O ilustrovanem delu ,,Našega roda" Obrnili smo se do nekaterih' np.ših umetnikov, naj se odkrito izrazijo o ilustrativnem delu »Našega roda« in priobčujemo njih kritike, naj so ugodne ali ne, ker je prav zanimivo, iz kako različnih vidikov gledajo umetniki na naš list. Fr. Gprše: Ilustracije »Našega roda«. Pri pregledovanju preteklega letnika te mladinske revije se mi zdi pptrebno ob koncu šplskega leta izraziti nekaj misli o tem. Oprema »N. r.« nam nudi pestro slikp bogato ilustrirane revije, ki se pdlikuje po svpji vsebini in obliki v že umetniški dpvršenpsti. Noben drug mladinski list se ne more s tem ponašati. ISfi čuda, saj so zastopana imena najbolj znanih naših umetnikov. Za to hvalevrendo delo gre zasluga uredniku Jpsipu Ribičiču in njegovemu pomagaču. Uredništvp se je dobro zavedalp svpje težke naloge, kako je pridpbiti mladino za kulturne dpbrine in kakšne dušne hrane je nežna mladež potrebna, da se jo nasiti. Širšp nalogp za to je prevzela Mladinska matica z izdajanjem mladinskih knjig. O tem bpm pa o drugi priliki spregpvoril besedp na drugem mestu. Naj se vrnem k predmetu samem. Umetniki, ki sp sodelpvali kot ilustratorji »Našega roda«, sp: M. Gaspari, Fr. Gorše, Just Hvala, Božidar Jakac, Edo Justin, Tine Kos, Fr. Kralj, Tpne Kralj, ga. Kraljeva, Fran Pavlpvec, Niko Pirnat, Albert Sirk in Hinkp Smrekar. — Bpžidar Jakac je s svojimi ilustracijami Hudalesovega spisa »Med vulkani in atoli«, ki teče skozi ves letnik, najbpgateje zastppan in je najbplj ustregel mladini. To se mi zdi kakor nalašč za otroke. Jakac se je v svojo nalogP vživel in jo tudi ppsrečeno izvršil. Izgleda, kakor da ima pn poseben talent za to. Samo škoda, da ni rešil v drugi tehniki, n. pr. v perprisbi ali še bolje v lesorezu, kar bi imelo še večje delovanje v tisku, takp pa delujejp te ilustracije kakor pastelne slike. Naj navedem ostale najmočnejše ilustracije: France Kralj ima dve monumentalni ilustraciji k pravljici: Kralj Matjaž reši svojo nevestp. Tone Kralj k pravljici »Čudežne živali in čudežna palica«. Tudi gospa Kraljeva se je uveljavila kot ilustratpr s svpjimi ljubkimi risbami k Magajnovim črticam. Albert Sirk je kpt ilustrator svež in živahen (Sarajevske slike), Smrekarja že poznamo kot humorista. V »Našem rodu« je zabaval mladinp s svpjim prispevkom »Pri mlekarici na počitnicah«. Tine Kos nas je prijetno iznenadil s svpjimi odličnimi risbami, ki se je to pot šele prvič pojavil med ilustratorji. JNjegove risbe sp tehnično dovršene in delujejp kot ilustracije prav ugodno. Želim, da bi pn kot ilustrator še v bpdoče kaj ppkazal v »Našem rpdu«. Prpf. France Kralj: Velespoštpvanp uredništvo! Ppvabili ste me, da bi Vam nekaj napisal o likovnp umetnostnem - ilustrativnem udejstvovanju Vašega mladinskega lista. Kaj jaz sodim? — To bi jaz že, — toda ne "bo Vam docela ugajalp — ker ne bo takp pohvalno, kakor ste upali! Mogpče ste me ravno vsled tega na bescdo povabili? Kar bi bilo listu v ugodno reklamo! ¦— V resnici bi bila pohvala le mladini v škpdo! Ker slednjega gotpvo od Vas ne pričakujem (razvidel sem to že po nekaterih Vaših delnih, iskre- nih prizadevanjih!), zato Vam na tem mestu na srce polagam — svojo sodbo in svoj nasvet: Mladinski list Vašega delokroga in obsega je treba — kakor punčico svojega očesa zvesto čuvati! On, ki ima dostop do dece slehrne gorske vasice, jim dotaka gorko srčno kri naravnost iz središča naše kulture. Po njem se na.jlaže privzgaja mlada deca na neki okus (— kar že sami dobro veste)! Ta okus pa naj bo zdrav! Če naj bo vzgoja smotrna in urejena, ji je predpogoj razvidnost, resničnost, nepristranost! Že stc se morda vsaj deloma trudili, da foi bil Vaš list tozadevno vzgojen. Toda — to se Vam še ni posrečilo! Zakaj? Ker si niste pomagati znali, vedeli?! Glejte — uspeha pa le ni bilo! Namesto trdno povezanega, preglednega trupla ste dosegli — torzo, brez nog in glave, — pa še tega ne, kaos ste povzročili. Kaj je ostalo? Glejte: — -Od vsega napora je ostalo — nekaj razmetanih lis. Te lise so: par umetnikov (kdo si bo drugače mislil, če ne uredništvu najbližjih)! Morda celo manj poklicanih! Morda? Ali je to vzgojni namcn Vašega lista? Ne! Tedaj začnite! Poiščite koga, starejšega gospoda (ustaljenega, uglednega esteta — umetnostnega zgodovinarja)! Ta Vam bo, morda s pomočjo na novo urcjene »Narodne galerije slovenske umetnosti ter njene pre- imcnitne zbirke »Antičnih gipsastih odlivkov« ob kratkem in nazorno razjasnil našo umetndst od najstarejše do najmlajše (ali vsaj staro moderno do novo moderne). Obenem z zgodovinsko stvarnimi, osebnimi podatki, o umetnikih samoukih in strokovno naobraženih. Tudi pri tem je zlasti še za mladino potrebna pojasnitev. Kajti: mnogo bi radi, pa jim bo onemogočen strokovni pouk (oblikujoča umetnost ima za to šolc, ki jih literatura nima), imajo pa ta talent in bodo dobili veselje do udejstvovanja, ko bodo videli, da se že s samim talentom tudi le nekaj doseže. To zadnje je sicer že detajlnega pomcna, ali za dokazilo vzgojne dalekosežnosti, za Vaš list zelo ilustrativno! Dalje bo po pregledni, razumljivi urejenosti tega dela Vašega lista, podeželskemu učiteljstvu v šoli s pridom služilo v vzgojne svrhe mladine, pa tudi odraslim po kmetskih hišah, ko jim bo prihajalo v roke. Ta pregled naj zavzame ves tovrstni tckstni in ilustrativni del (za ta čas naj se ilustriranje literature opusti) za par let. Ako pa je vse to neizvedljivo, pa vsaj v spremljajočem tekstu opustite način literarno bombastičnega reklamiranja posameznih umetnikov ter naj bodo tekst le: zgolj resnični podatki, spremljani z ilustracijami. Računam na Vašo uvidevnost in dobro voljo, pa Vas najprijazneje pozdravljam!