Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 26. februara 1939. / 9 SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2-50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri Širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 6 Din. viže vsaka reč 1.50 Din. Bodite apoštolje dobroga tiska. Kakšo hrano vživamo, takše e naše zdravje. Če je pri teli tak, keliko bole je to pri düši. Če dobro čteš, dober ostaneš, če slabo čteš, se pokvariš, kak- koli si dober. Ki guči, ka te pa te list nema nikaj slaboga na sebi, a cerkev ga za slaboga drži, takši človek je prišo že dol z dobre poti. Teliko so že pa- metni izdajatelje slabih časopisov, ka včasi tüdi kaj dobroga prine- sejo njihovi listi, ka včasi celo od vere prijazno pišejo. Zakaj tak? Naj bi preslepili svoje čtev- ce. Če bi v vsakoj številki na- padali vero, bi Vnogi list nazaj poslali. Zdaj pa künštno tak de- lajo, ka se pač poslužujejo tis- toga, ka čtevci radi majo, a več- krat pa vdarijo po veri, po dü- hovnikaj, po krščanskih navadaj tak pomali odvračajo svoje čtevce na slaba pota. Največkrat pa takši slabi listi po svojih pri- povedkaj, povestih napelajo čtev- ca na slabo. Lübezen blatna se opisava tak fino, — i z takšim smehom včasi čista lübezen, — dá se čista zgnüši čtevci, blatna pa zlübi. Takši časopisi so vuk v ovčjoj koži. Ne čüdivamo se zato, če Kristušovi namestniki, sveti Oče- vje tak ostro karajo pred slabim tiskom i tak vroče se zavzemajo za dober tisk. Oba svetiva Oča, Pij X. i tüdi XI. sta povdarjala: „da je prva moč na sveti vera, a drüga najvekša moč je pa tisk." Zato je Cerkev od svojega začetka naprej skrbno čuvala, da njeni verniki slaboga nikaj ne čtejo, nego nasprotno, da se širi dobro čtenje. Predga se pozabi, sadovi pobožnosti, misijonov se ohladijo i porazgübijo, a ta mala čarna črka pa ostane vsikdar i vsikdar predga i vsikdar glasno kvari slabo čtenje, po blago- slovi, po misijoni, po pobožnosti. Že leta 325. po Kristušovom rojstvi pri prvom cerkvenom zbo- ri v Niceji so zbrani püšpecje prepovedali svojim vernikom čteti Arijove knige, ki je tajio Kristu- šovo božanstvo, i s svojim na- vukam podkopao Kristušovo vero i neštete odtrgao od kat. Cerkve. Francoski minister, Komb, je priznao, da je edno štrtino Francozov slab tisk spravo od vere. Kak se je začeo širiti slab tisk, je začela vera pešati. Toisto opažüjemo v našem kraji. V šte- rih familijaj ne čtejo krščanskih časopisov, nego mlačne, celo veri sovražne, v tistih drüžinaj nega več krščanskoga živlenja, v tistih se ravna vse po modi i šegaj sveta, ne pa več po božih i cer- kvenih zapovedaj. Že Poganje so spoznali, kaj pomeni za državo čtenje, puno vere ali nevere. Stari grčki mo- drijan Plato je pravo, da je naj- vekša nesreča za državo, če dr- žavlani ne priznavajo Boga. Ne priznavajo ga pa, če njim iz src iztrga vero v njega slabo čtenje. Rimski govornik, Cicero, je gla- sno povdarjao, da je Podloga zakonom strah boži. Ne morejo se pa zakoni poštüvati, če dr- žavlanom slabo čtenje vzeme strah boži, to je strah greha se ogibati, Boga ne žaliti. Dnesden se nedopovedlivo število časopisov tiska den za dnevom ; nešteti milijoni slabih časopisov pridejo den za dne- vom v roke lüdem. Ve so že stroji, šteri na vüro jezere ko- madov natiskajo, i kde dela več strojov, se edno vüro na milijone te golazni spravi na svet, da pogübijo nepazlive düše. Ki lübi svojega bližnjega — i ga je po božoj zapovedi dužen lübiti, — tisti ne bode z ramami migao, če vidi ali dozna, da njegov prijateo čte slabe ča- sopise ali knige. Če bi svojega bližnjega vido v nevarnosti, ka ga zgrabi vuk ali medvedje ga piči čemerna kača, nebi li kri- čao na njega, naj pazi? O pa ke- liko bole nevaren je slab časo- pis, šteri neopaženo raztrga si- romaškoga bližnjega düšo i za- givta. Zato tembole more v lübezni goreti, da toga svojega brata düšo reši pogüblenja nevarnosti. Reši jo pa tak, če, kak sv. Pavel apoštol piše po sv. Dühi: opo- minaj i prosi, se njemi vidi ali ne vidi, če bode svojega bližnje- ga opominao na nevarnosti, štere njemi protijo od slaboga čtenja i če njemi bode priporačao do- ber časopis. Naj se nišče ne boji tü zamere. Ki se zamere boji i zato opüsti priporačanje dobroga lista, je ne krščenik, je bojazli- vec, ki se sramüje Boga spoz- nati pred svetom. Zato se ga bo na sodni den tüdi Kristuš sra- müvao za svojega prijatela spo- znati, kak je to jasno i glasno povedao. Sovražnik je ne bojaz- livce, je ne strašlivec ! Sovražnik hodi okoli kak oroslan. Ti bi pa hodo okoli kak boječe pišče, štero se na najmenši glas ropota zosaga i skriči pa se skrije pod peroti kokvače? Junaki bodite, ve ste pa Kristušovi vojaki, Kri- stušovi, ki je v oči gledao vsem sovražnikom i vse junaško pre- magao. Sveti Auguštin se tečas ne povrno, dokeč ne začeo čteti do- brih knig, predvsem sv. Pisma. Sv. Ignacija Lojolskoga je čtenje živlenja svetnikov spremenilo iz oficira v redovnoga predstojnika i velikoga svetnika, ki je po svo- joj drüžbi že milijone düš rešo. Neštete milijone mladine je ob- držao na pravoj poti i rešo po- gübe sv. Ivan Bosko z dobrimi knigami i listi. Prvo njegovo delo je bilo nastaviti kat. tiskarno i po njej širiti navuke bože. Sv. Frančišek Saleški, ki je na jezere kalvincov povrno v Švici, je na- leküvao dobre knige pred njihova hišna vrata, ar so njegovih predg ne šteli poslüšati.. i tak je pri- pelao zgüblene ovce nazaj k Do- bromi Pastiri. Pokojni papa Pij X. so v Veneciji, kde so bili nadškof i kardinal, ustanovili katoličansko tiskarno i v njej začeli izdavati za obrambo kat vere časopis z naslovom: „Obrambaˮ. Pri toj priliki so povedali sledeče zna- menite reči: „Želem, da te list pride v vsako hišo i če bi bilo potrebno, da rešim njegov ob- stoj, sem pripravlen tüdi svoj kardinalski križec i kardinalsko obleko zastaviti za njega.ˮ 1 tebi se mili dati mesečno dva dinara za krščanske Novine i en dinar pa 25 par dati za M. List, je šteromi dobiš ešče brez- plačno kalendar Srca Jezušovoga? Se ti mili to dati za krepitev tvoje düše te, gda se ti ne mili zdavati ta vnogo vekše svote za tobak, ki ti vničavle zdravje i za alkohol, ki ti pogübla düšo, telo i vrednost? Pomisli, kakše pos- topanje je to?! Mislite, da bi delali naši gospodje brezplačno pri Novinaj i Marijinom Listi, da bi žrtvüvali svoje dneve i noči za to teško delo, če se nebi šlo za vaše zve- ličanje, za vaše vekivečno i vre- menitno dobro?! Mislite, da bi sveti Oča španjolskomi grofi, kda njim je ponüjao veliki dar za krasen kelih, odgovorili, ka rajši naj to da za dober tisk. če ne bi spoznali po Kristušovom navuki, da je ravno širjenje ka- toličanskoga tiska dnesden edno najbole potrebno apoštolsko de- lo?! I ti nebi stopo v te šereg apoštolov, ki širijo dober tisk, ki hrepenijo po vsikdar vekšem narastla kat. listov? Ne bi si voščo za večnost neskončno pla- čilo, štero dobijo od dobroga Pastira po smrti, ki so čteli i ši- rili samo dobre liste?! Stopite vsi v te šereg i postanite naroč- niki v prvoj vrsti našega dob- roga tiska, Novin i Marijinoga Lista, šteriva se štampati za vas doma i v tüjini i če morete tüdi drüge katoličanske liste si na- ročite. Na delo za naš dober tisk. Vsaki v svojem srci bo noso pla- čilo za naročitev i širjenje naše- ga dobroga tiska, v lastnom srci bode noso plačilo v zagotoviti Bože reči: „Ki me odičijo, večno življenje zadobijo. Izjava vlade Dragiša Cvetkoviča. V notrašnjoj politiki: Sporazum s Hrvati. V zvünešnjoj politiki: Mir na vseh mejah. Senat i narodna skupščina sta vladno izjavo spre- jela z navdüšenim odobravanjom. Izjava kralevske vlade, ki jo je 16. februara 1939 na seji narodne sküpščine i senata preš- teo ministrski predsednik i not- rašnji minister Dragiša Cvetko- vič, se glasi: „Gospodje poslanci! Kra- levska vlada, šteroj mam čast predsedovati, sa je sestavila z najvišišim poslanstvom da se loti utrjevanja i ureditve naših znotrašnjih razmer, da pripravi Ureditev tistih pitanj, ki so po- goj za to Ureditev, i da poleg toga zbere vse lüdske sile, ki so se dosegamao jalove zaprav- lale v medsebojnom trenji i da je v trajnom notrašnjem miri ponüca za graditev tiste državne politike, ki bo porok popunoga mira v državi, gospodarskoga blagostanja i varnosti pa mira na mejah. Na toj poti je edno izmed glavnih pitanj brez dvojbe Ure- ditev razmer v naziranji, ki ob- stojijo že 20 let pri bratih Hr- vatih o osnovnih pitanjih naše državne politike. Stoječ na načeli, da se morajo med nami stvoriti trajni, bokši i trdnejši odnosi glede sodelüvanja v državnom živlenji ha fundamenti popune vednakopravnosti, i upoštevajoč pri tom važna dejstva naše zgo- dovinske preteklosti, misli kra- levska Vlada, da mora biti sporazum s Hrvati njena jasna i od- ločna politika. Zato morajo biti že priprave za to veliko pot že takšega značaja, da bodo odločno püstile na stran vse metode preteklosti, ki so to najvažnejše notrašnjedržavno pi- tanje z različnim taktiziranjom od- dalile od njegove prave ureditve. Kralevska vlada misli, da se more na toj poti stvoriti mo- čen fundament za usmeritev naše Znotrašnje politike. Kralevska vlada žele, da se v ozračji sküp- noga bratskoga razumevanja i strpnosti lotimo urejanja te zgo- dovinske naloge. Ali ravno za- volo njenoga velikoga pomena i kočlivosti, se moramo vsi zave- dati, da se morajo avtoriteta dr- žave, javni i Socialni red, var- nost imetja i red v upravi v ce- loti ohraniti. V svojoj gospodarskoj i finančnoj politiki bo kralevska vlada posvetila vso svojo pozornost tomi, da se smotrno i po načrti zagotovijo najugodnejši pogoji, tak gmotni, kak tehnični i düševni, za kem bogši gospodarski napredek v državi, tak da bo postopno di- ferenciranje našega gospodarstva i bogša izraba naše možnosti pripomogla k splošnomi povzdigi lüdskoga blagostanja i gospo- darske neodvisnosti. Stojimo brezpogojno na stališči, da je proračunsko ravnotežje osnova i fundament dobrih državnih fi- nanc. Kralevska vlada bo pri tom upoštevala plačilno moč prebi- valstva i pravilno razdelitev bre- men. Še posebi bo pa posvetila pazko javnomi krediti v državi i zbogšanji pogojov za razvoj na- rodnoga varčevanja, pa bo za- gotovila trdnost naših penez, V zvünešnje-političnom po- gledi bo kralevska Vlada nada- lüvala dozdajšnjo politiko z is- tim prizadevanjom i v istoj meri, s cilom ohranitve mirü i politič- ne okrepitve naše države. Kra- levič Jugoslaviji se je v zadnji peti letaj, pod vodstvom kralev- skoga namestništva, posrečilo s trajnov i tvornov politikov do- segnoti z velesilami i vsemi so- sedami tesnejše prijatelske stike. Uspehi zadnji let dokazüjejo, da so bile poti, štere si je začrtala zvünešnja politika Jugoslavije za dosego mednarodnoga sporazu- ma, prave. Zato je bilo v težki mednarodni politični časaj zme- rom možno, držati se smeri, ki je pokazala, da žive kralevine Jugoslavija z vsemi državami v dobrom i vrejenom razmerji. Naloga naše zvünešnje politike bo tüdi v bodoče v tom, da bo skrbno čuvala že pridoblena pri- jatelska, da bo vse dobro raz- merje negovala i je izgradila v najbogšem smisli. Kralevska vláda je osvedočena, da bo za takši svoj program deležna pod- pore javnosti i podpore te zbor- nice, ka je neobhodno potrebno za Uspeh dobre državne politike, i da bo pri požrtvovalnom deli v toj smeri deležna visokoga zavü- panja kralevskoga namestništva.* =1 Ka pravi Srb, ki je vujšo z komunistične vojske v Španiji. Siniša Timotijevič, komu- nist, Srb iz Jugoslavije, je šo pomagat rdečim v Španijo. Prišo je nazaj potrt, ne v teli, nego v düši nad tistimi grozotami i kri- vicami, štere so tam delali rdeči. Sam priznava, da so to ne lüd- je, to je banda razbojnikov. Na- zadnje iz ogorčenoga;srca izjavla: „Toda, ka se mené tiče, sem dosta vido i dosta razmo. Pre- več je toga, kak da bi mogeo pozabiti na vse to i da bi mo- go dobiti nazaj moje nekdašnje osvedočenje. Iz rdeče Španije se vračam s osvedočenjom v srci, da je komunizem najvekša nevarnost, štera grozi človeški i odsehmao bo moja jedina na- loga, — moja, ki sem bio član rdeče brigade v Španiji — da se božim proti rdečim, naj bo- do tej ali oni.“ Naj toga povrnjenoga ko- munista reči odprejo oči vsem zapelanim. Predsedstvo v narodnoj skupščini z odbori zvoljeno. Za predsednika narodne sküpščine je zvoljeni Milan Si- monovič, bivši minister, za pr- voga podpredsednika Mihelčič Alojz, župan mesta Celje, nar. poslanec, za ostaliva dva pa Pozderac Nurija, poslanec z Bos- ne i tretji dr. Dragan Damič. Zvoljeni so tüdi Štirje sküpščin- ski odbori, v imunitetnoga tüdi g. poslanec Bajlec. Država küpi za konjušnico posestvo pri Pragerskom. V te namen je finančni mi- nister odobrio 1,200.000 Din. Konjušnica na Ponovičeh na Kranjskom se tak raztégne tüdi na Štajersko. Ne bi škodilo, če bi prestopila tüdi bregé Müre i k nam prišla. *oi 2 NOVINE 26. februara 1939. Nedela v posti prva. Te je Düh Jezuša pelao v püstino, da bi ga vrag sküšavao. I gda se je posto štirideset dni i štirideset noči, teda je zaglado. I Pristopivši sküšavec pravo nje- mi je: „Če si Sin boži, povej, naj eto kamenje krüh postane.ˮ On je odgovorio: Pisano je: „Naj ne žive človek samo od krüha, nego od vsake reči, štera shaja z božih vüstˮ. Potem ga vrag vzeme s sebov v sveto me- sto i ga postavi na vrh cerkve i njemi pravi: „Če si Sin boži, vrži se doli, ar je pisano: Svo- jim angelom bo za te zapove- dao i na rokaj te bodo nosili, da z nogov ne zadeneš v kamen. Jezuš njemi je pravo: Pisano je lüdi: Ne sküšava! Gospoda, svo- jega Boga! ˮZnova ga vzeme vrag s sebov na kroto visiko goro, njemi pokaže vsa kralestva sveta i njih diko i njemi pravi: „Vse to ti dam, če predmé spad- neš i me moliš.ˮ Teda njemi veli Jezuš: „Poberi se, šatan, ar je pisano: I Gospoda svojega Boga moli i njemi samomi služi.ˮ Teda ga je vrag ostavo, i glej, angelje so pristopili i njemi dvo- ri1. (Mat. 4, 1—11). */ Kakši düh pa je odpelao Jezuša v püščavo? Brezi dvojbe Sv. Düh. Zakaj se je dao Kris- tuš izkušati? Da nam da zgled, kak naj se obnašamo v sküšnjavi. Hüdi düh je Evo v raji naj- prle sküšao s poželivostjov: „Za- kaj ne jeta od toga dreva?ˮ Po- tom s prevzetnostjov:„Kak Bog bodetaˮ, i tretjič z lakomnostjo v: „Spoznala bodeta dobro i hüdo- kak če bi njima pravo, da bo- deta mela vse dobro, a proti hüdomi se bodeta znala boriti. Ravnotak sküša hüdi düh Zveličara. Pri Evi je zmagao, tu je premagani. Sküša Zveličara s poželivostjov: „Povej, da to ka- menje postane krühiˮ i z prev- zetnostjo v: „Če si Sin boži, vrži se dobiˮ na konci z lakomnos- tjov: „Vse to ti dam!ˮ Ali bi pa bio greh, če bi Zveličar spremeno kamenje v krüh? Ne! Toga tüdi hüdi düh ne nameravao. On je šteo samo v Gospodi zbüditi neredno po- želenje po jeli. Boža vola je, da se Zveličar posti. Želeti jesti, gda je post, pa postane lehko moč- no poželenje. Meso jesti je ne greh, a želeti i jesti ga v petek je greh. Kristuš šatana šče zmagati s poniznostjov i ne z oblastjov. Zato se zazava na izrek sv. pis- ma i se ne poslüžüje ešče svoje bože oblasti, čiravno bi se leh- ko. Zednim pa nam davle lepi navuk, da je na sveti krüh ne vse, da je važnejše tisto, ka hrani düšo i düha. V drügoj sküšnjavi je hüdi düh vzeo Kristuša sebov na vrh cerkve. Šatan je pri prvoj šteo zvedeti, ali je Kristuš Sin boži. A Kristuš se njemi je ne razodeo. Zato je hüdobec zdaj prišo z vekšov sküšnjavov. Postili so se tüdi farizeji, a pri tom so bili puni gizde. Ostro, spokorno živ- lenje je ešče ne dokaz svetosti. Težkejša kak sküšnjava z pože- livostjov, je sküšnjava z nadü- tostjov. Pelao je hüdi düh Gos- poda v sveti kraj; tüdi sveti kraj, cerkev, ne varen pred sküšnja- vov. Pelao ga je gori na vrh cerkve; tak satan v sküšnjavaj vsikdar zapela na višino, odkec potem süne žrtev v globočino. Hüdi düh tüdi zdaj šče ni- kaj ne dosegno i zvedo. Nastopi z tretjov sküšnjavov. Pokazao je Gospodi dežele i kralestva sve- ta pa njemi vse ponüdi, če ga moli. V prvoj sküšnjavi je hüdi düh sküšao Zveličara v tom, v čem se včasi tüdi pobožen člo- vek pregreši: v nerednom pože- lenji po jeli. V drügoj sküšnjavi navaja Gospoda v nadütost, s šterov grešijo tüdi dobri lüdje, ki večkrat delajo dobra dela z namenom, da bi je svet častio. Tretja sküšnjava pa je takša, da bi v njoj grešio samo tisti člo- vek, ki nema več dosta vere. Hüdi düh je Zveličari pri- poračao, naj si žele i vzeme sve- tno imanje, zametavajoč Boga sa- moga. Zdaj je Kristuš hüdobca odtirao: „Poberi se šatan!ˮ Dozdaj je Kristuš ostao mi- ren, a gda šatan šče, da ga Kris- tuš moli, kak Boga, se razčemeri. Navuk za nas, da ostanemo mirni i potrpimo če nas drügi žalijo, ali moremo pa odločno nasto- piti, gda vidimo, ka drügi jemle čést Bogi. Dragi bratje i sestre ! Približavle se čas, da na- pravimo račun z našimi düšami i se zmirimo z našim Gospodom Jezušom Kristušom, z našim Od- rešenikom, ki je dao živlenje za nas. Za to veliko dobroto njemi darüjmo svoja srca i spri- mimo njegovo sveto Telo k sebi tü v hladnoj tüjini. Pozavlem vas bratje i sestre v Kristuši, pridite 19. marca v Tigy k sv. spovedi. Pridejo veleč. g. Camplin, naš izseljenski dühovnik. V Tigy pri- dejo že 18. marca večer i ki so blüzi, se lejko že zvečer spovejo, da njim bo drügi den ležej. Pri- dite v kem vekšem števili. Ne odvajajte, zato ka ne vemo, kda nas čaka zadnja vöra. Naj se vam ne mili tisti krajcar, ka ga na toj poti potrošite, ve vam lübi Jezuš vse bogato povrne po drügoj strani. Ne mejte izgovora, ka vas gospodar ne püsti. Že naprej ga prosite i njemi povejte, da naj vas 19. marca püsti v Tigy, kde bo slovenska sv. spoved. Poromajmo vsi, ki smo v oko- lici te den v Tigy, kde nas bodo naš izseljenski dühovnik z vese- ljom čakali. Pokažimo, da smo, čeravno v tüjini, še vedno deca svete Matere Cerkve. Obredi bodo takši, kak lani 28. aug. Obed bomo meli na fran- cuskom farofi, g. plebanoš iz Tigyja so nam obečali, da po- skrbijo za to i nas z veseljom čakajo. Obed bo koštao 15 fran- kov za vsakoga; ki ga šče meti, naj mi javi na spodaj navedeni naslov do 12. marca. Ki idete z vlakom do Orleansa, mate auto- kar za Tigy ob pol sedmih zajtra i ob poledenajstih predpoldnevom. Auto-kar je na desnoj strani stanice, kda vö pridete, velki kmično rdeči. Zveza je od vlaka i nazaj k vlaki v Orleansi jako dobra. Zato vam ne trbe nikaj po varaši bloditi i iskati. Ki pa ščete priti v Tigy že večer, mate zadnji auto-kar okoli 4 vöre popodne ali nekaj malo kesnej. Samo mi morate javiti bar 8 dni naprej, ka vam poskrbim preno- čišče. Prosim tüdi domače, ki majo koga v départementi Loiret, Cher Loiret, Eure Loiret, naj njim! javijo, či mogoče nemajo naro- čenih Novin, da je 19. marca sv. spoved v Tígy. Vsi domači pa mislite te den na nas v domačih cerkvah. Bog vas živi vse ! Moj naslov: Gutman Jožef, chez Mr. Aubry á Gidy par Che- vllly (Loiret). Vojaška pisma. Za časa svetovne bojne sam podpisani meo najtesnejše zve- ze z našimi dečki i moži vo- jaki, pa njihovimi domačimi. Pod- laga te zveze so bile Novine. Tak računam, ka je do desetje- zero teh pisem priromalo k meni i od mene na bojišče i v razne špitale. Nešterne teh pisem smo svoj čas že objavili i teh nemam več; vnoge sem pa ešče ohrano. Naj obüaim staro lübezen med Novinami i teh urednikom pa našimi bivšimi vojaki, naj sple- tena nit lübezni nas veže k več- nosti i tam vse zdrüži i naj osta- ne spomin te lepe lübezni, sam se odločo, da v Novinaj bar kratko objavim nam dospela vo- jaška pisma. Naj se po njih zbü- dijo v bivših vojakaj žalostno — veseli dogodki i junaški čini bo- jišč, v drügih pa, ki neso se bojüvali, poštüvanje do borcov. I da majo drüžine v živlenji osta- hh en spomin na strašne do- godke svetovne bojne, pošlem po objavi tistomi ali tistoga drü- žini pismo ali karto domo. Če pa že zemla, tüja, ali domača pokriva njihovo telo, naj zbüdijo ti spomini goreče molitve živih za pokojne. Jaz pa se bom vsa- ko nedelo, dokeč do te objave trpele, spominao pri svetoj meši tistih vojakov, živih i pokojnih, z šterimi sem meo zveze v sve- tovnoj bojni. Naj nas dober Je- zuš zdrüži v lubezni na zemli i ednok pri sebi v večnoj domo- vini, gde nega bojov, nego kra- lüje večni, blaženi mir. Prvo vojaško pismo, štero objavim, je vojaka Jerič Ivana, ki kak dühovnik goreče pasé Gospodovo čredo v Türnišči. KLEKL JOŽEF, urednik Novin. | H. b. J. K. Visokočastiti gospod! Že dugi čas je od toga, ka sam Vam zadnjokrat pisao. Pa oprostite toj drevenosti, zakaj pripoznam, da sam dostakrat za volo nekše düševne nemarnosti odložo papir i svinčnik. Pri pri- liki mojega zadnjega dopüsta sam Vas šteo obiskati, pa mi je na- zadnje čas zmenkao. Na zadnje dni so odložili den mojega iz- pita i sam že nikak nej mogeo priti dol. Kak sam že omeno, sam v časi zadnjega dopüsta, napravo izpit z Petoga razreda. Rezultat je nej bio Bog zna kaj leščeč: trikrat 1, dvakrat 2, i trikrat 3 sam dobo. Jaz sam zadovolen i pravim: hvala Bogu zdaj se pri- pravami za šesti razred. Opro- stite, da skoro celo pismo na- punita s predmetom moje osebe. Dosta bi Vam rad pisao od raz- no vrstni problemov, ali niti papir, niti okolščine mi ne dopuščajo toga. Zvün toga pa se vüpam v kratkom časi ednoga dopüsta i ta si pogučiva osebno. Če bo mogoče, bom naskori proso do- pust, zakaj srčno želo mara z gospodom Zorkom priti na do- püsti vküper. On, kak mi je Včera naznano, pride v par dnevaj do- mo i bom se mogeo paščiti, či ga še ščem doma dojti. Tüdi hvala za Novine i Marijin List. Redno je dablam. Jako sam se v novejšem časi čüdivao, ka so se Novine začele oblačiti v obleko od Sinkiewicza. Prav je tak, imitamur vse lejpo, da po tom tüdi samostojno kaj lepoga stvarimo. Tüdi jaz mam krasen predmet za edno povest, samo čakati morem i se vaditi, da dam izraz idejam. Pa tüdi primernejšega časa je potrebno k tomi. Ka se tiče mojega zdravja sam hvala Bogi lehko zadovolen Stanovanje prijetno v ednoj.štiri hiš broječoj vesničkici. 6 nas je tü. Drüžbe najdem zadosta pri civilami i tüdi pri mojih sovoja- kih. Nevarnost je — le samo za- časna. Jako me je užalostila no- vina, da ste prej betežni. Marija naj Vas ozdravi! Moje sočütje! Na svidenje! Srčen pozdrav Vam pošila Vam vdani JERIČ IVAN. Bojišče 26. VII. 1917. Zasedanje banovinskoga sveta v Ljubljani Preminoči tjeden se je vršilo j zasedanje banovinskoga sveta dravske banovine v Ljubljani. Banski svet je kotriga pri rav- nanji banovine s svojimi tanači, Dozdaj banski svet ne meo nikše drüge pravice, kak samo naprej prinesti žele naroda g. bani. Ali kak je g. ban v svojem lepom, dugom govori naznano, za kra- tek čas dobimo široke samo- uprave i te se delokrog banskoga sveta razširi z vekšov oblastjov. Samo po sebi se razmi, da ta vekša oblast i te vekši delokrog zahteva tüdi vekšo penezno pod- poro od strani države. Ar je med zasedanjom ban- skoga sveta prišla žalostna vest, da so sv. Oča mrli, se je ban- ski svet zbrao k sv. meši i molo za düšno blaženost pokojnoga poglavara katoličanske Cerkve. Med zasedanjom so banski svetniki povedali svoje žele i odkrili potrebe svojih krajov, štere zastopajo. Za Slovensko Krajino sta v večih govorih na- znanila potrebe našega kraja gg. Hartner Ferdinand i Bačič Franc, Banski svetnik lendavskoga sreza preč. g. Klekl Jožef so to pis- meno včinoli med zasedanjom i še poznej včinijo, kda ozdravijo, kajti en den pred zasedanjom, kda je že foringa stala pred nji- j hovim stanovanjom, ka bi jih na kolodvor odpelala, so vlegli. Na- padnola jih je stara sovražnica influenza i ponovo se njim je močen protin. Z božov pomoč- jov pa se pali okrepijo, i delajo naprej za večno i časno dobro našega naroda. Takše je junaštvo komunistov. Predsednik komunistične Španije Azana, je v svojem listi „Vanguardiaˮ zapisao sledeče reči, z šterimi je navdüšavao narod, naj zgrabi orožje proti generali Franci: „Jaz pa ščem tüdi svojo krv prelijati i kora- kati z vami či se bomo vsi bo- rili do zadnjega, bo pravična stvar gotovo zmagala.ˮ Pa te Azana i drügi voditelje komu- nistov so že davno spravili svoje drüžine na varno v Švico i v Francijo, sami pa za njimi pobeg- noli z vkradnjénimi cerkvenimi i drügimi kinči, a siromaški na- rod pa püstili od lakote i mraza vmirati i bloditi po nedostopnih cestaj. Takše je komunističko junaštvo. Pa načiše niti biti ne more, ar ki Boga ne pozna, lü- biti ne more. Sovjetska Rusija. Atentat na maršala Verošilova. Na maršala Vorošilova je bio od strani višiši častnikov i uradnikov komisariata za ob- rambo pripravleni atentat, ki bi se naj izvršo na banketi, ki ga je Vorošilov priredo na čast maršali Budjeniji., Vorošilov pa je banket v zadnjem hipi odpo- vedao. Mogo je pač nikaj izvo- hati od te zarote, zato so bili tüdi prizadeti častniki moskov- ske garnizije i uradniki njego- voga komisariata aretirani. Vo- rošilov sam je par vör vodo za- slišavanje, nato so je nadalüvali sodniki iz Lubjamke. V zvezi s tem je bilo aretirani že 100 vi- šiši uradnikov i dva generala. Vorošilovo stanovanje so zastra- žili člani GPU, tej so prišli tüdi namesto uradnikov v njegov ka- binet, član GPU je zamenjao tüdi osebnoga šofera Vorošilova. V zvezi s tem je bilo že več smrt- ni žrtev. Predvsem se je GPU vrgla za Židove, a sledkar je do- bila iz Kremlja naročilo, naj njim prizanaša. Kulturni obzornik. Izseljenski zbornik. Ljubljana 1938., Str. 138. Lansko leto, dne 11. julija 1938, se je vršilo v Ljubljani v franciškanski dvorani ustanovno zasedanje izseljenske zbornice. Navzoči so bili odlični zastopniki državne in cerkene oblasti. Dru- žbo sv. Rafaela za Slovensko krajino je zastopal njen predsed- nik g. J. Klekl. Izseljenska zbornica je bila za naš slovenski narod prepo- trebna ustanova. Pred par dnevi je izšel njen prvi Izseljenski zbor- nik za leto 1938. Uredil ga je tajnik Rafaelove družbe v Ljub- ljani p. Kazimir Zakrajšek. Kaj je izseljenska zbornica? Je „izseljenski parlament, kjer se združujejo na skupno delo za naše izseljenstvo vse občine in fare, naša društva, zveze, vse ustanove in vsa slovenska izse- ljenska društva, zveze, jednote v tujini. To je banovinski svet naše desete banovine.ˮ (Str. 2). Ta prvi letnik Izseljenskega zbornika vsebuje v glavnem opis ustanovitve slovenske izseljen- ske zbornice in njenega poslan- stva (str. 7-40) ter seznam na- ših izseljenskih kolonij po svetu in državnih zastopstev v tujini (Str. 63—137). Nas zanimajo tu tiste strani zbornika, ki se tičejo našega prekmurskega Izseljenstva. G. Klekl je na zasedanju poročal o naših prekmurskih se- zonskih delavcih. Opozoril je na neurejene razmere med našimi izseljenci v Franciji in Nemčiji. „V Franciji je raztresenih nešteto delevcev, ki imajo samo enega duhovnika, g. Camplinaˮ in še za tega je gmotno nezadostno preskrbljeno. „Predlagam, da se na vsak način pošlje tudi v Nem- čijo in Francijo toliko duhovni- kov, kolikor jih je potrebno, da bodo lahko vršili dušno pastir- stvo med našim sezonskim de- lavstvom. Tam so mlada dekleta izpostavljena vsem nevarnostnim, pa ni duhovnika, ki bi to mla- dino čuval na poti nedolžnosti in morale. Zato bi prosil, naj bi se poskrbelo tudi za stalne po- tovalne stroške tem duhovnikom, ki bi čuvali našo mladinoˮ(Str. 33-34). Izseljenski duhovnik v Ar- gentini Janez Hladnik govori o Slovencih ob srebrnih vodah (Str. 44—49). Na raznih mestih po- roča tudi o prekmurskih izseljen- cih v Buenos Airesu. Svojé sre- dišče imajo ti na Avellanedi. „Upravno ta del mesta ne spada pod Buenos Aires, ki je samo- upravno mesto, temveč spada v provincijo Buenos Aires, dejan- sko pa je z Buenosom čisto strnjeno...ˮ Tu na Avellanedi se je koncentriralo Prekmurje in tako danes, če govorimo o Slovencih v Avellanedi, s to besedo misli- mo predvsem na Prekmurce, ki tvorijo jedro avellanedskih Slo- vencev, čeprav ni drugih Sloven- cev tamkaj nič manj po številu, le da ne tvorijo nikake vzajem- nostiˮ (Str. 45). Kako to, da so se zbrali naši Prekmurci v takem številu na Avellanedi? Ker je tam blizu „dela za tisoče rok in se je sta- novanje dobilo in se še danes dobi došta ceneje, ker so hiše precej zasilno zgrajene in nudijo prav malo udobnosti in morajo imeti v sebi nekaj več krščanske potrpežljivosti tisti, ki hočejo tamkaj živeti v miru s svojimi sostanovalci, zato je bilo mogoče našim blagim rojakom iz Slo- venske krajine, ki so tako mir- nega značaja, da so ostali in še danes vztrajajo tamkaj med ba- bilonsko zmešnjavo vseh naro- dov sveta in v težkem industrij- 20. februara 1939 N O V I N E 3 Misijon na Tišini. Vsaki človek ma v svojem živlenji gotove slovesne dogod- ke, šterih se z veseljom spomi- na i šteri so njemi v spodbüdo, kda se jih Spomni. Takši dogo- dek se je zvršo tüdi pri nas na Tišini. Meli smo sv. misijon od 5. do 12. februara. Vodila sta ga soseda salezijanca gg. Vogrin Štefan i Lovrenčič Jožef, oba iz Martinišča. Z veseljom smo ga začnoli, navdüšeno nadalüvali i slovesno dokončali. Z veseljom smo se punoštevilno vdeležüvali predg od večnih istin i splošnih navukov. Posamezni sloji so pa želno pričaküvali svoje stanov- ske navuke. Vsa fara je kak naj- bogše opravila sv. spoved. Ne vemo, ka bi što izostao. Vsi so pa od svoje spovedi naprej vsaki den pristopali k sv. prečiščava- nji. Tüdi naše Vučitelstvo z prav malov izjemov je lepo s svojimi varovanci pristopilo k sv. Sve- stvom i tak pokazalo, da tisti dobro vzgaja, šteri se poslüžüje nadnaravnih pripomočkov. Vsa Pohvala našemi vučitelstvi! Kak slovesno i goreče smo dokončali naš misijon kaže to, ka se je za časa sv. misijona prečistilo od 6 do 7 jezero lüdi i ka smo se vdeležili zadnji den v popolnom števili zad- njih predg i do 2 jezero düš prek rimske procesije. Kakša le- pota, kakše navdüšenje je bilo, to so svedočili nešteti rdeči pla- meni naših bakel, ki so nesli naše sklepe i naše molitve pred Vse- mogočnoga. Prosimo Boga, ka bi vsi stanovitni ostanoli do smrti i ka bi tüdi vse fare Slov. Krajine, kda do mele misijon, nasledüvale naše navdüšenje i našo gorečnost. Naš zaklüček so povzdig- noli visiki gostje: g. dr. Bratina z gospov, naš srezki načelnik, po- em naš poslanec g. Bajlec, g. Cerec i g. Casar iz Sobote. Ome- njeni gospodje so meli delavsko spravišče na Tišini pred zaklüč- kom misijona i so se nato vde- ležili procesije. Prisrčen sprejem dr. Korošca, častnoga meščani ljubljanskoga mesta v Slovenskoj prestolici. Voditeo slovenskoga naroda dr. Anton Korošec je 19. febr. prvič prišeo v Ljubljano po de- cemberskih volitvah. Čerav- no njegov prihod ne bio napovedani, je vendar dr. Korošca počakalo na po- staji i pred njov nad jezero lüdi iz vseh stanov. Ljub- ljana je pokazala, kak ceni preizküšenoga voditela Slo- vencov. Na postaji ga je prvi pozdravo ban g. dr. Marko Natlačen, zatem ljubljan- ski župan dr. Juro Adlešič, nje- gova gospa je poklonila dr. Ko- rošci krasen šopek cvetja. Na postaji je dr. Korošca čakalo več poslancov, kanonik Klinar i zas- topniki raznih drüštev, ki so ga navdüšeno pozdravili. V ponde- lek so dr. Korošci izročili znake častnoga meščanstva mesta Lju- bljane. Mestni svet ga je najmre pred časom izvolo za častnoga meščana. Nova Vlada na Madjarskom. Kratkoga živlenja je bila prvoga praktičnoga ka- toličanskoga ministerskoga predsednika, dr. Imrédyja vlada. Na njegovo mesto je stopo grof Teleky. Na Vo- grskom jako močno narašča narodni socializem, te je vrgo Imredyja. Zmislili so na njega, da ne čistokrven Mad- jar, ar je pred okoli sto leti bila njegova babica židovka. Narodni socialisti najmre ne vidijo radi židovov. A to vse je samo lz- govor, da vržejo dobroga kato- ličanca iz vlade i dobijo v no- voj vladi vekši vpliv. Glasi iz Slovenske Krajine. Ob svojoj šestdeset- letnici je poslao Mencigar Franc, naš stalen naročnik iz D. Slaveč, 20 Din. na Dom sv. Frančiška i 10 Din. na misijon g. Kereca. Gda se našemi 20 letnomi naroč- niki prav toplo zahvalimo za poslane dare, njemi Že- lemo, naj ga za 60 letnico dober Bog v obilnosti bla- goslovi. Na misijon g. Kereca so poslali v dinaraj: Men- cigar Franc, D. Slaveči, 10, Horvat Agneška i Jožef iz Francije 10, Felbar Franc, Renkovci, z Francije 26.25, Sukič Ana z Francije 20 Din. — Bog povrni. Penez odposlan potom sal. drü- žbe g. misijonari. Bogato naročnino v zne- ski 100 din. nam je poslao g. primarij dr. S. Brandieu iz So- bote. Bog povrni! Na podporo Novin je po- slala Horvat Ana z Pariza 10.50 din. Bog plačaj. Zagiftati se je šteo Čeke Ludvik iz Dugoveških Goric febr. 15. na Hotizi. Spio je esenc, a gda ga je jako peklo v želodci, je kričao za pomoč i rešili so ga smrti. Čeke je zet kolonista Papeža na Gredaj. Samomor je šteo zato zvršiti, ka ga je test prej zgono. Strehovci. Sin našega ob- činskoga starešina i mlatilničara, g. Gerenčer Jožefa, Jožek, je skleno sv. hižni zakon v nedelo, 19. t m. v Türniškoj cerkvi. Za ženo si je vzeo mladenko Zadra- vec Ano iz Nedelice. Na njego- vom domi je bilo gostüvanje v nedelo, štero je minolo v pon- delek v jako velikom veselji i od vnogo obiskani gostov. Jožek, zapüsto si nas! Posebno veselje si nam delao v mlatidev s svo- jov mlatilnicov s samovozačom. Zdaj Ti pa Želemo puno blago- slova i veselja v tom novom mesti. Posebno pa da živeš po vzgledi sv. Drüžine. Vse tiste širitele, ki so dobili več januarskih Mariji- nih listov, kak majo naročnikov, prosimo, naj višešnje liste nemü- doma pošlejo na uredništvo v Črensovce, ar je na drügih kra- jih prosijo. Sobota. Smrtna kosa. Pre- minoči petek so k Večnomi po- čitki položili go. Števančec Jan- ko, ženo g. Števančec Ludvika, krojaškoga majstra v Soboti. Na zadnjoj poti jo je sprevodilo vnogo naroda. Naj počiva v miri! Preostalim naše sožalje. — Ka bo z Kolodvorskoj vulicov? Lan- sko jesen so začnoli to vulico popravlati i ar je nastopo mraz, so z delom henjali i prek zime je ta vulica stala v jako nevar- nom stani. Priporočali bi samo, zdaj, gda je tak lepo vremen, da bi z delom šli naprej, ar pride sprotolešnje grdo vremen i delo de potem Otežkočeno, a za pro- met je pa ta vulica najglavnejša, ar proti cerkvi se nikak nemre redno prevažati z velikimi kola- mi, a tem menje z velkimi to- vornimi automobili, šterih je od dneva do dneva vsigdar več. Pa tüdi za siromaške delavce bi to dobro bilo, ar skoro skoz cele tri mesece ne so prišli do nikšega zaslüžka. — Prekmurski tjeden. Kak nam je znano, bo letos junija v Soboti prekmurski tjeden, na šteroga se že zdaj preveč pripravlajo. To bo za našo krajino, posebno pa za Soboto, nekaj zvünrednoga. Pri toj pri- liki bo tüdi blagoslovlen novi Trgovski dom, ki stoji poleg De- lavskoga doma. Bole obširno od toga tjedna bomo v ednoj pri- šestnoj številki pisali. Strehovci. Z veseljem smo sprijali Kalendar Srca Jezušovoga. Posebno nas je razveselilo, kda smo zaglednoli sliko naše kape- lice sv. Vido, i kda smo čteli one vrstice, štere je napisan g. pisec. Ima pravi Vse je bilo tak i tüdi se ešče zdaj vse tak godi na Vidovo, čiravno, ka se je že dosta vse spremenilo, kak je bilo pred par dvajsetih letih. — A proščenje je 15. junija Prinas. Vančaves. V nedelo, dne 19. februara, sta se zdala v Ti- šinskoj cerkvi Ratnik Matjaš i Mihalič Antonija, obadva sta iz jako poštene hiže, v šterivi hiži prihajajo „Novineˮ i „M. Listˮ. V zakoni njima želemo obilo božega blagoslova, pa njima is- kreno Čestitamo. Bog vaj živi na vnoga leta. Smrtna nesreča. Premi- noči tjeden se je smrtno pone- srečo Pentek Karol, lesni trgo- vec iz Otovec. Pri prevažanji lesa je po nesrečnom naklüčji prišeo pod kola, štere so ga tak vküper spotrle, da so ga mogli spraviti v sobočki špitao, gde je po krat- kom trplenji nazaj zročo düšo nebeskomi Oči. Iz sobočke bol- nice so ga spravili domo v Otov- ce, gde so ga položili k večno- mi počitki. Sprevoda se je vde- ležilo vnogo naroda, ka je do- kaz, da ga je vse rado melo. Naj počiva v miri v tak prera- nom grobi. Familiji pa izražamo naše sožalje. Proda se mlatilnica Marschal 4. HP. 42. KOBILJE, ZAHVALA. Ob prebridki izgübi moje nad vse lüblene žene, gospe Števančec Janke se tem potom najlepše zahva- lüjem vsem, ki so pokojnico v tak velkom števili sprevodili k zadnjemi počitki, darovali vence i cvetje, meni izražati sožalje i me tolažili v teh tež- kih dnevaj. M. Sobota, 17. febr. 1989, Žalüjoči mož Števančec Ludvik ZAHVALA. Za mnoge izraze sožalje, katere smo prejeli ob izgubi našega pr drag ga moža, ozi- roma očeta Balkanji Ernesta se tem potom vsem najiskre- nejše zahvaljujemo. Dol. Lendava, meseca febr. Žalüjoča družina. Ali veste, kako?... Dasi se o zavarovanju „Karitas“ mnogo govori in piše, je vkljub temu mnogo ljudi, ki še ne vedo, kako se lahko pri njej zavarujejo. Ali vl veste, kako? Morda tudi ne. Poslušajte ! Pri „Karilasˮ se lahko zavaruje vsak člo- vek od sedmega do osemdesetega leta starosti. Obrniti se mora na zastopnika „Karitasˮ, ki ga ima skoraj vsaka žup- nija, ali na Vodstvo „Karitasˮ v Mari- boru, Orožnova u. 8. Ob sklenitvi za- varovanja se izpolni ponüdba, ki jo zavarovanec podpiše, Obenem pa plača 10 ali 20 Din. sprejemnine. Mesečne premije zavarovanec sam določi. Naj- manjša je 5 Din., največja pa 75 Din. Vsa potrebna pojasnila in navodila dajo zastopniki, oziroma vodstvo. ... Zdaj na koncu pustnih dni pomislimo, koli- ko so ljudje izdali za zabave. Odtega niso imeli nobene prave koristi. Kar pa izdamo za zavarovanje, to bo celim družinam v veliko korist... Glávna zastopnika za Slovensko krajino sta ga Jožica Skalar v M. Soboti in Zver Jožef, tajnik posojilnice v Črensovcih. (stolne i vinske sorte) z korenjom oda TROJOK Stanislav, Lendavske gorice hšt. 416. VCEPLENO TRSJE Žalostna zgodba dva mladoletniva brata iz Hrvatskoga. Pred dnevi je Orožništvo iz Jesenic prijalo dva dečka, ki sta bila vse raztrganiva i sta hodila od hiše do hiše prosjačit. Orož- nikom sta izpovedala, da sta si brata isto iz Zagreba i da jih je doma 21 dece, šteri živejo v najvekšem pomenkanji. Oča je invalid i dobi mesečno 600 Din. podpore, štero vse zapije, deca i mati so pa prepüščeni cesti i lakoti. Mati tüdi more prositi po hišaj, da njeva najmenša bratja i sestre prehrani i da ne prej- dejo od lakote. Njiva dva, eden je 12 let, drügi pa 15 let star, pa sta prisiljeniva oditi od doma, ar ka mati naprosi okoli po hi- šaj, komaj zadostüje maloj de- čici. Orožnikom sta se dečka smilila i jiva so gnali na stanico, gde so jiva nasitili i oblekli, po- tom pa po železnici spravili na- zaj v Zagreb. Službena naznanila Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in Sadjarski šoli v Ma- riboru v četrtek, dne 2. marca 1939. Tečaj je brezplačen, teore- tičen in praktičen in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18 ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečaj- niki sami. raznovrst- ne sorte se kupi ugodno pri FRANCU SERŠEN v VERŽEJU, banovlnsko odobreni trsnici. Cena po dogovoru. Cepleno trsje skem ozračjuˮ (Str. 46). Mnogo Prekmurcev, ki so se najprej na- selili v Urugvaju, v Montevideo, so pozneje prišli na Avellanedo si iskat dela in kruha.V območju Avellanede je kakih 1500 Slo- vencev, raztresenih daleč na okoli. Blizu središča jih je kakih 500. Od teh je polovica Prekmurcev. V središču samem je prekmurski element v pretežni večini. Ravno v prekmurskih izseljencih ima g. Hladnik veliko pomoč pri svojem težkem delu. Sam pravi: „Med pomembnejšimi osebami aveža- nedskega slovenskega življenja so zlasti Ütroša, pri katerem je sedaj glavno zbirališče, Iva- nič, Balažic, Žlebič, Ošlaj, Kreslin, Preininger. Kot orga- nizator sta pridno delovala oba brata Laha, izobražena fanta, ki pa imata svoje delo preveč oddaljeno in se sedaj manj mo- reta žrtvovati. Največ spretnosti v društvenem delu ima Martin Kustecˮ (str. 46). Sama naša imena. Služba božja na Avella- nedi se vrši vsako drugo in če- trto nedeljo v mesecu. Omahen Franc podaja pre- gled našega izseljevanja v letih 1936—1937 (Str. 53-62) in si- cer za vso Jugoslavijo. Iz statis- tičnih podatkov je razvidno, da je v naši državi najbolj „izse- ljenska ravno dravska banovina in v tej — Slovenska Krajina, Skoraj tretjino vsega jugoslovan- slcega izseljenstva daje Slovenija, lahko bi rekli — Slovenska Kra- jina. Statistika v zborniku nam- reč navaja, da se je leta 1937 izselilo v kontinentalne države | 6 865 izseljencev iz Slovenije. Borza dela v Soboti pa je v letu 1937 posredovala v Franciji in Nemčiji delo 5.236 izseljencem — to je skoraj 80% vsega izse- ljenstva iz dravske banovine Toliko o tem izseljenskem zborniku. Vidimo, da se v njem zrcalijo tudi razmere med naši- mi prekmurskimi izseljenci. Upaj- mo, da bodo prihodnji zborniki izseljenske zbornice tudi v tem oziru še bogatejši in izčrpnejši. Priporočamo, da si nabavi ta zbornik vsak, komur je vsaj nekoliko mar usoda naših šte- vilnih bratov in sester širom sveta. Iz njega bo spoznal, kako obširno je to vprašanje in kako pereče za slovenski narod ter kako je potrebno, da vsak po svojih močeh sodeluje pri tem važnem delu. Zbornik stane 20 din in se j dobi pri Izseljenski zbornici v Ljubljani. —iš— Notrašnjost tišinske cerkve, posvečene rojstvi Device Marije, v šteroj se je vršo sv. misijon. 4 N O V I N E 26. februara 1939 Krampač Ana, Ferme du Thuilly. Preč. g. uredniki Poši- lam vam vnogo najlepših po- zdravov i vam naznanim, da sam znova spremenila mesto. Po- zdrave pošilam celoj Slovenskoj Krajini. Lazar Štefan i žena, Deuil, Francija. V imeni dragoga Jezuša, Vas lepo pozdravlava s ženov, častiti gospod urednik i se Vam iz srca lepo zahvaliva na rednom pošilanji Novin ino Marijinoga lista, šteroga redno dobivava vsako soboto ali gvüšno v ne- delo. Sva poslala naročnine za 1939. leto. 108.50 Din. ka je više, pa pošlite na misijon gospoda Kereca. V imeni dragoga Jezuša Vas še lepo pozdraviva i vse ki se tak težko trüdite s temi listi, šteri so nam na tak velko veselje i na veliki hasek za nas vse, ki smo v tüjini. Varga Steve i lena Ana, Willoughby, N. Amerika iz Stre- hovec. Preč. g. urednik! Najlepše vas pozdraviva i vam želeva lübo zdravje, ka bi se mogli brigati za nas izseljence i nam z Vašimi listi kazati pot k Bogi. Magdič Jožef á Lanaoul. V imeni Jezušovom vas pozdrav- lam g. urednik i vam želem zdrav- je i vse dobro. Bog vas ohrani še vnogo let, da bi vrejüvali naše krščanske liste. Dosegamao sam je šteo pri izseljenci Tkalec Ivani, zdaj postanem sam naročnik. V Novinah najdem novice od svo- jega rojstnoga kraja, šteroga sam mogeo zapüstiti. Šče ednok vas prav lepo pozdravim. Z menov vas pozdravijo tüdi Ivan Tkalec i dve izseljenki iz G. Lendave. Matjašec Ana á Esnes. Pre- častiti g. urednik, po dugom časi se vam oglašam. Najlepše vas pozdravlam i vam želem zdravje i veselje v novom leti, da bi nam mogli vrejüvati naše liste, ki so nam izseljencom veliko veselje i tolažba v hladnoj tüjini. Hozjan Katarina, Borney, iz Hotize. V Jezušovom imeni vas najlepše pozdravlam kak tüdi hotižko faro z g. dühovnikom, starše, brate i sestre, šteri smo po sveti raztepeni. Novine i Ma- rijin list redno dobivam. Tej listi me jako razveselijo i okrepijo v tüjini. Višek naročnine je za mi- sijon g. Kereca. Jug Cirenlja, Chlne Shangai. Najlepše se zahvalüjem za po- šilale Novin i Marijinoga lista, štere sam dobivala v Japonsko. Težko mi je bilo zapüstiti uboge Japončke, šterim sam se že pri- vadila. Zdaj sam premeščena na Kitajsko i se moram Kitajščine včiti. Pod pokorščinov predstoj- ništva za rešenje düš rada vse žrtve prenašam i je darüjem lü- bomi Zveličari. (Pismo domačim v Gederovce). Navodila jugoslovenskim izseljencom v Franciji. 10) Obnavlanje delavskih legitimacij. Vsaki naš delavec v Fran- ciji mora zvün svojega jugoslo- venskoga potnoga lista meti v redi tüdi francosko delavsko le- gitimacijo, (carte d’ identité) ki njemi omogoča neovirano bi- vanje i delanje v Franciji. Svojo prvo delavsko legiti- macijo vsaki naš delavec dobi na podlagi svoje prve delavne pogodbe. Vrednost te legitima- cije poteče za industrijske i po- ledelske delavce po trej letaj, dokeč je vrednost prve delavske karte za šumske i sezonske de- lavce vsikdar omejena po traja- nji njihove delovne pogodbe. Postopek pri obnavlanji vrednosti, to je pri podalšavanji delavčeve legitimacije za indus- trijske, poledelsko i šumske de- lavce je sledeči: da naš delavec lejko obnovi svojo delavsko le- gitimacijo, mora dobiti od svo- jega delodajalca potrdilo o za- poslitvi v dvema vednakima iz- vodama, obeh overjenih od strani občine ali policijskoga komisa- rijata (certificat d’ embauchage, établi en deux exemplaires et légalisés par le Commisariat de police ou de la Mairie). Ta dva izvoda delovnega potrdila mora delavec priložiti svojoj pismenoj prošnji Ministrstvi dela, napisa- noj na takšem papiri (papier timbré) od 5.40 Fr. Tisti naši delavci, ki živejo i delajo v Pa- rizi ali v départiment-i Seine, morajo svojo prošnjo poslati na naslov: Ministére du Travail, 391 rue de Vaugirard á Paris. Vsi ostali naši delavci, ki živejo i delajo v drügi départe- mentih Frencije, morajo svoje prošnje za obnovitev delavske legitimacije poslati na „Office départemental du placementˮ pri prefektuˮ départementa. Zvün omenjenih potrdil o zaposlitvi mora vsaki delavec svojoj prošnji priložiti vsa potr- dila o zaposlitvi pri vseh svojih prejšnjih delodajalcih, a zlasti tisto Potrdilo, da je v redi skon- čao svojo prvo delavno pogodbo. Spreminjanje stroke ne do- voljeno brez predhodnoga odob- renja francoskoga Ministrstva dela. To pomeni, ka se n. pr. poledelski ali šumski delavec ne sme zaposliti v kakšemkoli deli industrijske narave. A pri tom naši delavci morajo znati, da se v Franciji vsako delo, štero ne poledelsko ali šumsko, ma za industrijske. Sprememba stroke brez odobrenja ma za posledico od- lok francoskih pristojnih oblasti v izgoni dotičnoga delavca iz Francije. Ta strogost se razlaga z dejstvom, da v Franciji zdaj neso potrebni inozemski indus- trijski delavci, nego samo pole- delski, šumski i sezonski. Vendar se naši industrijski delavci lejko zaposlijo pri deli industrijske narave v šumi, n. pr. pri podiranji debel, tesanji že- lezniških prečnic, deli na žagi itd. i pri tom obdržijo svojo in- dustrijske legitimacijo. Našim šumskim delavcom, ki so v redi skončali svojo prvo delavno pogodbo, je dovoljeno, da so ešče nadale zaposleni pri šumskom deli v Franciji. Ar pa je vrednost njihove delavske le- gitimacije (carte d’ identité) ome- jena po trajanji njihove prve de- lavne pogodbe, zato je neob- hodno potrebno, da v svrho po- dugšanja te legitimacije dobijo od svojega dotedašnjega ali no- voga delodajalca dve vednakivi potrdili od nove zaposlitve i da se na to v vsem ravnajo po gor- njih navodilaj za industrijske i poledelske delavce. Posebi se priporača našim šumskim delavcom, da v nied- nom slüčaji ne podpišüjejo nove delavne pogodbe, ar za podug- šanje njihove delavske legitima- cije — zvün svedočanstva od dovršeno prve delavne pogodbe i našega potnoga lista, šteri more biti vredi — zadostüjeta omen- jenivi dve potrdili v novoj za- poslitvi. Opomina se naše sezonske poledelske delavce, t. j. tiste, ki prihajajo z šestmesečnov delav- nov pogodbov izklüčno zavolo obdelüvanja sladkorne repe — da se po končanoj svojoj delav- no! pogodbi morajo vrniti do- mo, ar je izklüčena vsaka mož- nost za podugšanje njihovoga bivanja i dela v Franciji. Poštüj očo i mater. Če poglednemo v denenešnji moderni svet i čtemo svetovno časopisje, vidimo, da se skoro Povsedi najbole gazi Štrta boža zapoved. Ka je tomi vzrok? Vzroki so različni, a najglavnejši vzrok je pa slaba vzgoja i slab vzgled starišov. V te način na- pišemo par žalostni slučajov, ki so se dogodili pri nas. 1. Edno kesno večer je mati poslala svojo 10 letno deklinico v krčmo po vino, rekši njej: „Oča te zbije,če ne bode vinaˮ. Deklinica na pol bosa i slabo oblečena je bežala daleč na ko- nec vesi v krčmo po vino. Tre- petajoč od mraza, prinese vino. Oča je med tem že pijan prišeo domo iz dela i je začeo ženo obdelavati z grdimi rečmi. De- klinica dene pred njega vino i odide na tihoma v postelo, se pokrije, da naj ne čüje očine psovke. Mati vöni na pragi, de- klinica pa v posteli se jočeta. Pošila jivi od doma v svet, naj ideta i naj delata kak on. Mati i hčerka si na drügi den premi- šlavata, ka bi naj včinole, da bi se ognole toga vekivečnoga pekla. Nato deklinica pravi: „Draga mama, mi se včimo v šoli .Po- štüj očo i materˮ, kak morem poštüvati jes očo, gda skoro vsakši večer pride domo pijan, kesno v noč preklinja, naj pre- ganja, nemave niti falajček krüha doma, jes ne obüteli i ne gvanta, trepetajoč od mraza morem da- leč v ves iti po vino, vse zapije, ka slüži i šče ví njemi morete dati od trdo zaslüženoga pranja. Na tihoma je šepetala te reči materi, štera jo je z skuznatimi očmi poslüšala. 2. Edno nedelo popoldne pravi oča svojemi dvanajstletno- mi sini, ki hodi v gimnazijo, da se naj vči, da bode ž njega tüdi ednok eden gospod. Sinček se je ne šteo včiti i bi rad šo z starišoma. Zato pravi, draga ma- ma, tüdi jes bi rad šo z vama! Mati njemi odgovori, da v krčmo na ples on nesmi iti, njiva ideta ta. Sinek pa pravi, da naj ne- deta v krčmo, nego na sprehod. Zdaj se oglasi oča i pravi: Znam- kar bodeva ta šla, kama miva ščeva.Ti ostani doma. — Sinek vidi, da zobston prosi stariša, zato je samo žalostno poveso svojo glavo i se jokao. Gda sta stariša že odišla, si je sinek zmislo na staro arendaškinjo, ki je bila v njihovoj hiši i ki je jako dobra ženska, da bode šo k njej. Gda je dečkec prišo k njej, ga je starka pitala, ka pa oča i mati sta ne doma? Dečko odgovori, da sta odišla na ples. Nato njemi starka pravi, da bode njemi nekaj pripovedavala, ka naj tüdi svojim starišom pove. „Tüdi jes sam mela štiri dece, štere sva z pokojnim ajtekom po nedelaj hišo zaprla i sva odišla ednok v krčmo drügoč pa v ka- varno. I zdaj, gda so moja deca že dorasla i so na svoji perotaj, me nieden nešče obiskati, ka bi mi pomagao na stara letaˮ. Si- nek si je to pripovidavanje jako k srci vseo i je na drügi den pripovedavao svojim starišom, ki so ga pa več ne püstili k aren- daškinji i so njemi močno zagre- šili, da če ešče ednok prestopi prag arendaškinje, gda njiva ta v krčmi ali gdekoli, te njemi že pokažeta. * To sta samo dva dogodka, šteriva Posvedočite, da so stariš- je sami krivi, ka se krši štrta boža zapoved. Stariš, davaj do- ber vzgled deteti, to ti je prva dužnost. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije | 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini ! „PUTNIKˮ Kako sodi Francoz o za- konu z inozemci. Veliko naših se v Franciji poroči. Ne samo, da se poročajo med sabo, ampak v zakon sto- pajo tudi z Francozi samimi. Vendar to nikakor ne priporoč- ljivo, že zato ker obvezni civilni zakon v Franciji ni načelno ne- ločljiv in se razporoka dovoli večkrat iz nevelikih vzrokov, vsaj po naši sodbi, kakor tudi po sodbi mnogega francoskega tis- ka. — So pa razen tega še glo- blji vzroki, ki odsvetujejo tako poroko: veliko teh je navedel eden Francoz v pismu našemu izseljenskemu duhovnika. Naj jih naši izseljenci resno premislijo: „Mi nimamo osebno niče- sar proti temu mlademu dekletu (slovenskemu); ni naredna na nas slabega vtisa. Vendar Vam ne bom skrival, gospod župnik, da nam ta nameravani zakon mo- jega brata povzroča bolečino radi različne narodnosti. In v tem ne smete videti nobenega skritega napada na Vašo junaško domo- vino, daleč od tega. Vendar bo- ste takoj razumeli naše razloge. Moja sestra mi je rekla, da ste Vi sami, ko ste bili pri nas na obisku, opozorili gospodično x, da je to zelo delikatna stvar, da hoče v Franciji vstopiti v sa- mostan, radi že prej omenjene različne narodnosti; zaistino, nik- dar ni v dveh deželah istega načina življenja, istih šeg in is- tega značaja. Prav gotovo so ti pomis- leki še veliko bolj upravičeni in Važni pri zakonu kakor pa pri redovnem življenju. Prizadeta ose- ba je lahko popolnoma kakor je treba, toda že kar v začetku je težava glede jezika, kajti ne more se, kakor nekdo ki je končal vse študije kakor vi, izraziti na ab- solutno popolni način v franco- ščine in to je izredno važno že za vzgojo otrok. Nadalje je treba dobro ra- zumeti zavest, da je treba ostati v Franciji celo življenje, daleč od rojstne drüžine, kar gotovo ne more biti preveč razveseljivo za tistega, ki drži na svoje starše. In ko so ti bolni, ko čakajo smrt, je gotovo zelo mučno, da ni mo- goče iti tja, kajti vi dobro veste, da ni govora o tem, da bi od časa do časa potoval v domo- vino. To je namreč predaleč in zlasti predrago. Potem pa, četudi bi bilo potovanje brezplačno, družinska mati je večinoma ve- zana na hišo po nujnih opravkih. Tudi poznam ljudi, ki so poročeni s tujkami, Poljakinjami, pa jih ne püstijo, da bi obis- kale svoje domovini, in to iz ve- čih razlogov; večkrat se bojijo, da se potem več ne bi vrnile v Francijo. Ako se pa kdo poroči s Francozinjo, pa magari je od se- vera ali vzhoda Francije, ima vedno priliko, da pogleda, kaj se doma dogaja. Končno so v zadnjem času zakonske določbe vlade Daladier precej otežkočile zakone s tujci. Žalibog moj brat ne upošteva zadosti vsega tega. Pa vendar, kako zelo vsi želimo, da bi bil srečen in da se pozneje ne bi kesal . , .ˮ Krasen uspeh izseljen- skega odposlanstva v Parizu. Mužar Josip iz Radme vasi, občina Vivodina, srez Jastrebar- ski, je delal v Franciji. Najprej pri istem gospodarju kot njegova sestra Helena, potem pa pri dru- gem, ki mu ni hotel plačati niti skandaloznega zaslužka 100 Fr. mesečno, celo „ tuče ga i gladan je i golˮ, kakor je javila njegova sestra na Izseljenski komisarijat V Zagreb (ta naslov je pač ve- dela še odtakrat, ku je šla na delo v Francijo —). „Drži ga kao robaˮ, več 3 godineˮ. Ako hoče oditi od njega, ga ne pusti. Sestra se je obrnila tudi na orož- nike, a niti ti niso mogli gospo- darja ukrotiti. Majhno drobno pisemce, ki mu človek Sicer ne bi pripiso- val večje važnosti. To pisemce pa je romalo na svoje pravo mesto: Izseljensko Odposlanstvo v Parizu. In tu se je začela učin- kovita pismena borba: dotičnem u delavcu, ki pa niti ni odgovoril (mogoče je celo nepismen, ali vsaj slabo pismen), ampak mu je vrla sestra morala kupiti do- stojno obleko, da je lahko po- begnil v domovino. Tam je pa najbrž nekomu pokazal odgovo- Odposlanstva v Parizu in dotič- nik je takoj videl, da odposlan- stvo hoče ubogemu delavcu te- meljito pomagati. Zapisal je de- lavčeve izjave in jih poslal na pristojno mesto. Odposlanstvo je Pisalo na županstvo v dotičnem kraju, potem patronu samemu, ki je kmalu odgovoril in se ho- tel na lep način izmazati, češ da je delavec bolehal, da ni znal dobro opravljati dela; da mu je v naturi mnogo izplačal. Vendar j je pa patron priznal, da dolguje svojemu bivšemu delavcu še več tisoč frankov. Sedaj pa je prišla bomba: Odposlanstvo se je obr- nite naravnost na francosko Mi- nistrstvo v znani ulici Vaugirard v Parizu, naj to sumljivo zadevo preišče. Da res, kmalu potem je Odposlanstvo v skrbno zapeča- tenem pismu dobilo od gospoda P. André á Aubry le Panthou (Orne) krasno vsoto: 13.835 Fr. s prošnjo, da to pošlje g. Mu- žar; kar se je takoj zgodilo. Bor- ba je trajala skoraj eno leto: od 10. febr. 1938 do 21. jan. 1939; točno 20 pisem je šlo na prej omenjene naslove; zraven tega še posebni telefonski razgovor z Ministrstvom. To je eden izmed mnogih tovrstnih uspehov našega Izsel- jenskega Odposlanstva v Parizu. Naši delavci v Franciji se tega dobro zavedajo in ;se z največ- jim zaupanjem obračajo na iz- seljensko Odposlanstvo, o čemer pričajo mnogi tisoči njihovih pi- sem vsako leto. Mi čestitamo našemu Izsel- jenskemu Odposlanstvu in le že- limo, da ta socialna ustanova, neobhodno potrebna našim de- lavcem, najde čim več podpore na merodajnih mestih. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.