SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (N2) 40
tam
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17 de octubre - 17. oktobra 1996
Državnemu zboru
Republike
Lani junija je Slovenski spominski odbor predložil Državnemu zboru Republike Slovenije poseben Poziv, ki ga je podpisalo več kot 24 tisoč Slovengev doma in v tujini. Poziv vsebuje vrsto zahtev, ki se nanašajo na zakonodajo, istočasno pa terja od države Slovenije, da uredi vsa vprašanja,, ki so povezana z dogajanji med drugo svetovno vojno in po njej, pri čemer posebej opozarja na povojne množične poboje, druge izvensodne poboje in na vse krivice, ki so doletele državljane Slovenije, ki niso bili po meri tedanje komunistične oblasti.
Podpisniki Poziva pričakujejo, kakor pravijo na koncu, da bodo predstavniki države Slovenija zadostili pravici! V poslanci skupini SKD smo prepričani, da je sprejemanje zakona o popravi krivic, za katerega so parlamentarne stranke poudarjale, da ga je potrebno sprejeti pred poslavljanjem 50-letnice zmage nad fašizmom, pa se to na žalost ni zgodilo, zadnj^prilož-
nost, da Državni zbor izreče jasno sodbo o tedanjih dogodkih in se v imenu države Slovenije tudi opraviči vsem, ki so bili krivično preganjani.
Zato v imenu podpisnikov Poziva vlagamo posebno izjavo (glej spodaj, op. ur.), ki naj jo Državni zbor sprejme ob sprejemanju zakona o popravi krivic. Ta bi bila lahko.tudi zaveza za vse politične stranke v Sloveniji, da s tem končamo tudi spore o tem, kdo je bil na kateri strani, in se posvetimo skrbi za sedanjosti in prihodnost. Obenem pa se tudi zavežemo, da bomo storili vse, kar je v moči zakonodajnega telesa, da sprejme vse tiste in take zakone, ki bodo tudi pravno uredili vsa vprašanja, ki v tej zvezi še vedno ostajajo odprta in jih omenja tudi Spominski odbor.
Poslanska skupina SKD Ljubljana, 9. oktobra 1996
Državni zbor Republike Slovenije, zavedajoč se svoje temeljne politične in moralne dolžnosti in upoštevajoč politično voljo 24.346 podpisnikov „Poziva Državnemu zboru in pristojnim oblastem države Slovenije", ki ga je v njihovem imenu dne 8. maja 1995 predložil Državnemu zboru Slovenski spominski odbor, in ga je v juniju istega leta predložila v parlamentarni postopek poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, sprejema naslednjo izjavo:	'
f-
IZJAVA
Državni zbor Republike Slovenije	'
— obsoja zločine, ki so jih izvajali nosilci revolucije nad slovenskim narodom pod pretvezo osvobodilnega boja, hoteč uničiti svoje idejne in politične nasprotnike;
— priznava, da je bil slovenski odpor proti komunizmu med drugo svetovno vojno samoobrambno in domoljubno dejanje;
— razglaša poboj domobrancev in vseh drugih nasprotnikov komunističnega totalitarizma za zločin proti človeštvu;
— Izrecno obsoja komunistično partijo, ker je med vojno in okupacijo zlorabila slovensko željo po svobodi in narodnoosvobodilni boj v revolucionarne namene;
— obžaluje nasilja komunistične države in teptanje temeljnih človekovih pravic po končani vojni;
— se zavezuje, da bo sprejel vse tisto in take zakone, ki bodo pravno uredili vsa vprašanja, ki v tej zvezi še vedno ostajajo odprta.
POROČILO O VOLITVAH
Iz Ljubljane smo prejeli sporočilo, da je bilo v redu oddanih Republiški volilni komisiji nad 1200 zahtev po vpisu v volilni imenik, ki so jih zbrali člani SKD v Argentini. Ob tej priliki izrekamo iskreno zahvalo za vestno opravljeno delo vsem, ki so pri tej akciji sodelovali.
Obenem so nas obvestili, da sta predsednik stranke prof. Lojze Peterle in njen Podpredsednik za Slovence po svetu prof. Tine Vivod predložila omenjeni komisiji potrebo, da bodo volilnice pravočasno dostavljene, da se organizirajo krajevni načini volitev, in da se nato rezultati v roku sporočijo volilni komisiji. Več o načinu volitev v Argentini bo brezdvomno ob času mformiralo slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu.
Zavedajmo se, da je vsak glas potreben Za afirmacijo resnične demokracije v Sloveniji!
Inž. Jernej Dobovšek
SKD — Argentina
Republiška volilna komisija
Ljubljana, 9. oktobra 1996
Zadeva: Zahteva, da komisija omogoči vo-. litve slovenskim izseljencem, ki so državljani Republike Slovenije.
Na volitvah leta 1992 je bila zaradi neustreznega načina pošiljana.volilnih kart in glasovnic.Slovencem po svetu kršena njihova ustavno zajamčena pravica do volitev. Kljub temu, da so ti državljani pravilno izpolnili zahtevo za vpis v volilni imenik, so prejeli glasovnice in volilne karte prepozno, saj je bila metodologija pošiljanja glasovni^ neustrezna glede na obratovanje pošt po svetu in razdalje v državah.
Zahtevamo, da se za volitve 10. novembra glasovnice in volilne karte odpošljejo po „DHL" pošti, oziroma po diplomatski pošti na diplomatsko konzularna predstavništva v državah, odkoder so prišle zahteve za vpis v vplilni imenik. Diplomatsko konzularna predstavništva v teh državah pa naj
MARJAN SCHIFFRER kandidat za poslanca
Malo pred zaključkom lista smo izvedeli, da so Slovenski krščanski demokrati izpolnili svojo besedo in postavili za kandidata na svoji listi člana izseljencev, ko že ni bilo mogoče , da bi izseljenci volili sami svoje kandidate.
Določen je bil delaven član slovenske skupnosti iz Argentine Marjan Schiffrer, ki j& ponudbo sprejel in že odpotoval v Slovenijo, da se v svojem volilnem okraju predstavi in pomaga pri volilni borbi. Pri odhodu so se poslovili od njega v imenu stranke SKD Jože Šenk in Stanko Jerebič, v imenu Zedinjene Slovenije pa predsednik Marjan Loboda in tajnica Alenka Poznič.
V kratkem povzemarnp življenjsko pot našega kandidata:
Rodil se 4. junija 1922 v Žabnici pri Kranju, po maturi v Kranju je pa moral zaradi revolucije prekiniti Študij na strojni fakulteti v Ljubljani; vstopil je k domobrancem, po vojiji pa je nekaj časa poučeval na šolah na Tržaškem, nato pa se preselil v Argentino, kjer živi v predmestju Ramos Mejiji. Diplomiral je na Ukrajinski univerzi v Buenos Airesu. Poročil se je z Darino Malovrh, ki je pred kratkim umrla, ter ima tri že poročene otroke.
V skupnosti se je udejstvoval v Slomškovem domu, kjer je bil med njegovimi
početniki in tudi njegov dvakratni predsednik. Tudi je bil dolgoletni predsednik zadruge SLOGE, odbornik Zedinjene Slovenije, profesor na Srednješolskem tečaju in nekaj let njegov ravnatelj, bil je tudi delegat Slovenskega svetovnega kongresa.
V stranki SLS - SKD je bil že od leta 1960 do danes član načelstva.
Tudi v našem tedniku je bilo priobčenih veliko njegovih člankov in govorov, sedaj pa je bil član tiskovnega odseka ZS.
Ljubljana, 14. oktobra 1996
4
Spoštovani gospod Schiffrer,
z veseljem Vam sporočamo, da je Svet SKD na predlog Izvršilnega odbora na današnji 1. seji potrdil Vašo kandidaturo v 8. volilnem okraju v 3. volilni enoti Ljubljana — Šiška in Vas uvrstil na 4. mesto na nacionalni listi SKD v imenu Slovencev po svetu.
Tako smo Slovenski krščanski demokrati z zadoyoljstvom izpolnili v Stični leta 1995 dano besedo, ko smo ponudili mesto mesto poslanca v Državnem zboru za izseljence in zamejce.
r
V upanju, da se čimprej vidimo, Vas iskreno pozdravljamo,
Tine Vivod, podpredsednik SKD Hilda Tovšak, glavna tajnica
Lojze Peterle, predsednik SKD Izidor Rejc, predsednik Sveta SKD
poskrbijo za krajevno najhitrejšo dostavo naslovnikom. Na ta način bi se čas potovanja glasovnic do naslovnikov bistveno skrajšal, verjetno pa bi bili nižji tudi stroški pošiljanja.	,
Enako naj feče postopek tudi pri vračanju glasovnic in sicer tako, da se glasovnice, ki prispejo oziroma so potrjene na diplomatsko konzularnih predstavništvih, na konzularnih dnevih ali pri za ta primer izredno pooblaščenih osebah, vrnejo v Slovenijo na isti način. Le tako bo državljanom Slovencem po svetu zagotovljeno izvajanje njihove volilne pravice, ki jo je država kot ustavno pravico dolžna zagotoviti vsem
državljanom ne glede na mesto njihovega prebivališč^.
Hkra!ti zahtevamo, da na volilnih mestih v tujini volitve spremljajo in nadzirajo pluralno sestavljene volilne komisije. Ustrezna navodila o tem izda Republiška volilna komisija.
V prepričanju, da bo Republiška volilna komisija našo zahtevo odobrila in tako omogočila volitve vsem'Slovencem, ki si to želijo, vas lepo pozdravljamo.
Lojze Peterle predsednik SKD Tine Vivod
podpredsednik^SKD za zamejce in izseljence
Pod, zgornim zaglavjem bo tiskovni odsek ZS skušal vsakih 14 dni objavljati poročila o dogajanjih v naši skupnosti z namenom, da se bodo bralci še bolj seznanjali z delovanjem naših ustanov in organizacij.
Slovensko zunanje ministrstvo je
odpoklicalo Matjaža Puca kot odpravnika diplomatskih poslov v Argentini. Matjaž Puc in soproga Veselka, ki sta med našo skupnostjo zelo priljubljena, sta odpotovala s sinom Jurijem konec prejšnjega meseca. v Ljubljano.
V petek, 27. sept. se je na Slovenski pristavi vršila seja Medorganizacijskega sveta. Vodil jo je podpredsednik ZS, Lojze Rezelj. Udeležili so se je zastopniki slovenskih domov in člani odbora ZS. Navzoči so bili Franci Korošec (za Slov. dom Carapa-chay), Janez Albreht in Mirjam Oblak (za Naš Dom — San Justo), Ciril Jan (za Hladnikov dom, Slovenska, vas), Andrej Peršuh (za Slov. dom San Martin), Marjan J. Loboda in Neda Vesel Dojene (za Slomškov dom), Janez Jelenc in člani odbora (za Slovensko Pristavo) ter Lojze Rezelj, arh. Jure Vombergar in Alenka Poznič (za ZS). Predmet obravnavanja je bil potek Slovenskega dne" in sodelovanje domov. Kljub izredno slabemu vremenu je praznovanje lepo uspelo in ob številni udeležbi rojakov. Kulturni program pa se je moral vršiti v dvoranah Slomškovega doma. Naslednje leto bo praznovanje v Slovenski vasi. Ker pa je obletnica doma konec julija, so člani Hladnikovega doma zaprosili za datum v pomladanskem času — kar se bo določilo na naslednjih sejah. V mesecu oktobru bomo praznovali dve važni obletnici in sicer Našem domu v San Justu ter na Slovenski pristavi v Castelarju. Rojake že sedaj vabimo, da se jih udeležijo.
25. sept. se je v Slovenski hiši vršila seja šolskega odseka ZS, katero je vodil šolski referent France Vitrih. Predmet razgovora sta bili dve zadnji prireditvi. Na Slovenskem dnevu so nastopili učenci vseh šol od 4. rz. naprej. Udeležba bila kljub dežju skoraj 100%. Igra na Slomškovi proslavi je bila izredno skrbno pripravljena in tudi udeležba šolarjevin odraslih zelo lepa.
Pri prejemu prvega sv. obhajila 6. oktobra so prvoobhajance spremljale njihove vzgojiteljice. Petje med božjo daritvijo je oskrbela Balantičeva šola, Prešernova šola pa je vodila sv. mašo.
Skupni izlet šolskih otrok je načrtovan za 9. novembra na Ezeizo, v klub letalskih podčastnikov. Razgovor je bil tudi o pripravah za šolsko kolonijo v Cordobo.
Odbor je prejel sporočilo drž. tajnika, dr. Petra Venclja, da bo Slovenija tudi letošnje leto priredila seminar za učiteljice. Predvidevajo, da se ga bo udeležila po ena učiteljska moč iz vsake šole.
Ljubljanski dnevnik Slovenec je objavil serijo članov Marka Jenšterla o življenju naše skupnosti. Poročila so enostranska in tendenčna, kar temelji na pomanjkljivem poznavanju g. Jenšterla o dejanskem stanju naše organizirane skupnosti.
Rojaki z Goriške in Tržaškega so praznovali 20. obletnico blagoslovitve in namestitve podobe Svetogorske kraljice v Buenos Airesu. Veliko se jih je zbralo pri sv. maši v Cerkvi sv. Rafaela, nato pa v farni dvorani na kulturni prireditvi, kjer sta sodelovala Kvartet bratov Smrtnik in Trio Korenika s Koroškega.
Na obisku so bili člani Študentske organizacije univerze iz Ljubljane (ŠOU), Gregor Macedoni, predsednik, Blaž Strojan, minister za mednarodne odnose, Jožko Fornazarič, referent za slovenske študente po svetu in Renato Podberšič, referent za Južno Ameriko. Med nami so bivali od sobote 7.9. do 24.9. Ta datum so izbrali po raznih dopisih in osebnih pogovorih kot najbolj primeren čas, da so se seznanili s slovenskimi študenti v Argentini: Udeleževali so se tudi raznih prireditev in obiskovali rojake in so na ta način spoznavali naše delovanje.
Preteklo nedeljo je v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Aires prejelo prvo sv. obhajilo 47 otrok. Pri obredih se je zbralo veliko število rojakov, ki so napolnili prostor tudi pred cerkvijo.
Zveza slov. mater in žena je že stavila v promet letošnje božične voščilnice, katerih osnutke je tudi letos podaril inž. Uroš Žitnik. Priporočamo jih v nakup, saj je dobiček namenjen za pomoč potrebnim.
Zgodilo se je v Sloveniji
KRALJEVSKI OBISK
V ponedeljek, 7. oktobra je na dvodnevni obisk v Slovenijo je prispela angleška princesa Anna, predsednica sklada Rešite otroke. Njena kraljeva visokost se je srečala s predsednikom republike Milanom Kučanom.
vprašanje ne bo več obravnavalo v tem parlamentarnem obdobju. Kako pa bo odločil prihodnji novi parlament, pa bomo še videli.
NATO V LJUBLJANI
POMOČ ITALIJE
Državni sekretarji Slovenije, Italije in Madžarske so se 9. oktobra na triurnem delovnem sestanku pogovarjali o tristranskem sodelovanju na številnih področjih, od gospodarstva in financ do infrastrukture in prometa. Posebno pozornost so namenili včlanjevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko zvezo in NATO, pri čemer je italijanski zunanji minister kolegoma vnovič zagotovil „polno in nedvomno podporo". „Danes se je začel nov proceš v Evropi in na tem območju, ki je bilo tako dolgo presekano z železno zavezo in biopolarizmom. Napravili smo velik evropski korak v bodočnost," je državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob ocenil mariborsko srečanje s kolegoma iz Italije in Madžarske, Pierom Fasinom in Istvanom Szentivanyjem.
Z uvodnim in pozdravnim govorom namestnika generalnega sekretarja zveze NATO Sergia Balanzina in slovenskega obrambnega ministra Davorina Kračuna se je v Ljubljani pričelo zasedanje politično — vojaškega nadzornega odbora zveze NATO, ki je v četrtek 10. oktobra in petek razpravljal o civilno — vojaških odnosih in demokratičnem nadzoru nad oboroženimi silami. Politično — vojaški odbor Severnoatlantske zveze je tokrat prvič zasedal izven sedeža zveze v Bruslju.
Sklepni dan zasedanja je odbor govoril o odnosih med obrambnim ministrstvom in oboroženimi silami ter o vlogi medijev, nevladnih organizacij in akademskih krogov pri razvijanju javne razprave.
KOLEKTIVNA POGODBA
DROBNIČ OSTANE
V četrtek, 10. oktobra je drža.vni zbor zavrnil predlog Janeza Kocijančiča (ZLSD) o določitvi datuma razprave o njegovem predlogu za razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. Tako se to
I
m
Katica Cukjati
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
ŠKANDAL NA ŠKANDAL
Pretekli teden v Argentini na družbenem in političnem področju še z daleka ni bil miren. Dogodki prvega tedna v oktobru so se razvijali v nova presenečenja. Za opazovalca s jasnim kriterijem je pa razvoj ali potek teh dogajanj le vrh ledene gore, ki bo prej ali slej razodel dejstva, ki so v globini morja- v ozadju sedanje argentinske stvarnosti. Za večino ljudi je jasno, da v realnosti argentinskega sveta ti dogodki niso samostojni „otoki", temveč so med seboj povezani. V teh letih Menemove vlade, ob vsaki politični ali gospodarski krizi, se je našel neki krivec ali izgovor: mednarodna politika, svetovna globalna kriza, stare nepo-sodobljene strukture, strankarski interesi, sebičnost nasprotnikov, ki ne gledajo na ' skupni blagor, sektorialni interesi, nerazumevanje in nepoznanje bodočnosti človeštva, da ne govorimo o »efeeto tequila". Vsi ti argumenti so več ali manj prepričevali argentinske državljane, da ko bodo odstranjene te ovire, je upanje na boljšo prihodnost, razvoj in napredek.
Vsi argumenti so sedaj že izpeti in uradna politika se mora vrniti na začetek in vzrok nevzdržnega političnega in gospodarskega stanja, v katerega je zavozila Argentina v teh zadnjih letih. Večina državljanov, tistih, ki navsezadnje gradijo argentinsko stvarnost s svojim delom in svojimi davki, ne prenese več lažnih argumentov in izgo-• vorov. Sedaj vladnim krogom ne preostane nič drugega kot argument, da se bo začela borba proti »argentinski mafiji „ ali »orga-nizireanemu zločinstvu" ali »korupciji". Ime ni važno, važno je dejstvo, da zaradi te korupcije že več kot 6 let trpi velika večina argentinskega naroda. Priti več ali manj do dna te korupcije je še zadnje upanje. Ljudje se sprašujejo: ali ima vlada resen namen ali je le novo metanje peska v oči, da se lahko ohrani na oblasti in jo podaljša v naslednjih volitvah? Zadeti v živo in postaviti pred sodišče odgovorne za to dekadentno stanje bi po vsej verjetnosti pomenilo postaviti pred sodišče velik del tistih, ki so denarno pripomogli, da je v zadnjih volitvah »pero-nistična stranka prišla na oblast" (konkretno Menem), in si s to podporo dobili ključna mesta v administraciji. Še več, postaviti na zatožno klop ljudi, ki so v samem svaštvu ali najožjem prijateljstvu s predsednikom. Za izvršitev take težke naloge bi bil potreben svetnik in heroj, teh pa zgleda da to stoletje ni rodilo v izobilju, vsaj v Argentini ne. Časnikarji in politični analisti z precejšno apatijd sledijo tem načrtom o korenitem etičnem preobratu argentinskih politikov in ustanov. Kdo bo imel toliko poguma, da bo vrgel prvi kamen?
DVOJE CARIN
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je 11. oktobra odklonil zahtevo sindikatov po preklicu odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Sklenil je, naj se pogajanja o sklenitvi nove pogodbe začnejo takoj oz. najpozneje po volitvah v državni zbor, predsednika GZS Jožka Čuka pa pooblastil, da podpiše aneks o podaljšanju sedanje kolektivne pogodbe, vendar pa najpozneje do 31. rriarca. prihodnjega leta.
rino in skladiščem in nadomestili blago z drugim, ne obdavčenim itd. Najbolj zanimivo pri vsem tem je to, da tega nihče ni opazil, za to nihče ni odgovoren. Ljudje se sprašujejo, kdo bo nadomestil ta primanjkljaj. Ponovno srednji sloj, že tako kruto obdavčen, upokojenci ali se bo enostavno znižal državni proračun na področjih vzgoje, zdravstva in socialnega varstva?
Država še vedno »skuša" najti rešitve v obnovah ustanov. Kaj pomaga prenavljati ustanove, če so v ozadju- isti ljudje? Kot nekaj izredno zanimivega je Menem združil f carino z D.G.I, da bi tako preprečil korupcijo. Neverjetna iluzija je že v samem dejstvu, da predlaga prenovo ustanov, da se I bodo spremenili koruptni ljudje. Ko je vendar ravno obratna pot smiselna in pravilna.
Katero afero naj bi najprej opisali? Verjetno smo vsi osupnili, ko smo zvedeli po sredstvih javnega obveščanja, kaj se je dogajalo na argentinski carini, medtem ko smo mirno spali? Stvarnost presega vsako domišljijo. Imeli smo dvojno carino. Tisto, katero vsi poznamo, in še neko drugo vzporedno. Čez to drugo paralelno carino, ne da bi plačali katerikoli carinski davek (razen podkupnine), je bilo »pregledanih" na stotine kontejnerjev z vsemi ustreznimi žigi in »plačanimi taksami". Ta paralelna carina je oškodovala državo za »malenkostno vsoto" dva tisoč milijonov dolarjev. Načini delovanja so bili zelo duhoviti: prijavljali so uvoženo blago kot da je namenjeno v sosednje države in tako seveda v Argentini ne obdavčeno. Prijavili so le del blaga in po najnižjih cenah; izpraznili kontejner na poti med ca-
ZLATO, ZLATO, ZLATO
V tesni povezavi s to paralelno carino j je afera »tihotapljenja zlata". Državni tožilec in njegova družina je že dalj časa ogrožana, ker Launsse (za pojasnilo bralcem, ni v nekakršnem sorodu z generalom istega priimka) skuša priti do dna tej zadevi. Čeprav raziskuje to zadevo cela ekipa državnih tolžilcev, zakaj doživlja le on in njegov družinski krog grožnje in celo fizične napade? Sledi logično vprašanje: Ali ostali državni tožilci res raziskujejo to gospodarsko kriminalno zadevo ali jo samo formalno in z nekimi mandati, ki prihajajo izza kulis. V zvezi z afero o »tihotapljenju zlata" je bil že večkrat imenovan kot »prizadet sodelovalec" I. Yoma (Menemov svak) kot v aferi tihotapstava orožja z Ekvatorjem. Same slučajnosti? Ni morda preveč slučajnosti? In če to niso slučajnosti, se bo nadaljevala legalna raziskava do zadnjih posledic in do zadnjih odgovornih? To je tisti upravičeni dvom, ki lebdi med argentinskimi državljani. In kako prepričati bodoče volivce, da to ni res, se sprašujejo vladni krogi.
Na splošno ljudem še ni jasno, kaj je prazaprav to »tihotapljenje zlata". Zadeva je zelo enostavna, če nam jo pa pričnejo razlagati juristi in računovodje, postane zapletena. Argentina, ki je zelo bogata a ne ravno v zlatu, je po davčnih olajšavah lahko izvažala zlato brez posebnega obdavčenja. Če pa je uvažala zlato, ki je bilo že izoblikovano v ogrlice, zapestnice ali kaj podobnega (nič posebno umetniškega), je bila tudi oproščena davkov. Tisti trgovci, ki so se s tem ukvarjali, niso dejansko nikoli odposlali zlata iz države, na papirjih pa so ga prodali, izvozili, kupili, uvozili, in med tem zaslužili petkrat toliko, koliko je bilo tisto zlato vredno, ne da bi pri tem plačali en sam pes ali dolar (razen kar se tiče podkupnin), ker legalno, fiskalno ali računovodsko je bilo vse v redu. Za kakšne vsote je bila pri teh trgovskih operacijah država oškodovana, še ni bilo pojasneno.
Govorimo o astronomskih vsotah, medtem pa se ostali del argentinske politike giblje tudi v kaj drugačnih krogih ali vsaj skuša paradoksalno vplivati na te kroge, da se bo izvedla odločilna sprememba v arge-tinski stvarnosti. Kot da naj bi na teh ramah slonela bodočnost Argentine in njene podobe v pričetku tretjega tisočletja. Kar po predsedniškem dekretu se je postavilo delavce pred izbiro »obras sociales,,, da se že dalj časa obetana fleksibilizacija izvrši tudi na tem področju. Veliko je argumentov za • dekret in še več proti tej odločbi, za katero se je predsednik brez dvoma odločil po zahtevah Severne Amerike.
Ker bo Tone Mizerit nekaj tednov odsoten, bomo po možnosti zaprosili druge pisce za sodelovanje.
BoOib	2Q[fe
O
Koncert v Slovenski hiši
Spet so nas obiskali koroški prijatelji, to pot z manjšo, a kvalitetno skupfho pevcev ter glasbenikov, v spremstvu odličnih predstavnikov naših rojakov. Med nami so imeli več koncertov, tako v Slovenski hiši, v Našem domu v San Justu, v San Martinu, v cerkvi sv. Rafaela, v Bariločah in Mendozi, povsod lepo sprejeti in s polnimi dvoranami hvaležnih poslušalcev.
Naj pričnemo pri prvem. V Slovenski hiši je bil prvi koncert dne 5. oktobra. Pred izvrstno izdelano sceno - kot jo zmore samo naš režiser Tone Oblak s sodelavci, so nastopili skupina Smrtnikovi bratje, znani pevci z Obirskega. To so Franc Jožef, Zdravko, Marjan in Vladimir, katerim se je pridružil za kvintet še njihov bratranec Marko. Vodi jih Jožko Kocilija, ki je tudi prišel z njimi. Iz'domačega prepevanja so prešli v po vsej Koroški znano skupino, izdali diskete, pa gostovali še po vseh deželah Avstrije, v Sloveniji, Italiji in Nemčiji.
Z njimi je prišel še ansambel Korenika iz Šmihela pri Pliberku: Albert Schorli, Franc Vejnik in njih vodja Albert Krajger. Ti že dolga leta igrajo med vsemi starostnimi skupinami, izdali so več kaset, gostovali so pa tudi v Sloveniji in drugod po Evropi.
Na slovenskem odru so nastopili kot kvartet s pesmimi Mi smo Smrtnikovi- fan-
tje, Domača hiša, O kresu, Mladih dni spomin, O mraku in odlične Žabe, z bratrancem v kvintetu pa Domovina mili kraj, Bistra Zila, Ti puabč, Mojcej in rusko narodno Adna zvočno grimit.
Trio Korenika pa je zaigral štiri valčke domačega skladatelja Franca Vejnika, skupaj s kvintetom pa so za konec navdušili s Slakovimi pesmimi Temna noč, Moj vrt, Še enkrat se bova srečala, Mama, prihajam domov, Zapleši z menoj in Domovina.
Z lepo ubranimi glasovi, ki so prijetno ujemali in harmonično doneli, odlično naravno dispozicijo ter z dobro izbranimi, nekaterimi za nas novimi pesmimi so vse poslušalce izredno navdušili, ko so jih prenesli v mlada leta na Koroškem ali v Sloveniji ali pa ko so z ansamblom zagodli vesele, navduševalne in poskočne melodije. Še in še bi jih poslušali, zato tudi ni bilo čudno, da ploskanje ni prenehalo in so morali dodati nekaj pesmi, med njimi Koroška in Pod Limbarsko goro.
Vse petje je spremljala visoko kulturna povezava, ki je iz besedila Milke Hartmanove slikala tudi z besedo našo Koroško. Besedilo sta predstavljala Monikp Novak, sicer študentka teologije, ter župnik v Železni Kapli in režiser Poldej Zunder.
Ko se je večer približal koncu, je nagovorila goste Ivana Tekavec in se jim zahva-
S Koroške je prišel tildi dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze g. Nužej Tolmajer, ki naši skupnosti veliko pomaga. Povabili smo ga na pogovor.
Gospod Nužej Tolmajer, nam lahko opišete delovanje Krščanske kulturne zveze na Koroškem?
Krščanska kulturna zveza je ena od dveh kulturnih organizacij koroških Slovencev. Slovenska prosvetna zveza je levo ' usmerjena, KKZ pa skuša svoje smernice uresničiti na krščanskih načelih. KKZ pokriva 42 kulturnih društev, ki jim nudi razno pomoč, npr. v oblikovanju letakov, pripravlja gledališka besedila, daje strokovno pomoč na gledališkem ali pevskem področju, ima pa poleg tega še nalogo, da ustvarja sama, to je predvsem na področju izobraževanja. Skrbimo, da dobimo referente za jezik, literaturo, predvsem pa je težiščno delo z mladimi, bodisi pri likovni ustvarjalnosti ali gledališki delavnici, ko vsako leto kakih deset mladih lutkovnih skupin naštudira predstave in aktivno sodeluje, ali na glasbenem področju razni koncerti in tako dalje. Skrbimo tudi za osrednje prireditve kot je pevska revija Koroška poje, ki je posvečena velikemu glas-
beniku Francetu Ciganu, zbiratelju ljudske pesmi, ali pa gostovanja gledaliških skupin iz Slovenije in tako dalje. Naša paleta dejavnosti je zelo pestra. Poleg tega ima SKZ in njene organizacije Slovenski narodopisni 'inštitut Urban Jarnik. Pri tem smo videli, koliko narodnega blaga je že šlo v izgubo, po drugi strani pa, koliko naših plesov in pesmi so prevzeli naši Nemci. Zato sta dr. Cigan in tudi pokojni ravnatelj dr. Pavle Zablatnik uvidela, da je treba to zapisati, ohraniti in po možnosti spet vrniti med ljudstvo. To so šege in navade, koledniške pesmi, arhitektura, ljudska no-ša. Ta inštitut skrbi za vse to ob pomoči strokovnjakov etnologov iz Slovenije, pa tudi sami imamo že nekaj mladih raziskovalcev.
Že dvakrat ste nas obiskali s pesmijo. So zbori zelo priljubljeni pri vas?
Slovenec ne bi bil Slovenec, če ne bi pel. Gotovo je bila naša pesem vedno prisotna v težkih časih. Danes, hvala Bogu, ni društva, da ne bi imel pevskega zbora. Naš Gallus spada med vrhunske zbore, pa tudi na podeželju imamo dobre zbore ali male skupine, kor so Smrtnikovi bratje. Skušamo poseči tudi po bolj zahtevni literaturi, npr. razne kantate, klasične koncerte, Schuberta, imamo pa tudi lastne glasbene ustvarjalce, kot je prof. Jože Ropitz. Omenil bi tudi glasbeno šolo, ki ima okoli 400 učencev, imamo že lastne učitelje, večina pa prihaja iz Slovenije. Vidimo, da je tako sodelovanje nujno potrebno predvsem na polju strokovne pomoči.
Ali dobivate kaj podpore iz Slovenije?
Brez te podpore iz Slovenije bi najbrž te naše bogate ustvarjalnosti ne bilo- Mislim, da je treba besedo skupni kulturni prostor -tukaj vidim tudi zdomskega - tako razumeti, da bi morala Slovenija še bolj nuditi - ne toliko gmotne, ampak predvsem moralne in strokovne pomoči, ki jo potrebujemo zamejski Slovenci - in tudi vi. KKZ je pred leti zahtevala .s strani Slovenije, da za svoje
delovanje dobi podporo. To velja tudi na političnem,-na gospodarskem, predvsem pa na kulturnem področju.
Vaš časopis Naš tednik prihaja med vse slovenske- družine na Koroškem?
List ima lepo število naklade, sta pa še dva tednika: verski list Nedelja, ki sega na široko, in Slovenski vestnik. NT je zelo priljubljen, ker je povezan z domačimi kraji, ker predstavlja lokalne prireditve in dejavnosti, poleg tega pa še nqsi težo politične organizacije NSKS, ki je njegov lastnik, in poroča o vsej kulturni dejavnosti. Moram pa samokritično omeniti, da je dejavnosti iz . zdomstva v časopisu premalo, o tem bi morali naši rojaki biti bolj obveščeni.
Kako pa je z narodnostno mešanimi zakoni? Ostanejo vsaj deloma v skupnosti in kulturnem okolju ali se prelijejo v nemškega?
Kolikor toliko ostanejo v skupnosti mešani zakoni med izobraženci. Tako imamo vsaj v mestnih okoljih lepo število staršev, ki vpišejo otroka v otroški vrtec. Žal pri delavskem sloju in deloma pri kmetih to ni tako. Zato smo na področju delavstva izgubili jezikovno podobo in naše število pada. Imamo elito, ki jo manjšina nunjo potrebuje, a smo se premalo zavedali, da bi vzbudili med delavskim ali kmečkem sloju psihološki moment, da se splača doma govoriti slovensko. Imamo pa primere, ko govori z otrokom vsak od staršev v svojem jeziku.
Izdali ste že dve knjigi o izseljenskih skladateljih, katere drugi del ste ravnokar predstavili pri nas. Kako ste prišli na to idejo?t
Posebna točka KKZ je tudi zdomstvo. Na podlagi prvega obiska našega predsednika Zerzerja in ravnatelja Vospernika vidimo nujno potrebo po tej povezavi, ko imamo ogromno skupnega in se lahko zgledujemo po vaši dejavnosti. Ko sem vas pred leti obiskal, sem videl, kaj ste na glasbenem polju ustvarili: ravn. Bajuk, Savelli, Kren, da omenim samo nekatere. Lani smo ob 501etnici vašega odhoda uvideli, da bi bil to najlepši način, če bi zbrali vaše glasbeno
delo. Nismo mogli vsega dobiti, ampak smo zbrali vsaj del te glasbene literature. Tako smo našo koroško glasbeno revijo ob obletnici smrti dr. Franceta Cigana lani posvetili z našimi zbori ob sodelovanju vaših vrhunskih umetnikov Marka in Veronike Fink in Marka Bajuka. Ob izdaji knjige nam je’ pomagal s strokovno pomočjo vaš poznavalec in sorojak dr. Edo Škulj. Lani smo predstavili moške zbore, danes ženske, naslednje leto pa bomo duhovne pesmi. Ob 251etnici smrti dr. Cigana smo tudi izdali zbirko slovenskih narodnih pesmi, ki je bila prva pesmarica, ki je izšla v taborišču v Spittalu in je bila tudi naša prva pesmarica. Študentje so te pesmi zapeli ravn. Marku Bajuku in dr. Ciganu in onadva sta jih zapisala. Omenil bi še, da sta lani KKZ in Narodni svet, ki podeljujeta vsako leto najvišje priznanje koroških Slovencev Tischlerjevo nagrado, to priznala rojaku iz Toronta, g. Blažu Potočniku simbolično za vse zdomske kulturne garače. Tudi skušamo vašim pedagogom nuditi naše učbenike, ki jih - kot sem videl - zelo uporabljajo. Lani smo prvič imeli (Jve vaši rojakinji, štipendirani po razpisu, ki sta tri mesece preučevale naše mladinsko delovanje. Že vnaprej vas vabim na letošnji razpis. Tako skušamo na skromen način prispevati k sodelovanju z vami.
Bi še kaj pripomnili?
Ostane mi samo zahvala za vse, kar sem doživljal pri prejšnjem obisku z Gallusom in kar isto doživljamo danes. Vesel sem, da je med nami prvič tudi predsednik NSKS, pa tudi podpredsednik in drugi aktivni delavci, ter da je naš duhovni sodelavec Polde Zunder, velik kulturni delavec in vodja mladinskega odseka, sam doživel to, kar smo mu prej pripovedali.
Še enkrat zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali, in vsem tistim, ki delajo z vašo mladino. Ta je naše in vaš veliko upanje in tako lahko gledamo z optimizmom v, prihodnost.
Hvala, gospod Tolmajer, za razgovor.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
Kvintet bratov Smrtnikov in trio Korenika
foto Marko Vombergar
lila, izročili smo jim šopke v izraz zahvale. Goste so pozdravili še presednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda:
Nocoj Slovenija v svetu spet praznuje. Med nami veselo pozdravljamo naše brate, ki so prišli iz same zibelke Slovenstva, naše prelepe Koroške, da se skupaj z brati pod Južnim križem objamejo v trdni navezi ljubezni in prijateljstva. Pozdravljeni prijatelji, ki ste nam prinesli mehko koroško pesem in besedo, katero kot svetinjo nosimo v srcu, daleč od rodne domovine že skoro 50 let in kot olimpijsko baklo predajamo
našemu mlademu rodu, ki tu raste iz nas.
Slovenske begunce in njih potomce v Argentini vežejo na našo Koroško, še posebno moči spomini. Kdo bi mogel izbrisati iz našega spomina s solzami naših mater in babic namočeno Vetrinjsko polje? Kot na sveti kraj romamo sedaj v Vetrinj, kadar se vračamo domov, pa tudi mladi čutijo, da morajo obiskati Vetrinjsko polje, s katerega so odšli tisoči naših najboljših ljudi m svoj križev pot, s katerim so zaslužili, tako verujemo, zvestobo in vztrajnost nam, pa
Nad. na 6. 'strani
LOJZE PETERLE
PRETEKLOST IN PRIHODNOST
<*)
Imamo slovenske korenine, imamo evropsko obzorje, mi se Evrope ne bojimo, ker je Evropa v bistvenem vezana na krščanske vrednote, zato razumemo, za kaj pri tem gre. Vemo, da izhaja iz ideje sprave, za katero so delovali takrat v zgodovini Adenauer, Scuhumann, De Gasperi itd. da je iz nje moč priti do združevanja Evrope in novega sodelovanja. Pri nas je beseda sprava še vedno za marsikoga vprašljiva, a vemo, da z nami ne bo nič resnega, dokler ne bo sprava drugače zaživela.
Ob tej predstavitvi naše izkaznice, ki je zelo jasna in ni socialno niti nacionalno demagoška, bi dejal, da je meni kot predsedniku stranke pod čast, da bi se branil pred komerkoli na temo kakšne kolaboracije", potem ko smo kot stranka in jaz osebno zastavili vse, tudi življenja, ko je šlo za biti ali ne biti slovenskega naroda oziroma slovenske države, ki smo jo naredili. Tako da nas ni treba spraševati o naši pomlad-nosti ali o naši liniji in programu, ker je ves čas jasen. Našo linijo bomo peljali naprej, čeprav bo prišlo slejkoprej do zamenjave preredsednika, česar se jaz ne bojim. Mi imamo program in namesto mene je več ljudi, ki lahko tako vodijo stranko dalje, da bo imela uspeh kot doslej. So pa stranke, za katere brez sedanjega voditelja ljudje ne bodo vedeli, za kaj gre. Moramo priti do te politične zrelosti, da bomo volili programe, ne samo ljudi.
O KOALICIJI
Smo za to, da pomladne stranke sestavijo koalicijo in po volitvah prevzamejo odgovornost. Če bi do tega ne prišlo, potem smo za nekaj zelo pomembnega: Da z Ljudsko stranko, s katero imamo več ali manj iste vrednote, delamo v poziciji ali v opoziciji. Smo za to, da smo skupaj tudi z Janševimi socialdemokrati, čeprav vemo, da so to leva stranka, kar tudi sami pravijo. So pa stranka nove slovenske politike, ki je veliko prispevala k slovenski državi. Nimamo problema sodelovati z njo, želimo pa seveda z njo korekten odnos kakor tudi z drugimi, s katerimi bi sodelovali.
Vse te tri stranke ali katerokoli koalicijo pa čaka veliko vprašanje: kako končati preobrazbo, zlasti na gospodarskem področju, kako rešiti pokojninsko blagajno, kako tempirati zadeve z Evropsko zvezo, kako znižati javno porabo, kajti politika se bo dogajala predvsem v tem območju, med 40 in 50 procenti javne porabe. Kako znižati stroške za državo, kako razbremeniti gospodarstvo, kako mu pomagati, da bo konkurenčno na svetovnih trgih. Več predsednikov strank je prišlo k meni, če bi vnaprej podpisali koalicijo, da gremo skupaj po volitvah. Vsakega sem vprašal isto: Povej mi, kako bomo to, kako ono. Dosedaj ni še noben prišel nazaj, ker nihče noče sedaj povedati jasno, kako si predstavlja rešitve.
Imamo še okoli 200 TAMov z istimi problemi. Kjer je nujna sociala, tam mora država priskočiti. Zdrav del je treba peljati po zdravi liniji, bolnega pa sanirati ali ukiniti; in prispevati, da se ustvarjajo nova delovna mesta. V Sloveniji je veliko podjetij, ki bi lahko z državno pomočjo, z ugodnim kreditom, z olajšavami dobro delovala. Naj omenim, da so večino gospodarske rasti prispevala nova, mala podjetja, z do deset zaposlenimi, ne pa giganti z nekaj tisoč delavci. In v tej smeri moramo delovati še naprej. Zato ne tekamo kar v objem tistemu, ki pravi: pomlad mora iti skupaj. Bomo šli skupaj na programsko preverjanje in na kredibilnost. Tako se bomo lahko domenili, kaj je treba narediti skupaj, če bo partner dal dovolj zagotovil, da bo štiri leta vlada lahko delala. Veseli bomo, če bo to možno narediti s strankami slovenske pomladi.
O IZSELJENSTVU
Glede izseljenstva pa še tole: Mislim, da nam niti tukaj ni treba dokazovati, kaj smo naredili. Postavili smo ministra za Slovence po svetu, začeli smo s skladom za vračanje izseljencev, mislim, da smo edini, ki smo res nekaj naredili zanje za volitve, imamo podpredsednika stranke enega od njih, sekretar za Slovence po svetu dr. Vencelj je pripravil zakon za tiste, ki niso državljani RS, da bi imeli posebne ugodnosti; ni
njegova in tudi ne naša krivda, da nikakor zadeva ne pride v parlament, čeprav smo zadevo obravnavali večkrat. Po naslednjih volitvah, mislim, bo drugače.
Okoliščine za’ volitve izven Slovenije bi bile bistveno drugačne, če bi dogovor, ki smo ga dosegli z večino v parlamentu, lahko pripeljal do spremembe volilnega zakona. Zmenili smo se, da bi imeli naši izseljenci po svetu veliko boljše časovne možnosti za volitve, da ne bi volili tako na hitro kakor prej in kot boste tudi sedaj, kar je zelo otežujoča okoliščina. Nato je prišel Janšev predlog za referendum in drugo, kar je prineslo precej megle med slovenske volilce. Sedaj se zakon ne da spremeniti, ker se morajo prej izvesti referendumi.
UTOPIJA — APATIJA
Utopija - apatija. Ne eno ne drugo nas ne vodi nikamor, ampak moramo delati trdo na vseh frontah, ne se utruditi, ne obupati, ne biti ravnodušni, ne nasedati starim političnim silam. Naš uspeh bo, da če bomo to, za kar pravimo, da je treba narediti, tudi naredili. Pojdimo od’srca do srca, od hiše do hiše, če je treba, pojdimo tudi večkrat, da bo vsem jasno.
Veseli me/ ko vidim, kako vi delate v Argentini za novo Slovenijo, za novo slovenstvo, za Slovenijo brez meja, kakor ste prav tukaj prvi rabili te lepe besede.
Konec
Dr. Tone Prešern
strokovnjak za argentinski rock
Na filozofski fakulteti Gregorijani v MMMWBMKBMiBHHiMHNHMillHWWIBW Rimu ste predstavili svojo doktorsko tezo z naslovom: Komunikativnost argentinskega rocka, antropološka fenomenologija glasbenega udeleževanja.
V čem je obstajala ta teza?
Kaj je argentinski rock (AR) od svojih začetkov do leta 1983, predvsem kako, zakaj in kaj sporoča. Pokaže se nam kot ogledalo mladih in kot okno v svet mladinske kulture po velikih mestih med leti 60' in 70'. Zanimalo me je bolje spoznati mlade, njihove simbole, rituale in načine medsebojne komunikacije.
V čem se razlikuje AR od drugih?
Začetek rocka je v ZDA in se bolj kot stil izraža kot glasbeno gibanje, ki meša različne glasbene vrste (črnske, folk, pop ali country), izvajane na električnih inštrumentih. Ampak rock, ki je najbolj prevzel mlade v 60. letih, je bil beat skupine Beatles in rock'n roll skupine Rolling Stones. Tako začnejo rasti različne lokalne skupine, ki jih hočejo oponašati, kakor tudi druge, ki začnejo eksperimentirati s lastnimi mešanicami, kar bo dalo povod nastanku AR. Ta glasbena mešanica vsebuje petje v kasteljanščini in v jeziku vsakdanjega izražanja mestne mladine, bolj točno v argentinskem žargonu, melos teh pesmi je soroden tangu in argentinski folklorni glasbi in vsebuje besedila, ki odsevajo življenje tukajšne mladine. Lahko bi rekli, da AR Poudarja bolj argentinskost kot pa rock. Rock pa ni samo glasba, je tudi teater, ples, * način masivnega obveščanja, AR z vsemi lokalnimi primesmi tvori fenomen z lastno osebnostjo, ki je raznolika, težavna, dvoumna in raznovrstna.
Kateri so najvažnejši glasbeniki AR?
V dobi, ki sem jo analiziral, brez dvo-nta: kot začetniki „Los Gatos” (Lito Nebbia),
kot najbolj značilne skupine „električnih" in „akustičnih" bi naštel „Manal" oziroma „A1-mendra" (Luis A. Spinetta). Vsekakor je bil Charly Garcia najboj pomemben glasbenik, ustanovitelj „Sui Generis” in „Seru Giran" med drugimi. Vendar vemo da «de gusti-bus..."
Ali je rock glasba dovolj močno sredstvo, da more sporočati življenjske vzore in ideje?
Tukaj se lahko vprašamo, kaj je prej, jajce ali kokoš. Ali AR kaže neki življenski slog ali nastajajoča mladinska kultura kristalizira v AR kot v sredstvu, ki je zelo občutljivo in izrazno. Zdi se mi, da se obe perspektivi dopolnjujeta: npr. rocker tistega časa ne bi pel „Solo le pido a Dios, que la guerra no me sea indiferente...", če ne bi imel vsaj malo začetnega nagnjenja do pacifizma in če ne bi istočasno, ko je to pel, svoje nagnenje še potrjeval. Multinacional-na založniška podjetja in lokalne trgovine s ploščami morejo kontrolirati glasbeni trg, ne morejo pa odločati, v katero smer naj se obrne.
Pred dejanskim stanjem, s katerim se soočajo mladi, je rock neke vrste pot, ki pelje proč, ali prej kot orodje, ki ga more spremeniti?
Zdi se mi da ne bi smeli gledati ta problem v izključujoči obliki ali kot revolucijo ali kot alineacijo. AR je bogat pojav, ki ne sprejme apriornih definicij. Mnogo stvari vpliva nanj. Naj pokažem dva primera: v času Peronove vrnitve v Argentino (1971), je politično in družbeno opredeljena mladina obsojala AR kot predstavnika mladostne alienacije in neodgovornega sprejemanja tujih modelov, ne da bi dojeli, da more ta pojav v toliki meri spremeniti družbo. Po drugi strani pa so bili med vojaško diktaturo (1973-1983) koncerti AR eni od redkih (če ne edini) javni kraji odpora, obsodbe in nasprotovanja avtoritarizmu, cenzuri in terorju, čeprav ni bil niti ni nikoli hotel biti nekaka alternativna politična stranka.
Kaj menite o vključevanju rock glasbe v verskih in duhovnih srečanjih in praznikih?
Ne morem ti odgovoriti ne da bi predhodno pojasnil, za katero vrsto rock glasbe gre? Na kakšen način je predvajana? Kdo sestavlja versko občestvo? Kaj proslavljajo? V kakšnem družabnem in kulturnim okviru? Taka liturgija, v kateri je odsotno dejansko življenje, je zgolj formalizem. Po drugi strani pa je življenje brez liturgije revno, brez okusa.
Potemtakem bi nas moralo življenje voditi k liturgiji, liturgija bi nas pa morala voditi k življenju. Na žalost so nekateri obredi shizofrenični, lcjčeni od življenja. Glasba pa je del življenja. Koliko verskih shodov je glasbeno osiromašenih brez ustvarjalcev, glasbenikov in sodelavcev, ki bi bili zmožni obhajati tudi glasbeno združenje med skrivnostjo Boga in skrivnostjo človeka. Zato se mi zdi neliturgično in nečloveško, da bi uvažali v mašo zadnje „hite" diskotek, kakor tudi radikalno preprečevanje, da bi mogla mladina s svojimi elek-tričnimi inštrumenti spremljati razmišljanja, meditacije ali liturgični obred (samo zato, ker to niso tradicionalni cerkveni inštrumenti). Kot voditelji mladinskih srečanj smo priredili žive jaslice, molili križev pot,
obhajali maše, v katerih je bila rock glasba sestavni in važni del posredovanja božje Besede in njenega udejanjenja v vsakdanjem življenju mladih. Ampak to ni bil kateri koli rock niti ni bil zaigran na kateri koli način!.
Poleg tega, da ste napravili tezo iz tega področja, kaj ste pridobili, ko ste raziskovali AR ?
Med drugim, da je mladinska glasba samo eden od tolikih znakov mladinske kulture, ki pomenijo izziv za odrasle. Če bi starejši ne hoteli živeti ločeno od mladih (ločitev, ki jo nekatere ustanove živijo dejansko, čeprav jo skrivajo pod videzom zdravega sožitja). Treba se je vživeti v mlade in živeti z njimi. To se nam kaže kot izziv in kot naloga, da skušamo razumeti mlade iz njihove perspektive in ne iz izhodišča naših predsodkov in shem. Mi vzgojitelji bi se morali posebej zanimati na njihov način izražanja, za njihove simbole, rituale in mite. Zdi se mi, da če hočemo dajati kak življenjski odgovor na vprašanja, probleme in pričakovanja mladih, si najprej moramo s ponižnostjo in odkritosrčnostjo prizadevati, da jih poslušamo, da bi skupaj rasli iz tega, kar so in kar smo. Če bomo tako naredili, ne bomo iznašli nič novega, bili bi samo učenci nekega Jezusa, ki je čeprav Bog postal eden od nas, otrok, ki so ga morali dojiti, najstnik, ki je romal pojoč psalme v izraelski „Lujan" pred 2000 leti, mlad oznanjevalec božje Besede na trgih in cestah, ki se je družil s cestninarji in grešnicami, katerim je govoril v jeziku, ki so ga razumeli, prijatelj, ki je bil pripravljen dati življenje za svoje prijatelje na električnem stolu rimskega imperija. Vstali Gospod, zaupnik v bojih, ki skupaj s svojimi brati deli pričakovanja, veselje in srečo. Pričakujemo, da tokrat ne bo prišlo nikomur na misel, da bi skušal pribiti na križ odrasle, ki bi sledili njegovim zgledom tudi v tem primeru, ko bi skušali razumeti in razložiti glasbeni jezik mladine.
Pogovarjal se je Ivan Vombergar.
Dr, Tone Prešern bo predaval o tej temi pri SKA v soboto, 19. oktobra. Op. ur.
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Ker po šestih letih po sprejetju zakona o denacionalizaciji ni prišlo do zadovoljivih rezultatov, je Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) izpolnilo grožnjo, da bo vprašanje internacionaliziralo. Preko Interneta so poslali opozorilo tujim vlagateljem naj ne vlagajo v slovenska podjetja, ker je veliko nezakonitosti v procesu privatizacije v Sloveniji. Več kot petdeset pisem pa so poslali nekaterim vplivnejšim predstavnikom evropskih držav in vladi ZDA. Kljub vsem tem akcijam pa od slovenske oblasti (Drnovšek, Kučan, Školč) niso dobili niti odgovora.
VRŠIČ - Planinska zveza Slovenije ekološko sanira svoje postojanke po gorah in planinah. Na energetskem področju so do sedaj v dvajsetih kočah zamenjali dizelske agregate, ki so onesnaževali zrak in ropotali, s sončnimi celicami. Naslednji korak je nadomestiti klasična stranišča s "suhimi", kemičnimi, tovarna papirja Paloma pa je postala sponzor Planinske zveze. Kot tak bo zalagala 70 planinskih postojank s papirnatimi brisačami, servietami in toaletnim papirjem.
NOVO MESTO - Tovarna zdravil Krka že petindvajset let proizvaja cink batracin, ki je kot antibiotik dodan k živinski krmi. V teh letih je izdelala 60 milijonov kilogramov tega produkta, za kar letno iztrži med 4,5 do 6 milijonov dolarjev. Največ ga prodajo 43 državam, največ v ZDA, s katerimi imajo dolgoročno pogodbo. Z batracinom naj bi nekatere bolezni kar izginile, npr. nekrozni enteritis, ulcerativni enteritis in razne kronične bolezni dihal. Krka je drugi največji proizvajalec na svetu tega antibiotika.
VRSNO - Rojstna hiša pesnika Simona Gregorčiča je od leta 1966 preurejena v muzej, od leta 1991 pa skrbi zanjo pesnikov prapranečak. V pritličju je'razstavljena 1 etnološka zbirka predmetov iz Gregorčičeve dobe, spominska soba z družinskim rodovnikom in izpisek iž krstne knjige, ko je bil Gregorčič krščen. Gregorčičev rod izhaja iz vasi Krn, od koder se je priselil pesnikov prapraded Jakob. Leta 1867 so na prvotno hišo s slamnato streho in črno kuhinjo postavili prvo nadstropje, a je bila med prvo svetovno vojno porušena. Leta 1922 so jo obnovili in so v njej živeli sorodniki po bratu Andreju. Ker pa je vse več ljudi (\» zadnjih časih pride letno po pet tisoč obiskovalcev), ki si želi ogledati rojstno hišo Simona Gregorčiča, so jo preuredili v muzej.
NOVO MESTO - Na svetovnem mla-' dinskem prvenstvu v kolesarstvu so največ kolajn odnesli Avstralci in Nemci, nato Italijani. Slovenski kolesarji so izpolnili pričakovanja, najbolj pa so bili zadovoljni s potekom prvenstva organizatorji: tribune so bile vseskozi polne, pohvale pa so bili deležni tudi od predsednika svetovnega kolesarstva.
LJUBLJANA - Na letošnjih volitvah se bo potegovalo za poslanska mesta 24 strank, med katerimi jih je nekaj, ki se bodo na volitvah prvič predstavile. Poleg Slovenskega foruma (Ljerka Bizilj), Nacionalne stranke dela (Marjan Poljšak) in Zelene alternative Slovenije (Ivo Ferbežar), se Predstavljajo še tiste, ki jih nekateri označujejo za regionalne: Zveza za Primorsko, Zveza za Gorenjsko in Zveza, za Ljubljano (te tri so se povezale v koalicijo Slovenskih deželnih strank), Stranka enakopravnih dežel, Zveza za napredek Radeč in okolja ter Deželna stranka štajerske.
LJUBLJANA - Dvajset vojakov Slovenske vojske s podpolkovnikom Francijem Knafljičem na čelu se je udeležilo vojaške Vaje Combined Endeavor 96 v okviru pro-
grama Partnerstvo za mir. Vaja je bila v Nemčiji in so se je udeležili vojaki desetih srednje in vzhodnoevropskih držav ter Nemčije in ZDA. Na vaji so preizkušali medsebojne dopustnosti (kompatibilnosti) telekomunikacijskih sistemov ter ugotavljali možnosti medsebojnega operativnega povezovanja sistemov, ki podpirajo procese vodenja in poveljevanja. Slovenski vojaki so se vaje udeležili z lastno vojaško opremo, terenskimi vozili in izraelskimi telekomunikacijskimi sistemi.
DOMŽALE - Kot šesti lokal v Sloveniji so ob magistralni cesti Ljubljana-Celje odprli lokal za hitro pripravljeno hrano McDonald's. Ob odprtju so Osnovi šoli Roje podarili poseben bazen za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Restavracija ima tudi možnost postrežbe v avtomobilu (McDrive). Letos naj bi odprli restavraciji v Velenju in še eno v Ljubljani.
LJUBLJANA - Po petih mesecih, ko je bil predlog postavljen, je spet na tapeti preimenovanje Zrinjskega ceste v Papeževo ulico. S preimenovanjem naj bi izrazili spoštovanje do papeževe vloge v zgodovini slovenske države in ker je v Domu duhovnih vaj ob cerkvi sv. Jožefa leta 1935 prespal papeški nuncij v Turčiji, kasnejši papež Janez XXIII. Kot ponavadi, so se proti preimenovanju z raznimi utemeljenimi in drugimi protesti dvignili glasovi raznih ljudi in društev, vendar ima zadnjo besedo mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic ter mestni svet.
HOČE - V latinski pisni obliki se je ime Hoč prvič pojavilo pred 850-leti, ko je takratni oglejski patriarh dal v uporabo grofu Spanheimu ter župnikb uporabo ozemlja, na katerem ležijo danes Hoče in naselja Bohova, Spodnje Hoče in del Pivol. Obletnico so proslavili z izdajo 700 strani debelim zbornikom in raznimi kulturnimi prireditvami ter sloveno mašo v nadžupnij-ski cerkvi sv. Jurija. Sicer pa so bili odkriti arheološki ostanki, ki pričajo o naseljenosti kraja že v prazgodovini.
SLOVENCI V ARGENTINI
Isti dan sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj inž. Roman Capuder in Marjeta Javoršek; priče so bili starši Tone in Francka Javoršek ter ženinova sestra Fani Capuder in njegov brat mag. Franc Capuder; med poročno mašo, pri katri sta somaševala župnik Dane Vrečar in prof. France Bergant, ju je poročil delegat Jože Škerbec.
Osebne novice
Poroki: V soboto, 12. tm., sta se poročila v slov. cerkvi Marije Pomagaj Matjaž Čeč in Marija Zurc. Priče so bili njuni starši, Janez Čeč in Kati roj. Lah ter Franc Zurc in Vera roj. Kokalj. Poročil je rev. Jože Bokalič CM ob somaševanju rev. Jureta Rodeta.Pri poroki je pel Mladinski zbor iz San Justa ter Ana Rode in Luka Debevec.
Novima zakoncama iskreno čestitamo in želimo srečo!
Slovenska vas
45. mladinski dan
Z odlično udeležbo in pod sijajnim soncem se je v nedeljo 22. septembra vršil v Slovenski vasi 45. mladinski dan. Pojasniti moramo, da se je mladina trudno in odgovorno pripravila, da bi to praznovanje čim lepše uspelo. Čeprav je sivo vreme prejšnih dni povzročalo skrbi, je vse izšlo v redu.
Začeli smo že ob 9. zjutraj z mladinsko mašo. Maševal je mladinski duhovni vodja Slovenske vasi Franci Pavlič, peli pa so člani našega Mladinskega zbora.
Nato smo se premestili v Hladnikov dom, kjer smo se udeležili dviganju slovenske ii} argentinske zatave.
Po petju himen'je mladina nadaljevala svoje delo. Prišel je na vrsto šport, in sicer odbojka za dekleta in nogomet za fante. Kar se nogometa tiče, je bilo onemogočeno igranje po celem igrišču, kajti nekateri predeli so še imeli luže kot posledica petkovega in sobotnega dežja. Torej smo zmanjšali igrišče za četrtino; moštva pa so bila sestavljena iz šest igravcev. Pri odbojki so zmagala dekleta iz Ramosa, ki so v finalu premagale moštvo iz San Martina. Pri nogometu so se pa vrnili k prvenstvu fantje iz Slovenske vasi in sicer z zmago nad moštvom iz Ramos Mejije.
Po športu je pa prišel na vrsto kulturni program. Začel se je z govorom, ki sta ga
Izseljenci spet izrinjeni
V uredništvo „Slovenca" je Ema Po-, gačar, predsednica Kanadskega Slovenskega sveta, poslala pismo, v katere navaja, da se izseljenci počutijo odrinjeni z domovino.' Dokaz za to so letošnje volitve in skrajno otežkočenje izseljencem, da se jih vsaj pismeno udeležijo. Nadalje „Slovenec" z dne 8. oktobra komentira:
To dokazuje več dejstev; 28. oktobra bodo dokončno, sestavljene in objavljene kandidatne liste, Ta dan bo volilna komisija vsakemu izseljencu, ki se je vpisal v volilni imenik, priporočeno poslala volilno karto, katero mora volilec potrditi pri notarju na predstavništvu RS v tujini. Volilna karta mora na sedež volilne komisije prispeti najkasneje do ponedeljka, 11. novembra, do 12. ure. Za države, kot so ZDA, Argentina, Kanada in Avstralija je rok 15. dni prekratek, nemogoč, nesprejemljiv. Večina demokratski držav (Hrvaška, ZRJ, Avstrija, Italija...) ima za izseljence organizirane volilne imenike na svojih predstavništvih v tujini, kjer v času volitev tudi volijo. Slovenija je verjetno svetovni izvirnik v volitvah po pošti, ki v praksi niso nič drugega kot zakrit način, da izseljenci ne morejo uveljaviti svoje volilne pravice.
Za nekaj pojasnil smo prosili Petra Ven-cija, direktorja Urada za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu. Dejal je, da je za te zadeve zadolžena republiška volilna komisija, njihov urad lepomaga. Na ministrstvu za notranje zadeve so dobili podatke o tem, koliko je po svetu Slovencev, ki bodo
lahko volili (gre za slovenske državljane s stalnim bivališčem v drugih državah.) Teh je približno 68.000, živijo v različnih državah. Urad se zaveda, da je rok za prijavo v volilni imenik in za pošiljanje volilnih karte prekratek, kar bi se dalo urediti z nekaj dobre volje.
Urad za Slovence po svetu je predlagal, da bi lahko ti volilci zahtevek za vpis v volilni imenik poslali že dva meseca pred volitvami/ vendar je zmanjkalo časa, tako da je zdaj ostalo vse po starem. O podaljšanju roka so se pogovarjali tudi predstavniki različnih strank, vendar v parlamentu niso nikoli dobili potrebne dvotre-tjnske večine, da bi dosegli spremembe. Peter Vencelj je dejal, da razume slabo voljo volilcev v tujini. Te zadeve bi morale biti urejene v parlamentu. Veleposlaništva, ki potrjujejo volilne kartice, je urad prosil za pomoč. Ti naj bi kuverte prevzeli in jih fizično prenesli s predstavništev v Slovenijo. Ali bodo to storili, je odvisno od konzulatih predstavnikov. Da zdaj niso pokazali prave volje. Na zunanjem ministrstvu so Venclja že vprašali, kdo bo plačal te dodatne stroške. Vendar zamisel le ni padla na popolnoma jalova tla, saj je predstavništvo v Miinchnu že objavilo datume, kdaj bodo sprejemali kuverte z volilnimi lističi.
Na zadnjih volitvah je volilo približno 6.000 izseljencev. Če bi se volitev lotili na drugačen način, bi lahko volilo vsaj trikrat toliko ljudi. Urad lahko za zdaj le obvešča
(Nad. na 6. str.)
brala predsednica SDO, Sonja Gerkman, in predsednik SFZ, Jožko Črnak. Sporočila sta številni publiki, kako težko je z besedami opisati, kar mladina čuti do skupnega dela in do doma. Priznala sta, da „je dom za mladino postal strast (zdrava strast)." In kdor ve za prijateljstvo, za trud in za vsako-večerno zbiranje mladine v domu, lahko to potrdi. Glavne točke govora so bile torej: Ljubezen do dela v društvu; ogenj, ki veže vso mladino; odgovornost nadaljevati s slovenstvom in nasvet proti izgubljanju časa.
Ko sta predsednika zaključila govor, se je kar naenkrat prikazal starček s pipo in počasno hojo (v izvedbi Marka Pallotte). Pozdravil je najprej vse navzoče ter nato začel po domače razmišljati o življenju: Življenje je božji dar in izrabiti ga moramo kot takega. Truditi se moramo pa tudi, da dobimo zaslužek za boljše, poslednje življenje." Tako je starček naredil kratek opis raznih življenskih dob.
Ob razmišljanju so pa mladi in otroci predstavljali razne vaje. Najprej so bili na vrsti otročički; dekleta oblečene v punčke so predstavile aerobično vajo pod vodstvom Veronike Berčič. Nato je prišla na vrsto vaja kotalkanja (pod istim vodstvom); punčke so nam predstavile otroška leta. Na tretjem mestu pa so se izkazali mladi fantje s presenetljivimi skoki nad zabojem. Tudi otroci 6., 7. in 8. razreda so nastopali; pokazali so nam kako tudi otroci — čeprav v igri — nastavljajo važna vprašanja. Vajo je vodil Boris Rot. Zopet je prišla na vrsto mladost, v tem primeru z vajo mladinske folklorne skupine pod vodstvom gospoda Boga Rozina. Mladošolci 1., 2. in 3. razreda so s pomočjo Lojzke Mehle in Sonje Gerkman simpatično predstavili odrasla leta in zdravi cilj: družino. „Kaj je lepšega kot živeti za druge (...) v medsebojnem sožitju in ljubezni?" se je povpraševal starček. Na zadnjem mestu pa so otroci iz 4., 5. in 6. razreda zrcalili (pod vodstvom Helene Cerar) željo, da bi se mladina in starina skupaj združila v eno samo moč in z enakimi cilji: upanje v boljši svet, odkrito srce, neugasljivo meč ljubezni in pred vsem veselje do življenja.
Za zaključek so se vsi nastopajoči — več kot šestdeset oseb — zopet prikazali in zaplesali na malem igrišču (pod vodstvom prof. Danija Sušnika) s pesmijo „Naj bo lep ta dan". Prišle so še na vrsto zahvale in petje Slovenske mladinske himne.
Po himni se je večina gostov premestila v dvorano, kjer je bila prosta zabava ob zvoku ansambla Rock & Polka.
45. mladinski dan ni bil samo enodnevna prireditev. Je bil dokaz celotnega dela mladine, ki je — hvala Bogu — dobro uspel. Mislim, da se je vsak, ki se je udeležil našega mladinskega dne, lahko zabaval in razmišljal, se nasmejal in hrepenel.
Prav sta imela predsednika, ki sta brala svoj govor: „Mladi, ta čas je naš; ne izgubljajmo ga. Naše geslo naj bi bil cilj našim srcem: NAJ NE BO IZGUBLJENA MINUTA NOBENA."
M. S.
ORIHNTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N2 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
mm
/VSA
i IATA I
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-U48 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel,: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2C B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489:3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedejjah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob fledeljah od 10. do 11’. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
OBVESTILA
SOBOTA, 19. oktobra:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SKA: dr. Tone Prešern bo govoril o komunikativnosti argentinskega rocka v Slovenski hiši ob 20.
NEDELJA, 20. oktobra:
Materinska proslava po maši na Pristavi, nato družinsko kosilo.
SOBOTA, 26. oktobra:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.	.
SREDA, 6. novembra:
Redni sestanek ZSMZ, združen z občnim zborom.
SOBOTA, 9. novembra:
Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
SKA - Ivan Cankar: Kurent, gledališka skupina iz Slov. vasi, ob 20 v Slov. hiši
SLOVENCI SPET IZRINJENI
nad. s 5. strani
predstavništva po svetu, saj se zaveda, da so zdajšnja pravila zelo toga. Urad je predlagal, da bi v oddaljenih državah nekje skupaj zbirali volilne kuverte, potem pa bi vse skupaj nekdo prinesel v Slovenijo. Urad bi jih pomagal deliti po volilnih okrajih. To je za zdaj le zamisel, saj Urad za Slovence po svetu ne pripravlja volitev — zato je zadolžena republiška volilna komisija; za pomoč izseljencem pri volitvah, pa diplomatska predstavništva.
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V ARGENTINI
. IN
SLOVENSKO - LATINOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA
sporočata vsem članom, poslovnežem, argentinskim poslovnim partnerjem slovenskih izvoznikov in uvoznikov in vsem, ki bi želeli .navezati trgovske stike z raznimi slovenskim podjetji, da bo na sejmu
FISA '96, v SANTIAGO DE CHILE (24. 10 do 3. 11.)
V ČETRTEK 31. OKTOBRA
SLOVENSKI DAN
s predstavitvijo Slovenije, poslovno konferenco in manjšim sprejemom.
Sodelovala bodo slovenska podjetja: Merkur Kranj — Tik Kobarid — Iskra AET Tolmin — ETA Cerkno — Alpina Žiri — Trimo Trebnje — Iskra Vega Ljubljana — Impol Slovenska Bistrica — Metalflex Tolmin — Mehanika Trbovlje — Lek Ljubljana — Luka Koper — Gospodarska zbornica Slovenije.
Na Slovenskem dnevu bosta prisotna tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Cveto Stanič in gospa Smilja Klešnik, odgovorna za Latinsko Ameriko.
Slovenska kulturna akcija dr. Tone Prešern
Komunikativnost argentinske Rock glasbe
— predavanje v španščini
Sobota, 19. oktobra, ob 20. .uri v Slovenski hiši.
17. novembra bo
mladinski izlet v Colonia - Urugvaj
Prijavi se pri krajevnem delegatu
Centralni odbor SDO-SFZ
Kočevski Rog - včeraj in danes
v
inž. Bogomir Stefanič
Bo rojakom v Argentini poročal o raziskavah množičnih grobišč žrtev komunistične strahovlade na področju Kočevskega Roga.
Sobota, 26.10.96: Mendoza Torek, 29.10.96: S. C. de Bariloche Sobota, 2.11.96 ob 20. uri: Slovenska hiša - Buenos Aires Nedelja, 3.11.96: Srečanje z mladino po mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Vabi društvo Zedinjena Slovenija
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
vas vabi v nedeljo, 27. oktobra, na
29. PRISTAVSKI DAN
—11,15 dviganje zastav
— 11,30 koncelebrirana sv. maša
— 13,00 kosilo
— 16,30 kulturni program:
Slavnostni govor arh. Jure Vombergar odrski prikaz: „Žegnanje na vasi".
Za prosto zabavo poskrbljeno. Vsi'prisrčno vabljeni!
Ali ste kaj poipislili na nagradno žrebanje konec leta?
Dve zastonjski vozovnici: BUE—LJU—BUE Če si boste preskrbeli kreditno kartico MASTERCARD INTERNACIONAL CARTA SLOGA, vam bo sreča dosti blizu!
V SLOGI JE MOC!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA . Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion Nc 3824
Registre Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
f	-*. v mHnNShmSmmBI
Koncert v Slovenski hiši
Nad. s 3. strani
tudi svobodo in neodvisnost svoji domovini Sloveniji.
Ko boste v teh,nekaj dneh začutili utrip našega slovenskega življenja tu v daljni Argentini, upamo in želimo, da Vas ob njem navda globoko prepričanje, da Slovenstvo nima meja. Upamo, da boste začutili, da v svoji težki borbi za obstanek, kot Slovenci na Koroškem niste sami, da na drugem koncu sveta bije podoben boj mala skupina ljudi istega duha in iste krvi za isto pravico, ki jo je Stvarnik položil v našo naravo, biti in živeti kot Slovenec.
Še posebno prisrčno pozdravljam nocoj med nami predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, gospoda Nantija Olipa. Upam, da bo njegov obisk, kot najvišjega civilnega predstavnika koroških Slovencev, kot korak na dolgi in lepi poti plodnega sodelovanja med koroškimi Slovenci in Slovenci v Argentini, ki izhajamo iz istih korenin krščanstva in Slovenstva. Prisrčen pozdrav našemu dolgoletnemu prijateljih delavnemu in zaslužnemu tajniku slovenske Krščanske kulturne zveze, gospodu Nužeju Tol-majerju. Ob tej priložnosti se mu iz vsega srca zahvalim za vso njegovo naklonjenost, s katero že dolga leta spremlja vse naše delo in nam po svojih močeh Vedno pomaga. Po njegovem prizadevanju so bili vedno na Koroškem tako lepo sprejeti naši študentje. Prav tako so bili deležni njegove podpore naši učitelji in profesorji■ Naše šole so dobile že vrsto učnih knjig po njegovem posredovanju.
Delegat dušnega pastirstva in gostitelj Jože Škerbec jim je zaželel veliko sreče med nami, pozdravili pa so jih predstavniki Mladinskega pevskega zbora v San Justu-
V imenu gostov pa je pozdravil vse slovenske rojake v Argentini predsednik krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip ter tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Zahvalili so se tudi Smrtnikovi fantje za topel sprejem, posebej pa še Tonetu Oblaku, ki je ob obisku na Koroškem bil tako navdušen nad njimi, da jih je povabil v Argentino.
Naj omenimo, da pevce spremljajo še nekateri drugi prijatelji: trgovec Adolf Krivograd, ki je ]e bil že med nami, ter inž-Hanzi Miki, član predsedstva NSKS z ženo Brigito.