritožbe pri domnevnih kršitvah
zdravniškega kodeksa (ravnanje zdravnika v odnosu zdrav-
nik–bolnik, zdravnik–zdravnik, zdravnik–družba oz. država
ter drugih občutljivih razmerjih zdravnika pri opravljanju po-
klica). Tožilec ZZS je samostojen organ, ki na podlagi prijave
vloži obtožnico, predlaga pripravljalni postopek ali odstopi
od nadaljevanja postopka s pisnim sklepom. Razsodišče ZZS
je prav tako neodvisen in samostojen organ, ki na prvi in dru-
gi stopnji na osnovi obtožnice odloča o kršitvah in izreka ustre-
zne ukrepe, kot najstrožje začasni in trajni odvzem licence za
opravljanje zdravniškega dela. Pritožba ali prijava mora biti
pisna, s kratkim opisom dogodka. Poda jo lahko vsaka pravna
ali fizična oseba. Prijavitelj mora biti znan, ker praviloma ano-
nimnih prijav ne obravnavamo, po presoji jih glede na vse-
bino le preverimo. Vsako pritožbo ali prijavo protokoliramo,
strokovna služba jo z vednostjo predsednikov omenjenih šti-
rih organov usmeri, kamor po vsebini spada. Odbora (OSM in
OPE) pisno obvestita pritožnika. V primeru utemeljene pri-
tožbe predlagata tožilcu nadaljevanje postopka pred razsodi-
ščem, lahko pa predlagata odvzem licence IO ZZS. Razsodi-
šče izreka disciplinske ali varstvene ukrepe, kot jih predpisuje
Pravilnik o delu Razsodišča, možna je tudi poravnava, če so
zato izpolnjeni predpisani pogoji.
ZZS je bila ustanovljena pred dobrimi desetimi leti. V prvi po-
lovici delovanja, med letoma 1992 in 1998, smo na področju
prijav in pritožb opazovali vsako leto naraščanje števila. Ana-
liza je pokazala, da je bila le tretjina prijav ustreznih in smo v
takih primerih zahtevali presojanje zdravnikovega ravnanja,
kar tretjina se je pritoževala zaradi nezdravnikov (drugo me-
dicinsko osebje, administracija, vodilne in odgovorne osebe).
Tudi zadnja tretjina ni bila v pristojnosti ZZS, ker so bile pri-
tožbe zaradi nezadovoljstva ali nestrinjanja pri uveljavljanju
pravic iz zdravstvenega zavarovanja (pristojnost ZZZS) ali s
področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja (pristojnost
SPIZ), dela invalidskih komisij in izvedenskih mnenj. V zbor-
nici smo temu problemu posvetili precej naporov in s selekci-
jo pritožb in prijav, spremembami pravilnikov, reorganizaci-
jo strokovnih služb, pojasnjevanjem in obveščanjem javnosti
in medijev dosegli, da se je v zadnjih letih (1998–2003) stanje
umirjalo in se število prijav in pritožb že nekaj let ne spremi-
nja bistveno.
OSM obravnava letno približno sto primerov različnih pritožb
in prijav (leta 2002 – 105 primerov), 85% je bilo strokovne
narave, 15% druge vsebine. OPE letno obravnava približno
sedemdeset primerov (leta 2002 – 71 pritožb), od tega je bilo
59 primerov komunikacijske narave na ravni zdravnik–bol-
nik, ostalo so bili konflikti in nesporazumi med kolegi. Razso-
dišče se ukvarja letno z 10 do 12 primeri prijav, po preverjanju
med pripravljalnim postopkom (zbiranje medicinske doku-
mentacije, zaslišanjem prič in domnevnega kršitelja, po po-
trebi tudi izvedencev) opravi na podlagi obtožnice tožilca tri
do pet primerov kršitev na obravnavi, ki se končajo z izrekom
ukrepa ali oprostitvijo.
Menim, da je način uveljavljanja pritožbenih poti v ZZS raz-
meroma enostaven, učinkovit in hiter način preverjanja ute-
meljenosti pritožb in prijav v zvezi z delom zdravnika, ki za-
okrožuje in dopolnjuje obstoječe možnosti pritožb: zdravstve-