jzhija vsak dan rasen sobot, nadel] in praznikov. lssued dailj ezcept Saturdajs, Sundajs and Holidajs. PROSVETA • » _ glasilo slovenske narodne podporne jednote' Uradniški in upravnilkl prostori: >007 South Lawndale Ave. Office of Puhlica tion: 1007 South Lawndale Ave. Telephone. Ročk vvell 4004 leto-vear XXXVL Cena lista je $6.00 IfchSL^ i«. ^ POSt-OttiOS Lmc**°- UUnols. under Act ot Confra« af March S. im CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 9. MAJA (MAY 9). 1944 Subscrlptlon 00.00 Yearlj STEV.—NUMBER 91 Acceptance ior mailing at special rate of postage provided for ln section 1103, Act of Qct. 3. 1817, authorlied on June 4. 1918. Ameriške bombe padajo na Berlin Ruski letalci bombardirajo Sevastopol, morna-rično bazo na Krimu ob Črnem morju. Nemške in rumunske čete izolirane. Ruske bombe potopile devetnajst nemških parnikov in transportov.—Ameriški letalci napadli progo železnice Belgrad-Sofija.—Britske in indi joke čete se umaknile iz Buthedaunga, za-padna Burma.—Kitajci ustavili japonsko ofenzivo v provinci Honan London. 8. maja.—Dva tisoč ameriških bojnih letal in bombnikov je bombardiralo Berlin, glavno mesto Nemčije, in Bruns-vvick, industrijski center, 125 milj zapadno od Berlina. Ameriški letalci so vrgli dva tisoč zažigalnih in razstrelilnih bomb na Berlin. Poveljstvo ameriške letalske sile poroča, da so Američani izgubili 36 bombnikov in 13 bojnih letal v napadu. Zavezniška letalska ofenziva, ki se je začela pred tremi tedni, se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. London. 8. maja.—Ruski letalci bombardirajo Sevastopol, veliko mornarično bazo na Krimu ob Črnem morju, kjer je zbrana nemška in rumunska sila okrog 25,000 "mož. Bombardiranje je morda uvod v nove operacije na kopnem. Nemške in rumunske čete so skoro izolirane. Edina zveza je po morju in zraku z Rumunijo. Ruske čete kontrolirajo vse ozemlje okrog Sevastopola. Moskva poroča, da so ruski letalci sestrelili 25 nemških letal v spopadih v zraku in da sd bombe porušile štiri skladišča municijo ter utihnile protiletalske topniške baterije. Nemško vrhovno poveljstvo je sinoči priznalo, da so ruske pehotne in oklopne kolone prebile nemško bojno črto pri Sevastopolu. Rusi oblegajo to mesto že tri tedne. Pričakuje se, da bodo Rusi skušali zdrobiti nemško in ru-munsko silo v Sevastopolu in potem začeli nove ofenzive v Kumuniji, na ozemlju stare Poljske in v severni Rusiji. Ru-^ki letalci mečejo bombe na nemške parnike in transporte pri Sevastopolu. Moskva poroda, da so bombe potopile in poškodovale devetnajst nemških parnikov in transportov v zad-njiH petih dneh. Neapel. .Italija, 8. maja.—Zavezniške čete so odbile napade nemških oklopnih kolon na svo- l""icije pri Anziju in Cassi-nu in vrgle sovražnika nazaj z velikimi izgubami, se glasi uradni komunike. Nemci so izvršili dva naskoka n;' pozicije ameriških čet pri ( « inu in na zapadni strani Ca-ki pa sta se izjalovila, bitka divja na ozemlju ob "ki (Jariglianl, 14 milj južno od f'assiri;i. Ameriški letalci so se dvignili v"'jib baz v Italiji, preleteli • "iiiinsko morje in metali bom-" »«a proge železnice Belgrad-v !iJ<" Bombe so razdejale že-i, /r" ki most pri Pančevu. Ksndy, Cel Ion. 8. maja.—Brit-' indijske čete so se urnak-17 Buthedaunga, zapadna m formirale novo bojno izroča glavni stan admi-^■ui.sa Mountbattena, vr-> ' poveljnika zavezniške Jugovzhodni Aziji. Čete ta kraj 12. marca. '' v teku v dolini pri 'Wu, 65 milj od Akjaba. iščnega mosta v Burmi. Pravi, da je več sto Ja padlo v bitki z britski-'"dijskimi četami. r,ski naskoki na zavezni ""J* pri Kohimi. Indija, •dbiti. Britske in indij- n ske čete so konsolidirale svoje postojanke na ozemlju ob progi železnice Bengal-Assam. Kitajske in ameriške čete pod poveljstvom generala Josepha W. Stilwella prodirajo naprej severni Burmi. Približale so se Kaimangu, Mogaungu in Manpi nu, japonskim bazam. Čungking, Kitajska. 8. maja.— Vrhovno poveljstvo poroča, da so kitajske čete ustavile japonsko ofenzivo pri Lojangu, provinca Honan, s podporo ameriške letalske sile, katere poveljnik je general Claire Chennault Lojang je strategično mesto ob cesti, ki vodi v Čungking. Kitajsko poveljstvo je priznalo japonsko okupacijo Jengčen-ga, 83 milj južno od Čengšiena. Slednje mesto leži ob progi železnice Peiping-Hankov. Zavesniški stan na Pacifiku. 8. maja.—Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča, da so ameriški letalci napadli japonski konvoj v bližini otoka Celebesa in da so bombe potopile tri parnike, pet pa poškodovale. Ameriški letalci so metali bombe tudi na japonske baze na otokih holandske Vzhodne Indije, ki so razbile več vojaških naprav in zanetile požare. Rabaul, iaponska mornariena »n letalska baza na Novi Britaniji, je bil ponovno bombardiran iz zraka. Drugi bombni napadj so bili izvršeni na otoke Kurilske in Karolinške grupe. Partizani zdrobili , i ■ '' ____- s------- nemško ofenzivo Pet vojaških vlakov vrženih iz tira London. 8. maja.—Glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da so partizani zdrobili nemško ofenzivo v vzhodni Bosni. Nemško poveljstvo je vrglo v ofenzivo oklopne in pehotne kolone ter letala. • Pozorišče ofenzive je bilo pri Kladanju. Partizani so porazili Nemce in zasedli to mesto. Kla-danj leži 30 milj severovzhodno od Sarajeva. Uradno poročilo omenja tudi uspehe partizanov v bitkah Nemci v Sloveniji, kjer so zasedli več vasi, in Črni gori. Partizanske enote so udrle v Bro-darevo, ubile 170 sovražnikov, in zaplenile velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. Partizani so vrgli iz tira pet nemških vlakov na progi železnice Ljubljana-Trst in Ljublja-na-Grosuplje ter zasedli dve nemški bazi. Partizanske enote so udeležene v ofenzivnih operacijah v Črni gori in Hercegovini. Francoske železnice omeje promet Velik« napetost v okupiranih državah Pogajanja med Nemčijo in Švedsko Nacijski pritisk na švedsko vlado Stockholm. Švedska. 8. maja. —Dr. Kari Schnurre, vodilni Hitlerjev pogajalec, je dospel sem iz Berlina, da dobi zagotovilo od švedske vlade glede dostavljanja materiala Nemčiji, ka ga slednja potrebuje pri izdelovanju orožja. Schnurre je začel pogajanja s švedsko vlado. Dr. Schnurre je znan kot ekonom in ima pozicijo ministra v Hitlerjevi vladi. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da bo ostal več dni v Stockholmu, potem pa bo odpotoval v Helsinki. .Naciji so povečali pritisk na Švedsko /a koncesije. Dobiti hočejo več materiala. Švedska je zdaj nod dvojnim pritiskom— nemškim in zavezniškim. Velika Britanija in Amerika zahtevata, naj ustavi ali vsaj zmanjša dostavit ve materiala Nemčiji. London. 8.' maja.—Francoske železnice bodo suspendirale ali pa drastično omejile potniški protnet po 13. maju, poroča pariška radioj>ostaja pod kontrolo nemških vojaških avtoritet. To je posledica sabotaže in bombnih napadov na francoske železnice. V London dospela poročila govore o veliki napetosti v Franciji in drugih jw> nacijski silt' okupiranih državah. Ta izvira iz bojazni pred zavezniškim sunkom proti zapadni Evropi. V Angliji so v teku vežbanju vojaške sile, ki se bo udeležilu invazije. Vrše se pod vodstvom zavezniškega generalnega štaba. Letalski minister je naznanil napad na nemški konvoj v bližini holandskega obrežja po zavezniških letalcih. Bombe so potopile dva parnika, štiri pa poškodo-vale. zavezniške priprave za invazijo evrope Sporazum med predstavniki britskih dominionov NEMŠKE OBRAMBNE AKTIVNOSTI London. 8. maja.—Premierji dominionov britskega imperija zbrani na konferenci v Londonu, so tuiznanili dosego popolnega sporazuma glede vojne stra tegijč, povezane s pripravami za invazijo zapadne Evrope. Vrhovno poveljstvo zavezniške sile še skriva načrte glede invazije, kar je spojeno r. živčno vojno, kakršho je vodil Hitler po izbruhu konflikta v Evropi. Nemci žive v negotovosti, ker ne vedo, kdaj pride uka/. za udarec po Hitlerjevi "evropski trdnjavi". Sporazum med predsedniki vlad Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Judtnoufriške unije je naznanil premier John Cur-tin v svojem govoru po radiu. Dejul je, du so premierji odobrili zuvezniško politiko globalne vojne v vseh ozirih. Curtin je v svojem govoru tudi apeliral v imenu Avstralije, da Pacifik ne sme biti zanemarjen v momentu, ko so vse sile osredotočene v naporih, kuterih cilj je popoln zlam nacijske Nemčije. "Avstralija," je rekel Curtin, ^poudarja važnost skupnih zavezniških vojnih naporov proti japonski oboroženi sili na Pacifiku. "Ona se fricer strinju k strategijo, du mutu biLi .Nemčija najprej zdrobljena, zaeno pa polaga veliko važnost akcijam pro« ti japonski sili." Curtin je govoril potem, ko so voditelji zavezniške invazijake sile v Angliji namignili, da je odločilna ura blizu. "Tu doba je mir pred viharjem," so izjavili. "Moment, ko se prične odločilna borba na evropskem kontinentu, prihaja, Ljudstva morajo biti pripravljena na vse, kar pride." Nemški krogi napovedujejo, du bodo zavezniki invudiruli zapadno Evropo tu mesec. Napovedi razkrivajo bojazen pred pretečim sunkom, dasi uaciji naglaša-' jo, da ae Atlantska obrambna,ja stena raztezu od Ix»deriega do zije. Jadranskega morja. V ozadju U so zbrane nujboljše nemške divizije?. Domače vesti Is Clovolanda Cleveland, Ohio.—V bolnišnici Charity je umtiu Karolina Kmet, roj. Novinc, stara 72 let in doma iz vasi Veliki Lipovec pri Ajdovcu, odkoder je prišla v Ame i i ko pred 54 leti. Zapušča moža, osem hčera, dva sinova, 28 vnukov, štiri pruvnuke, enega brata in več drugih sorodnikov.-— Pri delu v tovarni General Electric Service Center je bil ubit rojak Frank Berguch, ko je po pravljal električni motor. Sodi se, da jo 'šlo skozi njegovo telo 440 voltov električne sile. Zupu-šča ženo in 10 mesecev staro hčerko.—V bolnišnici Lakeside se nahaja Joe Marn. Podvreči se je moral operuciji. Nov grob Glencoe, O.—Po dolgi bolezni je umrl George Roaepapa, star 62 let in član društva 54 SNPJ. Rojen je bil v Eguichu na Ogr skejn. Zapušča dvu sinova, eno hčer in eno vnukinjo. Nemci izolirali holandsko provinco Več tisoč civilistov odvedenih v druge kraje London. 8. maja. — N em Š k e vojaške avtoritete so izolirale holandsko provinco Zeeland, kjer se reka Schelde izteka v morje. Ta provfinca dominfra dostope do Antverpa, belgijskega pristali iščnegu mesta. Avtoritete so odredile tudi evakacijo civilistov U province in jo ruzgluslle za vojaško cono. Nobena (»Neba ne more priti v cono brez dovoljenja. Poročila trdijo, du so Nemci popluvili nekatere kraje province. General Kurt Študent, poveljnik nemške okupacijske sile v Holaiidiji, je obisku! vojaške posadke in si ogledal utrdbe A lian t ske stene. 'Je so bile zgru-jene v zadnjih mesecih s pripravami za preprečen je zavezniške invazije Holandije. List DeutKeliu Zeituilg in Deri Niederlanden, urudriu nemška publikacija v Holaiidiji, opozar-nu možnost zavezniške inva-Tu list je objavil tudi dekrete nemških vojaških avtoritet, ki se nunušajo na pri|>rave | za odvrnitev invazije. Napredek zadružnega gibanja v Ameriki Odločitve v sporu med unijo in družbo Volitve o reprezen-taciji pri pogajanjih Chicago. 8. maja.—Odločitve, ki bodo imeli dulekosežne posledice, bodo padle ta teden v sporu med Montgomerv VVard & Co„ unijo United Retail, VVhole-sule St Department S|ture Km-ployees CIO in federalnimi avtoritetami, ki so prevzele lastnino kompanije. Jutri se bodo vršile volitve glede rcprezentacije delavcev, u poštenih pri tej kompuniji, pri kolektivnih pogajanjih. Volitve je razpisal federalni delavski odbor in vršile se bodo pod njegovim nadzorstvom. Voditelji linije so prepričani, da bo unija zmugala pri volitvah. Druga odločitev pade glede in-junkcije, ki prepoveduje vmešavanje kompanije v uktivnoNti federulnih uvtoritut, ki so nu podlagi odredbe predsedniku Roosevel tu zasegle lastnino kom-punije. Možnost je, du bodo odvetniki skušali ovreči veljavnost volitev, če bo zmagala unija. Prišli so že^ia dan z argumentom, da volitve glede reprezentacije ne morejo bili legalne, ker delavci so zdaj^v bistvu v službi vlade, ne kompanije. Uradniki kompunije vztrajajo pri trditvi, da unija ne reprezen tiru večine delavcev. Ta teden se prične tudi kon grešna preiskava legalnosti zu nege lastnine kompunije |h> fe denilni vladi. Gibanje za osvoboditev Nemčije »e krha London, 8. maja,—Gibanje za osvoboditev Nemčije, ki je bilo ustanovljeno v Angliji pred 1» meseci, m» krha Dr. August Weber, bivši vodja nemške liberalne stranke in načelnik gibanja je resigniral v znak pro-| testa proti komunistični dominaciji gibanja. Njemu »ta sledila Fritz Wolff ih Vietor Schiff | Resignacije so posledica sprejetja resolucije, ki odobrava vjetaki predlog, da Poljska dobi vzhodne nemške pokrajine, | če pristane na zahtevo, da Cur-( zono v a linija tvori novo mejo med njo in Rusijo. Roosevelt se vrnil v Washington Važni problemi čakajo rešitve Waah!ngton. D. C.. 8. muju Predsednik Roosevelt se Je vrnil v VVashington po štiritedenskih jiočitnicah nu pluntuži Bernardu M, Harucha v Južno Karolinl. Na počitnice je odšel na naavet svojega oMebnega zdravnike Ho«. hu T. Melntlrs. Slednji je Izja-vil, du Je lioo»evelt |>oj)oIfioma okreval. Državni tajnik Cordell llull Je )>o/.diavll predsednika, ko je dospel n posebnim vlakom v VVuMhirigton. Oba stu se potem odpeljala v Belo hišo Roosevelt bo Imel važlie laz* govore z voditelji kongresu o raznih problemih, kl čukajo rešitve, On bo kooferirol tudi s člani generalnega štubu o razpletu situarije nu frontah in diuglli vprašanjih Ne miki pomiki pa zaeačeni na Atlantiku Recife, Brazilija, H maja Ameriška in biMZlUka pomorska ter letalska sila Je /aaaella tn nemške parnike v južnem delu Atlantiku, ki mi skušali prodreti »kozi blokado. Painikl so bili naloženi « kavčukom In na poti v Nemčijo iz holanduke Vzhodne Indije pod jaj>ohftko okupuri jo. Ameriške |»odmoiril<-e no v zadnjih tednih jaitopile osem nemških parnikov v Južnem de-j lu Atlantika, Vojaško letalo treščilo na pokopališče We»t Chenter, Pa, 8 maja ~ Vojaško letalo je treščilo na po-kopališ/** v bližini tega meata in so razbilo Seorazu njegove vojne m silne. Turčija pred vaino odločitvijo Ljudatvo mora biti pripravljeno Ankara. Turčija. 6. maja. — Zunanji minister Numan Mene-mencloglu je na prvem sestanku n čamnkai ji, odkar Je Turčija ustavila |>ošiljuiiJe kroma v Nemčijo, dejal, da mora biti ljudstvo prlpiavljeno na vse, kur luhko pride. "i.judHtvu ne srne biti presenečeno, če bo i/dan ukaz, da mora prijeti /u orožje v Interoau obrambe dežele," jo dejal. "Biti motamo pripravljeni v moralnem in materialnem oziru." Radijsko naznanilo omenja varnoatne ukrt |m? v glavnem mestu Kden ukrep določa za-temnevanje Ankare in drugih turških most. Avtoriteto so izjavile, da bodo oni, kl bi se upirali koojierueiji, atrogo kaznovani. « Maršal Petain odpotoval v Pariz bmidon, H maja ~r Maršal llcn-ri 1'etain, načelnik francoske države, je zapustil Vichy in odpotoval v Pariz, ae glaai radijsko pot o« i lo, Poročilo dostavlja, da je P< tam s tem demonstriral so-lidatnoat s prebivale! Pariza, kl trpe zaradt zavezniških bombnih napadov, PROSVETA Glasovi iz naselbin tED CROSS HIS SIDE Am.rUkl Tol.kl » Angliji n. poli . ,»o), I »bori*. Govor maršala Tita na drugem KONGRESU antifašistične ZVEZE ZA karodno OSVOBOJENJE. KI ' JE vršil v JAJCU 29. N0V 19« IN NA KATEREM BILA USTANOVLJENA provizorična vlada JU- COSLAVUE. 2 Za časa četrte ofenzive je iz-iajalec Draža Mihajlovič napravi sporazum z Nemci, Italijani „ ustaši, da skupno dajo smrt-udarec naši narodno-osvobo-lilni vojski. Nešteti dokumen-i ki so nam padli v roke za čaja naše ofenzive proti četnikom fraze Mihajloviča, jasno odkrilo ta peklenski načrt in nezapisano izdajalstvo teh ljudskih jvržkov. Naši javnosti je že mano, da je Draža Mihajlovič a časa velikih in slavnih borb ,b reki Neretvi in pri Gornjem fakufu zbral vso svojo vojsko f Srbiji, v Sandžaku, Črni gori f Hercegovini in vzhodni Bos-li, vsega okoli 18,000 četnikov p jih privedel do Neretve, da li nam porinil nt>ž v hrbet. Naše l slavo ovenčane 1., 2., 3. in 4. ivizije in edinice 9. dalmatin ie divizije so razbile ne samo femce, ustaše in Italijane na eki Neretvi, temveč so prešle v fenzivo proti četnikom Draže ihajloviča in so jih gnale od eretve do Kolašina, kjer so m zadale končni udarec in so kvidirale četnike kot neko res-' 0 vojaško moč. Vse to so dejstva, ki jih po-igla londonska vlada ni mogla ikriti pred svettfm. Tako je ila prevara končno odkrita. Zaradi dogajanja izven naše omovine in sicer zaradi zmag ivne rdeče armade na vzhod-fronti in razbitja elitnih hit-irjevskih čet so bili doseženi »goji za zmage ostalih zavez-ikov, Anglije in Amerike v fnki; doseženi so bili pogoji izkrcavanje zaveznikov v Si-iji in na jugu Italije in za ka-tulacijo glavnega Hitlerjevega trtnerja, fašistične Italije. Tu moram naglasiti, da je za edajo Italije imela veliko vlo-tudi naša narodno-osvobodil-vojska, ki je ves čas tekom vojne vezala nase šestnajst dvajset italijanskih divizij; še kapitulacije Italije so naše inice prešle ponovno v ofenzi-> po peti ofenzivi sovražnikovi so osvobodile vso vzhodno »sno, večji del osrednje Bosne \ Bosansko Krajino. Naša narodno-osvobodilna voj-k je prišla po kapitulaciji Ita-ne samo do velikih zalog pžja, temveč je tudi sama našla za 80.000 novih vojakov in | osvobodila velike predele v Mmaciji, Sloveniji itd. Na ta kin so mogle edinice narod-Mavobodilne vojske uspešno Movati po eni strani, po drugi rani pa jc narodno-osvobodil-' vojska dobila pri zaveznikih &ves resnega vojaškega faktor-• * katerim računajo danes ne zavezniki z zaveznikom, fcveč tudi fašistični zavojeval-s protivnikom, ki veže na-^ veliko število njihovih divi- pr' kapitulaciji Italije je pri- 1 d" krepkega razmaha ljud-( vsl;|je v Sloveniji, Dalmacija tudi v ostali Hrvatski. Ta-1 danes ni niti enega okraja viji, kjer bi se ne bila i, |;i j|U(iska vstaja. Do brn letošnjega leta so !'"ienl ogromni novi lumovine. Svoboden j Slovenije, Bosanske a vzhodna Bosna, ve-fin ie Bosne, cel San-' del Črne gore in 'V'ne. Nekoliko na-•e prezračilo mejo 'kom in Srbijo. Zc-bojati srbski narod m bolgarskih osva-d i č e v e vojske in >nd Draže Mihajlo- m n veli H. : z«*lo važnih dejstev Partizanske moči v zadnjem času 'ne uspehe in že 'e Kičevo, Debar in r"Ie močnejše razvi-anskega gibanja v ''arti/ansko gibanje j' je tesno povezano •Irn nihanjem v Al-■ Grškem, istočasno podpor« v razvija- nju partizanskega gibanja v Bolgariji sami. Eden najlepših uspehov našega ljudskega upora, ki ima velik zgodovinski pomen, je osvoboditev Istre in slovenskega Prirnor ja oo kapitulaciji Italije. (Skoraj vse slovenske kraje z Istro in Dalmacijo vh?d so potem zasedli Nemci po bojih s partizani; sploh se bojna sreča menja mec gerilci in okupatorji.—Ured.) Dvajsetletno suženjstvo sloven skega in hrvatskega naroda ni moglo, kljub vsem fašističnim naporom, vzeti našim zasužnjenim bratom njihovega nacionalnega značaja in oslabiti njihovih teženj po zedinjenju z njihovimi brati in ostalimi narodi Jugoslavije. Kakor je razvidno iz prej navedenega, se je situacija v Ju goslaviji in po svetu, posebno zadnje leto, popolnoma izpreme nila. Zahvaliti se imamo zma gam rdeče armade, da stoji Hit lerjeva vojna mašina pred katastrofo, a zmaga nad tem največjim neprijateliem človeštva ni več daleč. V teku tega leta je razpadel fašistični blok. Italija je vržena iz mašine. Pri Hitlerjevih satelitih vlada še večja zmeda in razpadanje. Odnosi med zavezniki: Sovjetsko zvezo, Anglijo in Ameriko postajajo vedno krepkejši, kar je posebno prišlo do izraza na moskovski konferenci predstavnikov teh treh velikih zavezniških sil. Vsa ta dejstva imajo tudi za našo narodno-osvobodilno borbo velik pomen. Vera v bližnjo zmago in končno osvobojenje naših narodov iz okupatorskega jarma zajema vse širše ljudske sloje v Jugoslaviji, kar se zrcali v masnem pristopanju novih borcev v našo narodno-osvobodilno vojsko, kar se izraža v pristopanju k naši narodno-osvo-bodilni borbi mnogih odličnih političnih, kulturnih in javnih delavcev iz vseh krajev Jugoslavije. Vse to vpliva z druge strani na vse hitrejše razpadanje marionetnih državnih aparatov Paveliča in Nediča in na ta način na slabljenje okupatorskih pozicij v naši domovini. Eno se pač ni izpremenilo v teku zadnjega leta navzlic vsem dejstvom, ki smo jih našteli, in to je politika pobegle vlade, ki se sedaj nahaja v Kairu in kina žalost—velja še vedno kot legitimni predst§vnik ljudstva v Jugoslaviji. Nimam namena, da bi se v tem kratkem poročilu spuščal v to, zakaj je tako, zakaj zavezniki trpe to vlado, ki nima v domovini nobenega oslonila, ker sodeluje preko svojega ministra Draže Mihajlov'ča z okupatorjem že dve leti in pol proti narodni osvobodilni vojski, odnosno proti jugoslovanskemu narodu in ki te izrazito reakcionarna in veli-co srbska, kar se posebno vidi iz tega, kako je sestavljena. V njej so liudje, kakor je zloglasni šestojanuarec Pera Zivkovič in drugi. Toda eno stvar lahko rečem: ni niti enega borca narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov, ni niti enega rodoljuba, k1 sodeluje v tej orjaški torbi, da ga ne bi zabolelo sice. da ne b< bil ogorčen vsakikrat. to pomisli, da ta vlada, ki je eriva toPko zločinov in ki spada na listo vojnih zločincev, še vedno uživa gostoljubnost naših zaveznikov. Mi dobro vemo, da se ta vlada poskuša«na vse načine prikra.sti v domovino, in isto velja tudi za kralja, predno se narod odloči njihovi usodi. Mr vemo tudi to, da so v inozemstvu gotovi nazadnjaški krog«, ki podpirajo to vlado in kralja v njihovih namerah. Toda vemo pa tudi to, da ogromna večma naprednih demokratičnih elementov v zavez-niških državah iskreno želi. da naše ljudstvo-odloči o svoji usodi in si uredi svojo državo tako, kakor sma#ra to samo kot trebno. Nas so obrekovali in nas še obrekujejo od vseh strani, toda po enotnem načrtu. Vsi osvaja-či. njihovi kvlzlingi—prodani izdajalci. ustaši. nedlčevci. četniki Draže Mihsjlovičs v domovini in njihovi gosp- radevs: MAKE EVERY PAV DAT BOND DAY JOIN THE PAV-ROU « SAVIN8S KAN * [orgel, so mu jih za ta dan posojali frančiškani. Vojaki gfajsk ? polnoma komunisti* boljsevizacija domo nne, pot* kusi komunistov, da prevsamejo oblast, odprava zasebne imovine, uničenje cerkve in vere, uni čenje kulture itd. Ta obrekovan ja so stara in ob-fabljena. Pognala so v Goebbel-sovi kuhinj«, sedaj pa so postala "glajhšaltana" hrana, s katero krmijo Goebbelsovi somišlje niki prebivalce "nove" Evrope in jo poizkušajo eksportirati tudi izven Evrope. Toda malokdo še veruje v te laži, najmanj pa ljudstvo v Jugoslaviji. Naša borba za obstanek je preveč krvava in pretežka, mnogo in preveč so pretrpeli naši narodi tekom treh lat, da bi jih mogel kdo spraviti s takimi obrabljenimi obrekovanji s pota velike in slavne borbe za neodvisnost, za boljšo in .srečnejšo bodočnost. Minili so časi, ko je šapa reakcionarjev pripisovala— ponekod z uspehom—komunistom Jugoslavije take in podobne stvari, da bi jih odtujila ljudstvu. Tekom te velike borbe za svobodo so se narodi Jugoslavije prepričali, da so komunisti najzvestejši sinovi svojega naroda, vedno pripravljeni na največje žrtve za njegovo srečo. V zvez' z vsem tem, posebno ' zvezi, z vseobčim razvojem judskega odpora, v zvezi z osvo-bojenjem vse večjih teritorijev, v zvez' z vse večjimi nalogumi, ctje zadovoljnih ljudi se je razlegalo od vseh strani, ob zvokih harmonike se je vrtela mladina." * Tako so jurjevall meščani redno na svetnikovo nedeljo, če le ni slabo vreme motilo proslave, vse do leta 1914. Svetovna vojna je ukinila slavljenje sv. Jurija na Ljubljanskem gradu tja do leta 1923. Dne 6. maja tega leta pa je bilo jurjevanje vnovič uvedeno. Praznik sv. Jurija—praznik pomladi—Je bil to pot zvezan obenem s proslavljanjem sv. Flo-rijana. Oboje je^bljo izvedeno kaj posrečeno, k čemur je mnogo pripomoglo predvsem krasno vreme. Zv navsezgodaj je po mestu prav živahno vrvelo. Trumam gasilcev, odišlim izpred Mestnega doma z godbami k maši v cerkvico njihovega zavetnika, so se pridružili vojaštvo, Sokoli, člani mnogih društev in številno občinstvo. Na gradu pa so priredile ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila iu Metoda jurjevanje v največjem obsegu, kl. je v vsakem pogledu vrlo uspelo. Od takiat se prireja v korist naše prepotrebne šolske in dobrodelne narodne družbe leto za letom jurjevanje na gradu po na vadi prvo alt drugo majsko nedeljo, kar je odvisno predvsem od vremena. Teh prireditev se ljudje sle | ko prej ze lo radi udeležujejo, ker ae na njih ob godbi, petju in drugih zabavah lahko! neprisiljeno razvedrujejo ter m kolikor toliko otreaajo vsakdanjih' moreč'h skrbi in nadlog Človek Je res kar vesel, ako gli -1 da ob takih dneh razsežuo planoto nušega ljubega gradu in ob širno grajsko dvorišče, |x» katerih j nu goli toliko ljudstva, veseleče ga se žlvljen|a in prebujene p<> mladi. • A lo) si) Potočnik Howard Jackson (levo), predsednik unije flledsllščnlh Igralcev v Omshl. Neb., ln A. K. Kostlan. poslovni agent. Švedska v ospredju Japonci zaprli katoliško univerzo Cungking, Kitsjska. R maj« Jsprmrl so zaorli katoliško univerzo v Peiplngu, katero je ustanovil »p*|jež Pij X \. To je rsvkrd študent Liu Li-4en ki je pravkar dos|**l v Čungkinp pn begu i/ r«*rdenib kitajskih krajev, 'Ameriški katoličani so j |/r i m h* vsi i velike tv»ote denarja za vzdrževanje univerze Amtrlikl general Douglae MecArtkur se pogovarja s nekim častnikom ns otoku holandaka Vvhodne Indije, klor so — tckreiU ameriške čete. V Proavetl ao dnevne a veto* | V ne la delsvsko vesti. AH )thtb citat« vsak dan? s Spisal Donald Bell Nevtralna švedska je natanko v sredi dvostranske živčne vojne, take, kakršne še ni bilo od počet ka psihološkega bojevanja v velikem obsegu tik pred izbruhom vojne leta 1939. ISk^poarednl vzrok so krogljič-nu ležišča (bflll-bearings). ^vedska Jih iideluje in jih prt\laja v velikih množinah Nemčiji, kar je nemalo olajšalo Nemcem vojni napor. Velika Britanija ln Združene države, kakor tudi Rusija, hočejo, da Švedska preneha prodajati krogljičua ležišča Nemcem, Nemci pa seveda hočejo, da se prodaja nadaljuje. Zavezniki nočejo grozili Švedski s silo, pač pa to delajo Nemci, ki poskušajo z bojevitimi gestami pripraviti Švede do naklonjenosti. Nemški gibi resnično pomenijo, da naj Švedska ali nadaljuje h kupčijo z Nemčijo, ali pa si bo Nemčija vzela silo, čcSar ne more dobiti več na podlagi sporazumu. Švedska resno želi, ila bi osta-lu nevtralna. A dežela, ki je v taki geografski poziciji kukor švodsKa, ne inoru biti popolnoma nevtralna. V prVlh letih vojne se Je Švedska morala vdati nemškemu pritisku. Dovolila je celo prevoz nemških čet iu munleijc na Norveško in Finsko, Poleg tega je njeno naravno in industrijsko bogastvo bilo vključeno v nemški vojni aparat. To Je bila cena, kl Jo je morala Švedaku plačati za to, da ni bila okupirana kakor Danska in Norveška. Po drugi struni Je bilo zelo prikladno za Hitlerja, da Je Švedska sodelovala, ne du bl trpela |hmI sabotažo kakor so dr uge države In da bi morala ii|>o~ i ubijati svoje čete /a zased ne namene in k r oči'nje nenaklonjenega prebivalstva. Šele |si nemških porazih v Rusiji In no anglo-amerlških ofenzivah v Sredozemlju si je Šved ska vlada iipulu prcijiovedati prevoz nemških čet in munleijc skozi svoje kiaje. Šele takiat so se Švedi zavedli zavezniških pletenj, tako med vojno, kot v j povojni dobi. Vaa švedska pilpoz.ua, da Je i njena svoboda odvisna od iu-! vozniške zmage, Seveda, rajše i bi doživela ariglo-amcrlško zma ! go nego lusko.. Ne samo zato, kei j je malo kraljestvo v strahu pred , komunizmom, nego tudi zato, ker Je bila carlstična Rusija sto litju švedska zgodovln>sku so* vis?ulea. Toda če bi Finska ostala tis , odvisna t^lu, kakršne koli bi bi le njene meje, bi bila S tem iti-' ta preteče nemška prevlada ' 1'rcjšriJi zunanji minister Iti-j hard Sandler Je Mtkel "Finsko moramo razumeti, aimpatiziruti z Norveško " Toda Kvedi ne .marajo dopr I-i uušatl žrtev /a zavezniško stvar Njihova nevtralnost mi jim je j izvrstno obnesla Skozi mnoga ! leta niso imeli nezaposlenosti. Celo iM-i/utiei Jim niso bili v breme. Na Švedkko je prišlo 47.000 j vojnih beguncev, In sicer 23,-grov, Kiurico/ov j Toda vsi tt lM*|/unri ao »e izka-j /.«ll kot dobi« e k m jmkre, če pa ne vzdrži napora, ni vredno počenega groša. Vztrajnost in telesna velikost se nikoli ne vjemata, pač pa so zu tako potovanje mujhni utrjeni ljudje, ki se ne zagrizejo v napor kakor lačen pes v kost. Hudi- ča, pod nobenim pogojem ne morejo veliki možje z nami vztrajno trpeti." "Bogve," ga je prekinil Louis Savoy, "to ne, kar oni pravijo! Jaz poznati moža, joj, tako velik kakor bivol. Pri tekmi v Sulfkur Creek skupaj z majhnim možem Lom McFane. Vi poznati tega moža. Majhen Irec, rdeče lase in vedno »eži. In hodita, hodita, hodita, ves dan, vso noč. In veliki mož zelo truden in vleči se v sn$g. In mali mož hodi, hodi, hodi in končno veli-1 ki mož priti v mojo kočo. Tri dni preje zlezel iz moje odeje. Nikoli jaz videl veliki mož kakor njega. On imeti mast pod kožo, kakor pravite!" "Pa Axel Gundersen?" je dejal Prince. Veliki Skariinavec in žalostne okolščine, v katerih je poginil, so mučno vp ivale na inženirja. "Leži bogvc kje tam žgoraj." Zamahnil j t z roko proti skrivnostnemu izhodu. "To je bil .lajvetj kdaj obrnil slani največji, ki je kdaj na. Toda le s svojo jo. Je pa bil izjema, l i pa seveda potrjuje pravilo. Pomislite na njegovo ženo Umi o. Naga je tehtala svojih 110 fi ntov, same mišice so je bile. Niti košček nepotrebne mašč( ae ni bilo na nji. V vsakem O .iru se je lahko merila z njim. Ničesar ni bilo takega ne na z* mlji ne pod zemljo, čemur hi ^e bila kos." "Toda ljubila gi je," je ugo-vsrjsl inženir. "To ne drži." 'Dalje pr.nodnjič.) Razni mali oglati mož, ki je ooi hrbet, pobil jele-ztrajnost- *»*aa»**++***»a+»*»»**»»»*»*a4*********************** * "majski glas" edina alovenaka revija, urejevana v korist socialističnega gibanja. dolavakoga ln LETOŠNJA IZDAJA MAJSKEGA GLASA JE POSVEČENA J02ETU ZAVERTNIKU Petnajst let bo minilo, od kar )e umrl. A njogovo delo šivi, ln to priča ta Majski glasi Cena za POSAMEZEN IZVOD j« 35c NAROČITE GA ČIMVEČ IZVODOV SodohHmo vsi. da bo Imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji! Naročila pošljlto na sledeči naslov: PROLETAREC 1301 SO. LAWNDALE AVE. . CHICAGO 23. ILLINOIS •**t*****#******eeea**««e •eee«eae**»e*e*e*****a ***** * a a * * a a a a a o o o o a o a a a a a o a ii a | a :l a a a i ;i a i ♦ a i a :i a a a a a I a i a a a a < a a a a 1 a • I a POTREBUJEMO STROJNE OPERATORJE (Langston Corrigated) "SLITTER OPERATORS" in SLITTER POMOČNIKE Mr. RUBACK 715 W. Cermak Road Haymarket 4324 0 RAZPRODAJA (Rummage Sa v četrtek in petek, 11. in 12. od 8. zjutraj do 5. ure zvečer pod avspicijo "AMERICAN WOMEN'S VOLUNTARY SERVICE" mi For VICTORY BUT ONITID 0 TATII DBfKNII BONDS STAMPS TISKARNA S.N.P.L sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... a VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena smerne, unljsko delo prva vrst« Pišite po informacije na naslov: snpj p rin t e ry 2657-59 S. Lavvndale Avenue • • Chicago 23, Illlook TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveto Po sklepu 12. redno konvencijo so lahko naroči na list Prosveto u pristaja aden. dva. tri. štiri ali pot članov li one drušine k eni naročnini. List Prosveta stane sa vso enako, sa člane ali nečlan« tt 00 u eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu $1.20 u tednik, ta jim io prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. reči. da je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta |e vaša leitnins is gotovo je v vsaki družini nekdo, ki bl rad čital list vsak dsn. Pojasniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čj«J SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj lin tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnižtvu liit*. in ol>enem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako t<*a n« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku Cena listu Prosveta jet Za Zdrui. države in Kanado M.00 » »•dnik in ................_____ 4.80 3.SO 2 tednika in... 3 tednike in ... 4 tednike in .... 5 tednikov in 2.40 1 20 nič Za Chicago ln okolico 1 tednik ln........ 2 tednika ln........ 2 tednika in 4 tednike ln...... 5 tednikov ln ......... 17 S« (JI 5.10 3.« in Za Evropo Jo.......................M.00 Ispolnite spodnji kupon, prtlošite potrebno vsoto densrl« Monar Order v pismu in si naročile Prosveto. UsL ki je vaia ls»»wB* PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndala Avo. Chicago 23. IU. Priloieno pošiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto S L Ime ........................................................ČL društvs št Naslov . .. ........................................ Ustavite tadnik ln ga priptšUe k moji članov moja drušine: naročnini od si"*1' Mesto Nov naročnik _____________ČL društvs II ________ČL društva št ____________ČL društva št. __________ČL društva št. _______Dršava ... Star naročnik □