stran 474.
Kmetijske  raznoterosti.
Napačno mnenje o vrednosti mleka. Vzgaja se skoro navadno, da se slabi, malokrvni otroci ali ljudje hočejo okrepiti z mlekom in sploh mleČnatimi jedili meneč, da je to najbolj redilno in tečno za njih slabost. Kako napačno da je to, je dokazal prof Bunge. Oq pravi, da res postanejo ljudje po vživanju mleka na videz bolj zdravi in debeli, a da so pri tem navadno zelo oslabeli in bledi, ker mleko ima prav zelo malo železa, ki je izključno potrebno za zoravje človekovo, v sebi. — Tako na pr. je v krompirju Se enkraf toliko železa kot v mteku, kar je dokazal v Berolinu pri javnem predavanji dr. Fiirst po naslednjih številkah:
stran 475.
Kakao ima v sebi 0*03  odstotke železa
Kravje mleko          0*53        „          „
Beljak                     057        „          „
Pšenična moka        O*61        „          „
Ovsena moka          0*67        „          „
s Goveje meso           070        „          „
Grrah                       0 86
Krompir                  1*18         „           „
Jabolka                   1*40         „           „
Eumenjak od jajca  1*65        „           „
LeSa                       2.—         „           „
Ežena moka           2*54         „           „
Kolorabe                 3*02
Špinača                   3'35        „           „
Salata                     5 31        „           „
Jagode                    5 98        „           „
Euskj čaj               9-29
Volovska kri           9-79 odstotke železa.
Iz teh odstotkov se vidi, kakšno vrednost ima mleko, kajti vsa tu navedena jedila imajo mnogo več železa v sebi. Malim otrokom je spočetka seveda potrebna mlečna jed, vender pa se prej ko mogoče prične z drugo hrano, ki ima več potrebnih snovij v sebi in ne vpliva'tako utrudljivo na človeško telo kakoi ravno mleko. Odrasli slabokrvni ljudje pa naj si v mleku prav nikakor ne iščejo pomoči. Zgoraj navedena jedila, združena z drugimi pripomočki, kakor so: Gibanje, kopanje, sveži zrak itd. bodo jim odločno bolj koristile, kakor bolehno uživanje mleka in mlečnih pijač.
Odstranitev mastnih madežev iz obleke. Navadno sfi spravljajo madeži, ki so nastali vsled tolšče v oblekah, z benzinom in po tem drgne s koščekom volnenega blaga. A to je povsem krivo, kajti ako se tudi tolšča razdeli pod vplivom benzina, vender se ne odstrani in z drgnenjem se razširi madež, kar se posebno pozna, kadar se obleka zapraši, ker cd benzina in tolšče prepojeni del se prime tem raji prah in se vidi vsled tega bela lisa. Pravilno pa je, da se navadni pivni papir v 2 —3 legi položi pod madež, nato zmočiti z benzinom in potem nanj zopet hitro pivnega papirja. Drgne naj se zaporedoma potem z mrzlim železom ali kamenjem močno po papirju. Vsa maščoba pride s tem spodaj in zgoraj v pivni papir in obleka  je očiščena, ne da bi se morala drgniti.
Podraženje kave. Na vseh evropskih velikih tržiških za kavo napovedalo se je podraženje iste in to vsled vestij iz Brazilije, kjer traja suša ter je pričakovati slabe žetve. V Novem Jorku podražila se je kava takoj za des^t odstotkov. Ne ve se, bode li to zvišanje cen ostalo trajno, ker je lahko mogoče, da nakratni dež na kavine poljane obrne vse te borzne Špekulacije. Sedaj cenijo žetev na 4 in pol milijona več. Santos-kava je bila početkom minulega meseca 28^/2 niark za vrečo 50 kg. Sedaj se ceni 34i/a. Prvega tega meseca nahajalo se je v evropskih skladiščih 242.200 kg te kave.
Najboljše barvilo za železne peči. Vzemimo nekaj grafita, zdrobimo ga v prah, ter ga s pivom ali žganjem dobro zmešajmo. Tega s ščetjo namažemo na na peč in ko se obsuši, peč s cunjo dobro oribajmo, da dobi lesk.