dvakrat om enjajo željo, da bi s pomočjo bralcev drobne pomanjkljivosti odpravili. 
Čeprav ni nam en, da bi nanje na tem mestu sistematično opozorili, naj vseeno om e­
nimo tiste, na katere smo naleteli mimogrede.
Na k a r t a h  predvsem pogrešamo, da znaki za naselja ne razlikujejo med 
živimi in opuščenimi zaselki oziroma samotnimi kmetijami pa tudi ne med stano­
vanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji (kozolci, seniki, planinami). — M arsika­
te ro  pokrajinsko ime manjka, npr. Spodnja Savinjska dolina, drugod so napisi pre­
več stisnjeni, npr. Vipavska dolina, ali pa oznake niso najustreznejše, npr. Kobansko 
za Kozjak ali Košenjak, Pivška kotlina za Pivko. Ponekod je neustrezna pisava, npr. 
G oriška brda nam esto G oriška Brda, Moravske toplice namesto Moravske Toplice, 
drugod je  neustrezna pisava drugih imen, npr. Timava za Timav, Temenica za Preč­
no (od Luknje navzdol), obm ejna Idrijca namesto Idrija, Pasica (voda) namesto Ce- 
renščica, Term e Čatež nam esto Čateške Toplice, cigansko naselje Hudorovac, Braj­
dič itd. nam esto romsko naselje. Tu in tam  pogrešamo nekatere oznake, npr. za HE 
D ravograd, H E  Vuzenica, premogovnik Trbovlje, označen pa je premogovnik pri 
Kočevju, čeprav je opuščen.
V t e k s t u  je Krupica namesto Krupa, Murica namesto Ščavnica (pri Ljuto­
m eru), ponekod so imena pisana z malo začetnico namesto z veliko (Goriška brda, 
celjska kotlina, Čateške toplice) ali obratno (Kraška Ljubljanica, Pivški Krak, Bela 
K rajina). Ponekod so oznake dvoumne, npr. Slovenska Istra in Obala (kar je  eno in 
isto), Bela krajina in Kolpska dolina (prav tako); Kozjansko naj bi se raztezalo med 
Voglajno in Sotlo, kar je preobsežno. Med tekstom in kartami je ponekod nesklad­
je, npr. Košenjak in Kobansko, Pasice in Pasjice, predvsem pa tekst uporablja vrsto 
pokrajinskih imen, ki jih na kartah ni.
V l e g e n d i  na koncu atlasa kaže zamenjati »širši vodotok« za reko in »ožji 
vodotok« za potok, »občasno površinsko vodo« za poplavni svet ali poplavišče in 
»merilec« za merilnik. t
Vsi nakazani primeri so drobni in osnovne vrednosti atlasa prav nič ne zmanj­
šujejo. Om enjam o jih le zato, ker utegnejo koristiti pri izpopolnjevanju druge, še 
bolj dognane izdaje.
Darko Radinja
Franjo Baš: Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Izbrani etnološki spisi. Izdala 
Slovenska matica, Ljubljana 1984, 386 strani.
Pokojni prof. F. Baš, soustanovitelj Geografskega društva Slovenije in soute- 
meljitelj njegovega glasila —  Geografskega vestnika, je bil vsestranska osebnost. 
Njegove študije segajo na različna področja temeljnih nacionalnih znanosti. Med 
drugim  ga uvrščajo tudi med utemeljitelje tiste smeri v slovenski etnologiji, ki se je 
oblikovala iz geografskih in zgodovinskih podlag ter se je usmerila predvsem v pre­
učevanje m aterialne kulture podeželja (razvoj in namembnost stavb, agrarnega in 
neagrarnega gospodarstva). S tega področja je obilo temeljnih spoznanj, ki pomaga­
jo tudi geografu osvetliti prenekatero razvojno in sočasno funkcijsko značilnost na­
šega podeželja v preteklosti in sedanjosti. Zato iščemo v Baševih razpravah, med 
drugim tudi v njegovih etnoloških spisih, tista osnovna spoznanja, ki na podlagi 
vzročno-posledične členitve pa z razvojnega, funkcijskega in kompleksnega vidika 
pojasnjujejo posam ezne pokrajinske sestavine, njihovo socialno, tehnološko-proiz- 
vodno in gospodarsko nam embnost in veljavo.
Iz številnih Baševih etnoloških spisov, ki obsegajo nad 130 bibliografskih enot 
in so bili objavljeni v več kot štiridesetih različnih knjigah, zbornikih, revijah, časni­
kih in drugod, je urednik knjige, avtorjev sin, etnolog dr. A. Baš, izbral 22 najbolj 
značilnih in pom em bnih; predvsem tiste, ki so s svojo metodološko zasnovo in vse­
binsko dognanostjo ohranili znanstveno veljavo do danes. V knjigi ponatisnjeni Ba­
ševi etnološki prispevki so nastali v razponu petintridesetih let (1925— 1960). Tudi 
s tega gledišča pomenijo za zgodovino etnološke misli in znanosti nasploh dragoce­
no pričevanje o njeni razvojni poti, raziskovalnih usmeritvah in dosežkih.
Knjiga je razdeljena na sedem vsebinsko zaokroženih poglavij. V prvem delu, 
Stanovanjska hiša, je šest sestavkov. Uvodoma je v izvirnem besedilu natisnjena štu­
dija iz leta 1958, Uvod v zgodovino stanovanjske hiše na Slovenskem, ki je 
bila nam enjena za geslo o stanovanjski hiši v Gospodarski in družbeni zgodovini 
Slovencev, in sicer v Zgodovini agrarnih panog I. Sledita prispevka o nekmečki sta­
novanjski hiši, prvi Iz zgodovine hiše v Kropi in drugi Rudarska hiša v Idriji. Nada­
lje je podrobnejši prikaz o nastanku, razvoju in preobrazbi dimnice v hribovju sever­
no od Drave, med Slovenskimi goricami in Strojno na Koroškem. Z  vso potrebno 
(tehnično) dokum entacijo pa s posameznimi razvojnimi stopnjami je orisana samot­
na hribovska Dravčbaherjeva (ali Dravčarjeva) dimnica v Šentjanžu nad Dravčami.
S pregledom  oblik in razvoja kmečkega pohištva v Podravju in Pomurju od 18. stol. 
dalje je  sklenjena prva skupina razprav.
V drugem  sklopu so predstavljena gospodarska poslopja. V pregledu so prika­
zane vrste in nameni kmečkih gospodarskih stavb in zgradb na Slovenskem ter nji­
hov razvoj. Posebej so prikazana gospodarska poslopja v Savinjski dolini, ki so zara­
di kom ercializiranega hmeljarstva spremenila zunanjo podobo in nekdanjo nam emb­
nost. Tudi v tretjem  poglavju, A grarno gospodarstvo, je objavljenih šest razprav. 
U vodom a je ponatisnjen Življenjski nivo kmeta, razprava, ki je leta 1938 izšla v 
prvem  zvezku knjige Socialni problemi slovenske vasi. Temu sledijo precej obsežne 
Pripom be k požigalništvu, ki je bila značilna oblika trebljenja in pridobivanja obde­
lovalnega sveta v predindustrijski dobi. Tudi študija Karta motik na Slovenskem 
predstavlja oblike, nam ene ter pokrajinsko tipologijo tega najbolj razširjenega po­
ljedelskega orodja pri nas. Izgoni na Dravskem polju so prikazani kot svojevrstna 
oblika gospodarske izrabe tal na prehodu potokov oziroma dolin iz hribovja v pro­
strane ravnice. Hmeljarstvo v Savinjski dolini, ki je prva Baševa študija, je prikaza­
no z zgodovinskega, geografskega in etnološkega vidika. V spisu K vprašanju štajer­
ske preše so opisane oblike in njena vloga pri razvoju vinogradništva in sadjarstva.
Č etrto  poglavje je nam enjeno orisu podeželske obrti. Prikazani so zadrečki lon­
čarji od 18. stoletja dalje, ki so prenehali z izdelavo lončene posode med obem a voj­
nam a. Tudi oris cehovskega tkalstva v Dravski dolini (Vuzenica) temelji na arhiv­
skem gradivu. V študiji, Pohorsko steklo, je orisan razvoj takoimenovanega gozdne­
ga steklarstva iz začetka 18. stoletja. V petem delu knjige sta objavljeni dve razpra­
vi. V  prvi avtor razmišlja o karakterologiji prebivalcev v štajerskem delu Podravja. 
Ugotovil je med drugim, da so pokrajinske, zgodovinske in antropološke razlike po­
m em bno soodločale o nastanku dveh ljudskih značajev: o Pohorcu na eni strani in 
slovensko-goriškem kmetu na drugi strani. V drugi razpravi, Ljudje in ljudske kultu­
re v spodnji Severovzhodni Sloveniji, je poleg geografskih značilnosti ozemlja in 
njegove razčlenitve prikazana tudi kulturna povezanost obravnavanega območja s 
sosednjimi pokrajinami.
V šestem delu knjige sta natisnjeni dve Baševi knjižni oceni, in sicer Melikove- 
ga Kozolca na Slovenskem in Novakove Ljudske prehrane v Prekmurju. Sedmi del 
knjige zavzema poročilo o etnografski razstavi v Pokrajinskem muzeju v M ariboru; 
v njem je utem eljena zasnova razstavne etnološke zbirke, kakršna se je v glavnem 
ohranila vse do danes.
Knjigo z izbranimi Baševimi etnološkimi razpravami dopolnjuje obsežna študi­
ja, Etnološko delo Franja Baša, ki jo je prispeval prof. dr. V. Novak. Objavljena je
tudi E tnološka bibliografija, izsek iz celotne Baševe bibliografije, ki jo je sestavila I. 
Žm avc-Baranova. U rednik je napisal predgovor in v Opombah več uredniških po­
jasnil, pripom b in dopolnitev. Knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici v zbirki Raz­
prave in eseji, je opremil Julijan Miklavčič.
Milan Natek
Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju —  Šmarje pri Jelšah 1984, 974 strani.
M ed pokrajinskimi in krajevnimi zborniki, ki v zadnjem času čedalje bolj vzni­
kajo v različnih predelih Slovenije, zasluži knjiga Med Bočem in Bohorjem tudi na­
šo pozornost. Prve zamisli o pripravi in izdaji šentjursko-šmarskega zbornika, ki naj 
bi kar se da v kompleksni podobi predstavil svet in ljudi med Bočem in Bohorjem, 
so vzklile jeseni 1972, ob odkritju spominskega obeležja zaslužnemu kartografu B. 
Kocenu na H otunju pri Ponikvi. Uredniški odbor, ki mu je do svoje smrti predsedo­
val M. Žagar, je knjigo načrtoval kot zbornik dosedanjega znanja in vedenja o om e­
njeni pokrajini in njenih ljudeh. Čeprav prvotna zamisel, da naj bodo naravne pa 
prebivalstvene, socialne, zgodovinske, gospodarske in druge značilnosti pokrajine 
napisane v enciklopedičnem slogu, ni bila povsem uresničena, pa vendarle zbornik, 
kakršen je s svojo pestro vsebinsko zasnovo, pomeni širok izbor pogledov na svet in 
ljudi med Bočem in Bohorjem. Med številnimi avtorji (85) je tudi osem geografov, 
ki so napisali dvanajst prispevkov.
Vsebina knjige je razdeljena na osem poglavij. V prvem, Svet in ljudje (str. 15 
— 221), so orisane nekatere osnovne naravne in prebivalstvene poteze Voglajnsko- 
sotelske Slovenije, ki predstavlja izjemno mozaično podobo sožitja in prepletanja 
naravnih danosti s kulturno-zgodovinskimi in gospodarskimi dragocenostmi in zna­
čilnostmi. Tudi za ta svet smemo trditi, da je prvinska dediščina tisočletnega in še 
dlje v neraziskano preteklost segajočega življenja in dela številnih rodov. Tudi na 
tem koščku slovenske zemlje sta se človekovo delo in njegov eksistenčni boj, ki se 
kažeta v najrazličnejši izrabi naravnih danosti, nenehno prepletala s prvinami narav­
nega okolja in z njegovim preoblikovanjem.
Uvodni sestavek, Svet in ljudje, je napisal prof. dr. S. I l e š i č .  V njem zaživijo 
glavne prvine in sestavine okolja, njegova pokrajinska podoba in geografska členi­
tev ozemlja. N ekatere naravnogeografske značilnosti šmarsko-šentjurskega predela 
prikazuje I. G  a m s, o njegovi geološki zgradbi pa pišeta S. B u s e r in B. A n i- 
č i č. O potresu na Kozjanskem 1974. leta piše A. S o r e ,  o gozdovih in njihovem 
pom enu M. D e č k o ,  M. Ž  a g a r pa o prometno-geografskih razmerah. Prika­
zana je arheološka podoba ozemlja (S. C i g 1 e n e č k i) in še posebej Rifnika ter 
njegove okolice (L. B o 1 t a) pa kratka zgodovina trgov (J. C u r k). Orisana je 
nadalje preteklost pomembnejših dogodkov in krajev (J. I. i š k a ); osvetljena je 
podoba Planine pred poldrugim stoletjem (N. K u r e t )  in nekdanjega trga Šmarje 
pri Jelšah (V. R o m ) .  O sejmih kot nekdanji specifični obliki trgovanja razpravlja 
A. S o r e .  Na nekatere prebivalstvene značilnosti opozarjata A. S o r e in M. 
N a t e k ,  zdomce in njihovo problem atiko pa prikazuje T. M a s t n a k .  O razvoj­
nih perspektivah poselitve piše V. K o k o l e ,  medtem ko arhitekt P. P 1 a n i n- 
š e k razmišlja o novejših nedomiselnih in krajinsko škodljivih gradbenih posegih, 
ki so zajeli Kozjansko zlasti še po potresu 1974. leta.
D rugo poglavje prikazuje revolucionarno delavsko gibanje in narodnoosvobo­
dilni boj, tretje pa je nam enjeno osvetlitvi gospodarstva (str. 492—604). Orisane 
so glavne gospodarske veje, delovne organizacije in za njihov razvoj v preteklosti in 
sedanjosti zaslužni možje. O kmetijstvu, ki se je pričelo šele v zadnjih letih preus­
m erjati v tržne oblike, piše D. C i z e j ,  o nekaterih značilnostih nekdanje in da­
našnje razvitosti vinogradništva pa B. B e 1 e c.