148
Mati in   Roj niče.
Z družino mater s težkih sanj          „Premalo zemlje, dost otrok
Je zbudil spomladanji dan5               To kaže več alj  manj  nadlog;
Vsi skupaj so molili.                         Prihodnost je umevna.
Pa, preden delat se spuste,             Soseda levi, desni, dva
Tako jim skerbna mati de:               V meje orjeta ti oba;
JBaslišite me, mili!                            Za pravde si prerevna".
„Kako cestiti je Gospod,                  „Kdor kolj posebno ni bogat,
Kaj on učil človeški rod,                 Je raj pobožen kot košat,
Imate bukve zlate,                             Ne druži se lenuhom,
Pobožni dali jih možje,                     Zmišnjav visocih mar mu ni;
Ki vam za dušni prid skerbe,          Od njih ne upa si sterdi;
In da Boga poznate".                        S trebuhom gre za kruhom".
„Rajn' gospod-oča, naš pastir,        „Zato kako se dom ravni,
Bog daj jim večen pokoj, mir!        In zemlja podkupiti da.
Vam rekli me spoštvati;                    Odpreti vam zaloge,
Da moj in tuj spozna usak,             Kaj djal je kdaj nebes Gospod,
Kaj reci če moj glas krepak,           Kaj moli naj človeški rod,
So dali zapisati".                               Imate bukve mnoge".
„Sicer je delo vaš poklic.                 „K modricam na domač Parnas
Kater'mu delu ste zagmic.                Tvoj mlajš ne bo   zlo hodil vas;
Občutite spomine.                               Za to so le bogati.
Ob dlan udarite terdo,                       Domače bukve višjih ved
Storiti, kar velela bo                        Prešteti bo na perstov pet,
Ljubav do domovine".                        In kmalo moč prebrati".
Odšla je proč, izrekši to,                 »Tvoj rod bo le ponižne pel,
Ozerla milo se v nebo:                     Junaških hrunaov ne bo jel,
„Ti, Bog, jih blagoslovi!                  Ne bo mogočno šaril,
Si nekdaj pestval Greka,   Rim,        Za ptujcom pojde kakor brat.
Skerbi za moje, ti zročim,               In slave ženinam bo svat,
Njih blagor ustanovi".                       Doma bo gospodaril".
Rojnice! ve skrivnost meglo             Le-to rajnica zgovori,
Presijte, kaj tiči za njo?                  S se-strama zgine spred oči.
Kako se nit nam prede?                   Stermi otožna mati;
Prišle sestre device tri,                    Zmišljuje si kot ve in zn&
Med njimi ena govori                        Lih kot zajeta sred voda,
Pomljive te besede:                           Bogu začne toivati:
,,Nekoliko se vidit' d&,                      „Sem li jez tista revna stvar,
Kako se sreče nit ravna,                  Za ktero tebi malo mar?
Ki predem jo predica.                        Oh, prosim te, pomozi!
Kolovrat le okolj hiti,                       Moj svet je sred valov otok;
Da niti moč zravnati ni;                   Zmanjšuje se — in toljk otrok!
Svedra se krotovica".                        Kaj kaže mi ubozi?" .
„Zasukaj sreče ti kolo,
Da za-me predlo bo gladko,
Zravnavaj krotovice;
Ce ne, tolažba dober kup
Za mene bode  prazen up,
In biserne solzice!"                             Poženčan.