Poštnimi platanu v gotovini. Posamezna Številka i din. W 1 List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Strossmajerjev trg l. Telefon št. 73. i.eio XXIII. Št. 3«. Kranj, 2. septembra 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40«- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din. Nova doba Sporazum je dosežen, Naša država je z njim pied vsem svetom slovesno manifestirala, du je njen obfltoj zajamčen z odločno in enotno voljo vseh državljanov. Nihče več ne bo v nas gledal druge Čehoslovuškc. Srbi, Hrvatje in Slovenci bodo z enakim junaštvom branili integriteto države, če ir. kadar bo šlo zu nje-no obrambo |>u magari samo slovenskega ali samo hrvatskega ali samo srbskega dela države. Način, kuko je vest o sporazumu odjeknila v inozemstvu, je popolen dokaz temu. da je za našo drŽavo tudi v mednarodnem svetu nastopilo novo razdobje ugleda in moči. Nič manj pa se ne veselimo novega razdobja v notranje političnem oziru. Naša več kot iii) 'etnu žrtev polna borba z.a avtonomijo slovenskega naroda je v principu dovršena. Do-M'daj nam je avtonomijo onemogočala ustava in porazno nesorazmerje političnih sil. Odslej pa bo možno na banovino Slovenijo prenesti določene kompetenec osrednje vlade s posebno uredbo, ne bo pa potrebna za to izpremem-ba ustave. Težka atmosfera, ki danes vlada nad Evropo, je omogočila to uetavioo spremembo. Sedaj je možna preureditev državne uprave v tisti smeri, katero smer smo zastopali že od leta 1918. Padle pa niso samo zakonite ovire, padle »<) tudi politične. Slovenci smo si pridobili ugled in spoštovanje pri vseli odločilnih čini-liljili v državi ter uživamo povsod popolno zaupanje. Na drugi strani pa je končana nesrečna abstinenčna politika naših bratov Hrvatov, ki nam je gospodarsko in |>olitično toliko škodovala. Udeležba Hrvatov na vladi nam tudi jamči, da se lx> izdalu uredba o prenosu kompetenc na banovino Slovenijo v do« j:lednem času. Prelom s preteklostjo je izvršen. Stopamo ■ novo, mirnejšo in srečnejšo dobo našega naroda. Nase narodno življenje bo pognalo nove korenine, naš narod se bo mogel razviti in razmahniti gospodarsko, kulturno in politično, brez jerobstvu od katerekoli strani. Ne prikrivamo pa. da bodo pri tem novem življenju nastale težave vsake vrste. ^>ak začetek je težak. Ne bo pa to motilo našega vztrajnega stremi jenja zu dosego višjr kul-turne, gospodarske in politične stopnje na»cga na rodu. Težke misli pa obhajajo tiste naše narodne iz.korcnin jence, ki so boleli naše slovensko ime izbrisati iz zgodovine in naš slovenski jezik iztrgati iz. narodovih ust. Ti Izkoreninjen-ci, ki so vedeli, da nimajo med narodom zi-slombe, so vseh JO let našega skupnega državnega življenja prodajali za skledo leče naše narodne interese. CVepetajo pred dnem. ko bo banovina Slovenija popolnoma urejena z uredbo ter preneseni vsi posli nu banovino. Zavedajo se, d,, nuv, hodo mogli v( i" denunei-rati v centrali in ne prodajati zu skledo leče. Svojih navad in običajev pu le ne opuste. Na eni strani izjavljajo s kislini obrazom, kako se vesele sporazumu, na drugi struni pa kle-vetajo naše voditelje, češ da po njihovi krivdi Slovenija še ni dobila uredbe, kakor jo je dobila banovina Hrvatska. V Beogradu so se borili zato, da Slovenija ne bi dobila avtonomije ter so glasovali za tako ustavo, ki je našo avtonomijo zakonito zubrunjevula, v Sloveniji pa so obrekovali naše voditelje, du so oni izdali avtonomijo Slovenije. Tudi sedaj, ko imamo avtonomijo zajamčeno, igrajo isto vlogo kot so jo preje. Vsak narodni izkoreninje-nec pač izgubi tudi moralo. Nič mu ni svetega in vsaka laž mu je dobra samo. da bi škodoval narodu, iz katerega se je izkoreninil. Pri zadnjih državno-zborskih volitvah so se iz tehničnih razlogov vezali na dr. Mačkovo listo. Izjavljali so, <(„ z Jr, Mučkom nimajo ničesar skupnega, da se niso izneverili svojemu initnrističnemu programu in da bodo po volitvah zopet šli svojo lastno pot. Ko pu so bili napori naših voditeljev, da se doseže s Hrvati sporazu'm, končno veličani z uspehom, pa so naenkrat postali tudi pro-gramatični prijatelji dr. Mačkove skupine. Sedaj bi jim bil že Zagreb dober za odskočno Zaprisega ministrov na Brdu \ naši najbližji okolici na dvoru Brdo so Sc prejšnji teden odigravali dogodki, ki SO za nuš notranji politični razvoj izredno važni. Z odobritvijo s strani kneza-namestnika Pavlu so bila dolgotrajna pogajanja v svoji zaključni fuzi končana in sporazum dosežen. Na Brdu so bili zapriseženi ministri vlade narodnega sporazuma in novi hrvaški ban tir. »u bulic. Naš urednik je obiskal preč. g. župniku v Piedusljih svetnika g. ZupailCU s prošnjo, nuj nekoliko opiše tu izredni sluvnostni akt. G, svetnik Zupane je povedal sledeče: .V petek sem prejel obvestilo od g. bana, nuj bom v soboto ob 9. uri dopoldne pripravljen, du grem uu Brilo k zaprisegi ministrov. Na Brdu o tem še niso nič vedeli. Vseeno sem bil v soboto ob 9. uri pripravljen in sem čakal. Ker pa ni bilo nobenega obvestila, sem se zelo čudil. Popoldne ob treh pa so me poklicali na dvor in v istem času sta se pripeljala pravoslavni prota iz Ljubljane in muslimanski svečenik. V dvorani je bilo za prisego /e vse pripravljeno. Ministri so se postavili v polkrogu okrog mize sredi dvorane. Nato je vstopil Nj. Visočanstvo knez-namestnik Pavle, nakar so položili prisego najprej ministri pravoslavne vere, nato katoliške, nazadnje pa mohamedanske vere. Nato smo odšli v drugo sobo in tam podpisali listino o zaprisegi. S tem je bila zuprisega končana. V ponedeljek zjutraj stn prišla k meni na obi«k g. dekan iz škofje Loke in g. župnik iz Zabnice. Povabila sta me naj grem z njima v Preddvor. Spotomu smo se oglasili tudi v Cerkljah. Ravno smo se mudili v cerkvi, ko se je pripeljal po mene dvorni avto z Brda, noj grem tukoj nazaj na Brdo k zaprisegi ker bo še ena zaprisega. Na Brdo je namreč prispel novi hrvaški ban g. dr. Šubašie, ki je vpričo kneza-namestnika in mene položil ob 11. uri dopoldne zaprisego. G, banu sem na kratko nagovoril, povedal sem. da je prevzel zelo važne nuloge in da tako delo potrebuje božjega blagoslova. Po zaprisegi se je Nj. Vis. knez-namestnik še dalj časa zelo pri-JHZno razgovarjal z menoj." Resolucije KKK v Ljubljani (Daije) 4. Služba božja. Da je ljudstvo v resnici verno, najbolj pokaže pri božji službi. Zato KKK- t. poudarja pokorščino drugi cerkveni zu-povedi: obisk božje služIle ob nedeljah in praznikih, in to iz živega prepričanja in srčne potrebe, ne le iz podedovane nBvade: 2. obsoja: a) opuičanje sv. 'maše zaradi izletov in pohodov v gore: b) nespodobno razkazovanje in nespoštljivo vedenje in pogovarjanje v cerkvi med sv. mašo: e) najodločnejše graja veliki madež na našem verskem življenju: postajanje moških med sv. mašo zunaj cerkve. To sramoto naj korenito odpravijo naši možje in zlasti očetje in mojstri, sami naj dajejo lep zgled proti takim sinovom in vajencem pu naj odločno nastopijo. 5, zahteva, da tudi oblasti skrbe za red pri cervi med božjo službo ter prepovedo za časa božje službe telovadbo in hrupne javne prireditve. KKK nujno priporoča tudi obisk popoldan-dnnske božje službe ter sv. mašo ob delavnikih v kolikor je to mogoče. Obenem se priporoča, da se goji tudi pri nas liturgično gilnnje. to Je prizadevanje, da se ljudstvo kar nniživeje z •ninšnikom združuje v sveti daritvi. Goji naj se pridno tudi ljudsko petje. Si Nedeljsko delo. Nedelja in praznik sta Gospodov dan, zato jih je treba posvečevati. Z nedeljo stoji in pade krščanstvo. Nedelja ni dan zubave, pač pu dan počitka. Po vojni se je razpaslo nepotrebno delo ob nedeljah v tovarnah, zidanje novih stavbi tovorne vožnje in kmečko delo. KKK proti temu oskrunjen ju Gospodovih dni odločno protestira in zahteva, da se to zlo odpruvi. Z.uto: desko, s |M)inočjo katere bi se radi zavihteli nu konja. Odskočna deska pa ni funkcionirula. Zagreb le predobro pozna naše narodne iz-korenin jence. Zagreb pu tudi dobro ve, kdo so voditelji Slovencev. Pri tem ne bomo in ne smemo nikdar pozabiti,, da je vso borbo za našo narodno kulturno, gospodarsko in politično avtonomijo vodil in izvojeval naš slovenski voditelj dr. Anton Korošec. Slovenski narod se ima v prvi vrsti njemu zahvaliti, da more s polnim zaupanjem v lepšo bodočnost iti novi dobi nasproti. 1. katoliško ljudstvo resno pozivlje vse podjetnike, industrijalce, rokodelce, obrtnike, kmete in delavce, naj se zdržujejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih vsega nepotrebnega dela! Verno ijudstvo pa naj pokaže svojo upravičeno nevoljo vsem, ki nedeljo skru-nijo; 2. oblasti naj strogo z.abrauijo vsako delo po tovarnah in drugod,, kolikor ga prepoveduje postava; 3. omeje naj se prepogoste nedeljske telovadne, športne prireditve in igre, zabave, veselice, večkrat s plesi. KKK priporoča vodstvom katoliških društev, naj sporazumiu o-meje čezmerno število svojih prireditev. 6. Bogokletstvo. Po vojni se je razpasel med našim narodom sramoten madež, ostudno bogokletstvo v tujih jezikih, ki kliče jezo božjo na ves narod. Zato poziva KKK vse verne Slovence, da z vsemi silami napravijo konec tej naši veliki sramoti. a) Vsak dostojen človek naj opominja in posvari vsakega bogokletneža, kadar sliši kako bogokletstvo. b) Ker je bogokletstvo tudi po državni postavi kaznivo, nuj se ta določba tudi dejansko izvršuje. c) Po zgledu Amerike in Italije naj se tudi pri nas osnujejo posebna združenja, ki naj začno skupno borbo proti bogokletstvu v tujih jezikih slovenska sramota in zločin pred Bogom, narodom in državo, ki ga je dolžan vsakdo zatirati. 7. Javna nenravnost. Z naraščajočo nevero se širi in vedno bolj drzno nastopa pokvurjenost, nenravnost. le-lesna nagota se pretirano goji in nesramno razkazuje. Katoliško ljudstvo take pojave odločno obsoja in zahteva, da vsi pomagajo nenravnost zatirati. Zato KKK zahteva: t. strožjo cenzuro filmov; 2. odločnejši nastop proti izdajanju in podajanju nravno kvarnih spisov, knjig in slik: 3. v kopališčih zahteva strogi red, in sicer: a) moški in žmiske naj se kopljejo ločeno po spolih: b) v dostojnih kopalnih oblekah: e) strogo pre|)ovedano je pohajkovati v kopalnih oblekah izvin kopališč. 4. Obleka krščanskega ženstva se ne sme ravnati po modi, ki je preračununa na po-hotnost, marveč po zahtevah sramežljivosti in krščanske 'dostojnosti. (Dalje.) Razglas Dne 6. septembra 1939 praznujemo državni praznik — rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Kot preteklu leta, bomo proslavili ta praznik na predvečer t. j. v torek, dne 5. sep-temba t. 1., kar najbolj slovesno, da tako pokažemo nnše patriotsko čustvovanje in uda-nost nas vseh kralju in državi. Da bo ta svečanost potekla resnično veličastno in dostojanstveno, du manifestiramo odločno in enotuo za veliko in močno Jugoslavijo |>od dinastijo Karadjordjevičev, vabim k sodelovanju vsa društva in vse sloje. Na meddruštvenem sestanku je bil domenjen spored svečanosti, ki bo pravočasno objavljen do lepakih. z.e danes pa vabim vse hišne posestnike, da na predvečer razobesijo zastave in razsvetlijo okna. Meščani, dokažimo ob tej priliki, da med nami ni nikakih razlik, kadar gre za skupne in vzvišene patriotske ideale! Župan: Češenj. »Ljubljana v jeseni66 Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra II. — 46. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma „Ljubljana v jeseni" od 2. do 11. septembra 1939. Spored letošnje prireditve „Ljubljane v jeseni"': Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. ing. Nikole Besliea ob>ega sledeče oddelke. 1. Semer.o-gojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro u-spevati in napredovati. 2. Zelenjadna razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 3. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in miečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom in vinsko poskušnjo. 8. Banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme. 9. Banovinska ruzstuvu perutnine, kuncev in golobov. 10. Gospodarska razstava rib. It. Razstava gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu. tekmovanje harmonikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodi pokal za leto 1939-40 v nedeljo 10. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. In končno Ivo velesejmska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesu iu druga lepa darila. Ugodnosti obiskovalcev. 50«/o popust na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 28. avgustu do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939. V razstavi gob na jesenskem velesejma od 2. do 11. septembra 1939, ki jo organizira naš preizkušeni goboznanec g. Ante Beg, bodo poleg naravnih primerkov, kar jih bo takrat mogoče dobiti v naših gozdih, razstavljeni tudi prav umetniško izdelani modeli (133 po številu). Nadalje bodo nabita vidno čitljiva navodila in poučila: 1. Sušenje gob za prodajo in domačo uporabo; 2.) Gobji prušek; 3.) Vlaganje v kis; 4.) Konzerviranje v slanici: 5.) Gobji izvleček (ekstrat); 6.) Gobe v gospodarstvu: 7.) Ali moremo zanesljivo ločiti strupeni" gobe od užitnih?; H.) Prvi pojavi in prva pomoč pri /astlupljenju z gobami. — Vsa ta navodila bodo najbrže tiskana na posameznih letakih ali v priročni knjižici. STRAN 2 GORENJEC* J v n a del a Gradnja vodovoda Krauj vodovoda Ce greš te dni na sprehod po polju proti "upi, boš videl ob cesti v travi velike železne cevi. Te cevi so namenjene za novo glavno vodovodno progo, ki bo dovajala vodo v vodovodni stolp v Kranju, iz katerega črpa vodo mesto Kranj, podaljšana pa bo ta proga čez Savo v Stražišče, v nekatere zasavske vasi, v vsa tri Bituja in 2abnico do Stare Loke. Te cevi v neposredni bližini mesta pa kažejo cl>enem, da bo v najkrajšem času dograjen nov vodovod — po pogodbi, s katero so bila oddana dela, bi morala z zadnjim avgustom že priteci voda v kranjski rezervoar, da bo dovršena druga etapa velikega projektiranega vodovoda Preddvor — Stara Loka, prva etapa je bilo zajetje studenca nad Novo vasjo pri Preddvoru in zveza z rezervoarjem v Tupaličah. Pruv tako nam vsa ta dela, ki Imdo v kratkem času dokončana, dajejo ga- • Preddvor. — iejjai bo din 3,052.800'-. — Dovriltev II. etape Preddvor - Stara Loka. — Trasa asa Straiiiie. j luncijo, Stara cesta urejena za promet, bodo klance zaprli. Promet, zlasti ven osebni vozni promet pa bodo usmerili po Stari cesti, po Kopališki ulici in deloma po Roženvenskem klancu, le pruv težka vozilu ImkIo spuščali po Jelenovem klancu. Prihodnji teden bodo Majdičcvi pričeli počinuti hišo ob cesti in ko bo podrta, ho tvrdka .Slograd" takoj pričela gradili nu onem mestu v pričetku klancu oporni zid. Velike tež-] koče pri delu predstavlja telefonska linija, ; ki se nahaja ravno sredi novo tiusirune co-1 »te. 6,069.000.—. Prva etapa: zajetje studenca in do tupališkega rezervoarja je stala din 553.504 Druga etapa od Preddvora do Kranja se deli na dva dela: Prvi del obsega dela od Preddvora do Brda, ki bodo veljala diu 1,889.700: drugi del od Brda preko llovke do kranjskega rezervoarja pa din 1, 162.000,—. Všteti so tudi stroški za odkup zemljišča. Vsa dela rrog'' Preddvor — Kranj bodo torej glasom proračuna veljala din 3,052.300.— tako da ostane za III. etapo Kranj — Stara Loka vsoti? din 3,016.700.-. K sjroškom vodovoda Preddvor — Kranj prispevajo: država, banovina in občine. K zneskom, ki odpade na občine prispevajo kranjska 78»/i» ostalo pa občine Preddvor. Šenčur in Predoslje, Stražišče in Stara Loka pa samo toliko, ker odpade nanji radi širših cevi, ker se bo vodovod podaljšal do Stare Loke Dladsorstvo. - Trasa sa Straiiiee. Vrhovno nadzorstvo nad gradnjo vodovoda vrši banovina in sicer ing. svetnik g. Ko-tlušek. Stalno nadzorstvo pa g. ing. Bufon, ki ima nalog, da takoj, kakor hitro bo proga Preddvor — Kranj dovršena odnosno že med tem časom trasira progo od rezervoarju do Stražišča. Ta proga bo od rezervemria vodila proti Savi, katero bo prekoračila pod Majdiče-' vim jezom, nekje v Majdičevem kanalu, od-I tnm bo šla nu Gorenjci Savo "' V Šmarje tri O I goro, kjer bo zgrajen rezervoar in odtod PB-^ prej v Stražišče. Vodovod bo kmalu dovršen. Rok za dograditev vodovoda je bil konec I avgusta, kar se pa ni zgodilo. Vendar je delo v toliko dovršeno, da je napravljen raztežilnik nu Zelenem hribu, priključen odcep r.a Brdo, cvi so položene in preizkušene do llovke. Kar j pu se izkopu tiče. kopljejo Sedaj že na polju med Rupo in Kranjem in bodo do srede prihodnjega tedna dosegli rezervoar. Obenem še kopljejo jarek pod Rnpiiščico v llovki, ki še ni gotov in pa v ilovškem klanca, kjer so naleteli na skale. Preostaja še položitev cevi od llovke do rezervoarju in pa zasutje jaikn od gozda nad Brdom pa do Kranja. Če vse to upoštevamo, lahko rečemo, da bo krmno vodovod do konca mesca Septembra dovršen in v Kranju poniniijkun.je vode odpravljeno. Od pričetku vzpetine ceste pred Mujdičevim mlinom bo podporni zid segul do konca Bu-bičeve hiše. V tem zidu lx>do tam kjer je sedaj Majdičevo skladišče poševno napravljene s Stare ceste na državno stopnice, tako da bodo vodile naravnost na zgornje stopnice pod škrlovcem. Od Babičeve hiše naprej bo cesta naslonjena na nasip, približno do prvih hiš ob Sturi cesti. Ta nasip ima spodaj majhen oporni zid. Od nasipa naprej pu bo Zgrajen močan oporni zid v dolžini kukih 100 m, ki bo segel do ovinka pred l.cnnrdičem. Zid bo imel globoko betonsko podlago v zemlji. Dne 16, septembra bo padla odoBrifev, ali si bo cestu skozi mesto tlakovala ali betonirala, kot je predlagala občina. Delo bi forsirali še bolj, tako pa čakajo na Izgotovitev odseku, katerega grudi podjetje Bricelj. Pred par tedni so pričeli z delom tudi na nasprotnem koncu, to je od Krčeve hiše 'mimo Prešerna, kjer sedaj odkopavajo hribček pa do odseka Ivrdke Brirclj, Čez 14 dni bodo že pred pošlo zaprli promet in začeli razkopavati cesto v smeri proti Bekselnu ter jo betonirati, d,i bo od pošte do liricijevega odseka že letos dovršena. Promet bodo usmerili za Staro pošto po Tvrševi cesti mimo ..Senipcrila" do Subothvjevega vrta. kjer se bo promet cepil in šel po obeh pokopaliških cestah in bo enosmeren. S Tvrševf in Cojzevc ceste bo šel ! promet na Jezersko ce to pioti Kokrici. Ker ima podjetje vse potrebne stroj, in okrog !*0 delavcev, delo hitro napreduje". Rok za do-vršitev vsega odseka je 11 mescev delovnih dni. Na klancu bodo še letos razkopali cesto •n napravili jMidlago, po kateri bo odprt promet Spolnladi bodo pa še položili kocke. Čez dober teden bo odprt tudi odsek ceste, katerega gradi Bricelj Tudi gradnja ceste od Jeperce do Labor hitro napreduje. Iz navedenega sledi, da bo prihodnje poletje že dovršena cesta od Ljubljane skozi Kranj do Nakla. „Trampijoni" v kopališkem odseku Nekateri člani občinskega kopališkega odseka, ki pri sejali soglašajo z vsemi gradbenimi deli ali pa se zavijajo v globok molk, v ..Slovenskem Narodu" od 29. 8. 1939 pripovedujejo, da BO na zadnji seji kopališkega odsek a izvedeli prav neverjetne stvari" ter predlagajo, da bi se zgradila dva „trampi jona" za skakače. Zakaj so gospodje pri sejah tako skromni, da pravočasno takih predlogov že pri seji ne Stavljajo ter mora njihove predloge predsednik kopališkega odseka loviti šele po časopisju. Morda bi kopališki odsek njihov predlog z navdušenjem osvojil. Večina občinskega odbora bi v dobi narodnega sporazuma pač storila to žrtev zato, da bi opozicija dobila svoja dva zaželjena „trampijona". Kako pa taki trampijoni izgledajo in kakšna je njihova tehnična konstrukcija, seveda mi ne vemo, prepričani pa smo, du se ti člani, ki so zvedeli ..neverjetne stvari" pri zadnji seji kopališkega odseku, vsaj tako dobro razumejo tudi na tehnično plat, da bi bila konstrukcija teh tranipijonov najmodernejša in trampijoni za nje najuporabnejši. Naš poročevalec je sicer zvedel glede gradnje kopališča prav zanimive stvari, ni pa mogel zvedeti neverjetnih. Na seji se namreč ni obravnaval načrt kopališča v takozvani „županovi jami" niti ni bil stavljen predlog za giadbo ..trampijonov", pač pa je gradbeni referent ing. Brv Hi poročal, da je arhitekt prof. j V urnik s pomočjo tehničnih sodelavcev izvršil vložne načrte za kopališče v Straheči dolini, da pa njegov tehnični sodelavec ing. Dimnik ni pravočasno izvršil izvršilnih in detajlnih načrtov, vsled česar se je naprosilo ing. Mačku, da pomaga gradbenemu referentu pri izdelavi izvršilnih in detajlnih načrtov. Povodom izdelave izvršilnih in detajlnih načrtov p« so se napravile nekatere izboljšave, ki proračuna ne bodo obremenile, pač pa praktičnost in uporabnost kopališča zelo poveč-ale. Med temi spremembami je tudi opustitev 10 m visokega skakalnega stolpa, ki za športne prireditvi" ni potreben in katerega uporaba je v kopališčih tudi sicer malenkostna. Opustitev tega skakalnega stolpa bo povzročila precejšen prihranek pri gradnji bazena, kateri prihranek se I o mogel uporabiti za povečanje čistilnih naprav in za gretje vode, katera se bo uporabljala le pri prhah, ne pa v bazenu. Ta sprememba je bila sprejeta v soglasju z vsemi člani odseka. Oči vidno pa ..neverjetne stvari" z županovo jamo" ne dajo spati poročevalcu „Narodu" In zato fantazira o ..trunipijonih", o izkopih in zasutjih itd. Je res težka njegova naloga, da z. neresničnim in neresnim poročevanjem o novem kopališču popravi polomijo z ..županovo jamo". Polomija pa se ne da popraviti. Stroškov izkopa ..županove jame" ne bo občini nihče povrnil. Le tako si moremo razlagati Narodovo neresnično poročilo, ker si pač ne moremo mi- j sliti, da nekateri člani obč. kopališkega odseka ne bi bili razumeli referentovega poročilu, ali da bi bili pozabili na svoje soglasje, ali celo da bi si bili neresnično poročilo sami izmislili. Volilci bodo v bodoče pač previdnejši pri izbiri takih obč, odbornikov, če ima ..Narodov" poročevalec prav. Bojevniški tabor Velik tabor prirede 3. septembra t- -I na Brezjah bojevniki in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, du skupno počastimo spomin na padle slovenske vojake. Ob 10, uri bo sv. mašil nato molitve zu padle, potem pa labor nu prostem. Godba in petje bosta napravila prijetno družbo. Posebej pa bo preskrbljeno za obilno pijačo in jedačo. Pridite torej vsi! Polovična vožnja dovoljena! Na taboru bojevnikov bomo dne 3. Beptem-tembra t. I. vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno proti vojni. Toda priti morate vsi rodoljubi na tabor, da bo glas čim mogočnejši. Slovenska srca bodo govorila na velikem bojevniškem taboru, ki se |!;, vršil na Brezjah dne 3. septembra t. I., v ljubezni do njih. ki so izkrvaveli na bojnih poljanah pred 25 leti. Tudi Vaša dolžnost je, ako ljubiti' slovenski narod, da pridete! Ne oklevajte, kajti brez Vas ne moremo dovršiti naše velike kulturne- in socialne naloge! Tedaj na svidenje! »GORENJEC« STRAN 3 Preureditev gospodarstva s sladkorjem Pod rubriko gospodarstvo se' pečajo v najnovejši dobi mnogi časopisi s tem res zavitim mila uit manj uujnim vprašanjem. Saj je znano, da produkcijski stroški ca en kilogram Madkorja ne znašajo niti dva dinurja, toda sladkor je pri nas tako drag, da je jedva sred-njemu sloja še dostopen. Zaradi tega nič začudenja, če je tihotapstvo s saharinom, ki ni /ivilo, tako bujno razcveteno. Današnja vlada hoče ure cliti odkupne cene za sladkorno peso ti-ko. da bodo te tudi za pridelovalca — kmeta ugodnejše. Navzlic temu pa hoče ustanoviti sladkorno centralo in znižati še državno trošarino. Sladkorna centrala je tembolj potrebna, ker so nerazumljivi načini, da sladkor, ki ima povsod enake produkcijske stroške in e-iniko državno trošarino, v ceni ni povsod enak. Ugotavlja se, da bo tudi država imela koristi od prodajne centrale, kar ho št bolj /ugotovilo državne dohodke pri sladkorni trošarini. Povprečna letna potrošnja v naši državi znaša okoli 70,000.000 kg, državna trošarina pa vrže 540,000.000 dinarjev, skupni davek na poslovni promet pa še posebič 15 do 20 milijonov dinarjev. To so že bajne svote — kajne? Po novi uredbi, ki je v Službenih uovinah Limbarska gora Romarski shod. Ponovno naznanjamo tudi letos vsem romarjem in častilcem sv. Valentina da je predstojništvo cerkve sv. Valentina z odobrenjem školijstvn, preložilo že lansko le-lo cerkveni romarski shod sv. Tilna, na prvo nedeljo v mescu septembru, to je na angelsko nedeljo in to za stalno. Letos pade ta nedelja na 3. september, ko je pri sv. Valentinu tudi običajno „žegnauje". Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer, v soboto Lodo ob b. uri litanije in pridiga. V nedeljo sv. maša ob 6. in poli 10. uri obakrat s pridigo. Spovedniki bodo na razpolago oba dneva za prejem sv. zakramentov. Romarji od blizu in daleč pridite na krasno Limbars-ko goro, od koder je tudi obširen in zelo lep razgled. že objavljena in ki bo topila dne i. ■eptem-bra ltil v veljavo, se ima v Sabcu ustanoviti nova tovarna sladkorju. \ to svrho se pri državni hipotekami iRinki najame jnioojilo 100 milijonov, ki jih bo vračala tovarna iz svojega dobička. S tem bi bila krita naša domača potreba in ne bomo več navezani na uvoz sladkorjih iz drugih držav. Vsekakor modro gospodarstvo današnje vlade. Znano je, da je v veliki sodni obruvnavi, ki se je vršila začetkom letu 1938 v Ljubljani o slepari-juh tvrdke Teibl & Comp, o kateri so razni časopisi pisali bilo zanimanje za to vprašanje zelo, zelo veliko. Zato moramo to v resnici modro uredbo naše vlade vsi krepko pozdraviti. Z ustanovitvijo prodajne centrale je da-na za domačo industrijo možnost naduljnega razvoja ne samo v korist sladkornih tovarn temveč v korist potrošnikov, torej tudi trgovcev, ki bodo imeli v bodoče euake cene sladkorja. Z ustanovitvijo te centrale bo kontrola nad trošarinjenjem in prodajanjem sladkorja izdatno povečana, koristi pa bodo prišle sploš-nosti v prid. Ce bo to zmanjšalo tihotapstvo saharina, bo korist tudi za ljudsko zdravje zvečana. Novi kolodvor na postaji Otoee? Pred dobrimi tremi tedni se je bliskovito raznesla po vsej Gorenjski vesela vest, da se je v resnici pričel graditi že davno projektirani in nujno potrebni kolodvor v Otočah. Uradno se je zaprla edina dovozna cesta na stari kolodvor in truma železniških delavcev je z lopatami premetavala in prekladala šoder oz. pesek, ki ga je ckoliško ljudstvo že pred leti tjakaj navozilo. Toda o žalost! Kljub temu, da je dovozna cesta za vsak promet še vedno zaprta, so delavci, kateri so imeli nalogo, da premečejo šoder in pesek, da ne bi ga popolnoma zarasla trava, odšli in gradnja novege kolodvora je padla zopet za nedoločen čas v očrllelo Savn. Delavski obzornik.. Tabor gorenjskega delavstva v Predosljik ZZD podružnica Predoslje priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1939 pod pokroviteljstvom gradbenega ministra dr. Mihe Kreka GORENJSKI DELAVSKI TABOR z blagoslovitvijo prapora podružnice ZZD. Spored: 1. Ob poli 14. uri sprejem g. ministra, gg. botra in botrice pred Prosvetnim domom v Pred osi jih. 2. Sprevod do cerkve, kjer bodo ob 14. uri litanije in blagoslovitev prapora, kateremu botrujeta župan g. Zabret iz Bobovka in ga. Milka Zabret iz Britofa. 3. Po blagoslovitvi sprevod na taborni prostor, kjer se vrši delavsko zborovanje. Govorili bodo razni delavski govorniki, med njimi poslanec g. dr. Albin Smajd. 4. Prosta zabava z ribolovom. Sodeluje tržiška godil:«. Delavci, delavke in prijatelji delavcev! Pri-hilite na ta dan vsi v Predoslje. da pokažemo svojo delavsko zavest in stmjcno^i z narodom. Naše geslo je: BOG. STAN. NAROD! Vljndno vabi odbor podružnice ZZD v Pre-dosljih. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. V siučajo slabega vremena b« tabor Taborski znak din 1.—. dvorani. Sijajna smaga ZZD v Sloveniji Volitve obratnih zaupnikov v Sloveniji so v splošnem zu nami. Kljub zaprekam in oviram in ružnim grožnjam nam nasprotnih organizacij se je Zavedalo slovensko delavstvo, kje je njegovo mesto in komu naj zaupa. Zato je privolitvah obratnih zaupnikov delavstvo nastopih) i. enotno in močno listo ZZD. Zdaj ko je odnesla lista ZZD relativno večino, se seveda najdejo gotovi ljudje, ki širijo med dclnvst- otn laži, češ, da je bila pri volitvah goljufija in da si ZZD ni priborila take zmage. Vendar pa tega ne povedo, da so bili pri volilnih odborih ljudje iz njihovih taborov in če 'bi bila pri teh volitvah kaka nepoštenost bi gotovo razni listi z debelimi črkami in z dolgim komentarjem ožigosali vso zadevo. Du jim pu zuvežemo jezike, prinašamo u-rudno poročilo Delavske zbornice ob izidu volitev. Organizacija Zveza združenih delavcev (Ju-goras) 665 zaupnikov Organizacija Strokovna komisija URSSJ 461 zaupnikov Organizaciju Jug. strok, zveza 243 zaupnik. Organizacija Nar. strok, zveza 36t> zaupnikov Organizacija Zveze društ. priv. namešč. i i zaupnikov Organizacija Botič 10 zaupnikov Organizaciju Neopredeljeni 12 zaupnikov Neorganizirani 30 zaupnikov ZZD Kranj. Apeliram na vse člane naše podružnice, du se sigurno udeleže v nedeljo 5. septembru popoldne — delavskega taboru v I redosljuh. Pokažimo našo zavednost in moč. V nedeljo popoldne ob poli I, uri se zberemo vsi zunaj mestu pred kokriškim mostom — odhod ob tri četrt nu I, uro. Predsednik ZZD bVrčič Mirko. Kino M&naarćingki dom** v Smarfnem prt K ranjm Vam ima priliko prikazati ta toden kar 3 filme: Beg pred smrtjo - Victor Jory; film o sv. Teroziki od Detetu Jezusa, katerega smo nabavili 7«nrll,9 rspL'A riilča in film umetnine na sploano željo naših kinoobiskovalcov i-RUUU* 1ICHC UU5C zaran Tunder PrptniAra PREDSTAVE i l. IX. ob poli 9 /v. Beg pred smrtjo, ob 10 zv. Premi i i viiiivi c*. epa. 2. ix. ob poli 9 zv. Beg pred smrtjo, ob 10 zv. Premiera; 3. IX ^^JJgP^|J^eke-22u2^ 00 9 Premiera |Le usnjar zna ustrojiti kožo ' kakor more perilo čisto opra^ le dobro milo. . Terpenrinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - In perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dokgo trdno. Dne 3. septembra t. I. priredi Zvezu združenih delavcev podružnica Predoslje, prvi slovenski delavski tabor na Gorenjskem — pod pokroviteljstvom ministra za zgradbe dr. Mihe Kreka. Na ta tabor pridejo vsi krščanski delavci in delavke in njihovi somišljeniki. Priznati je treba, da je v zares tako kratkem času dosegla velike uspehe in organizirala kljub vsem naporom v treh letih okrog toliko število delavstva, da zamore sama podružnica v Predosljih prirediti prvi delavski tabor na Gorenjskem. .\e iiorao tu ponavljali, di- se j«1 ustanovila organizacija ZZD radi nujne potrebe slovenskega in krščanskega delavstva. Mnrk-izem je vsak dan bolj zastrupljal na';-.» skupno življenje, a tn je bilo na vsak način treba nekoga, (Li polagoma uniči tega znjedavca. čas je pokazal, da pošteno delavstvo obrača hrbet starim orgunizacijum in se oklepa vedno čvrsteje naše skupnosti. lii tabor bo dokaz novih uspehov te krščanske organizacije, katera ne pozna koraku nazaj, ker njen korak je usmerjen le naprej. Iz potrebe je nastala, zato živi, dela in zmaguje. TERPfNTINOVO MILO | TEDENSKE NOVICE h. KAJN J G. Andrej Ogrizek ?U letnik. Preteklo nedeljo je obhajal 70 letnico svojega uspehov polnega' življenja ugledni kranjski meščan ,g. Andrej Ogrizek. S pridnostjo in podjetnostjo si je v Kranju na Roženvenskem klancu pred leti zgradil lepo podjetje — tovarno pletenin, ki se je razvilo v priznan in moderen obrat. Poleg njega se v podjetju marljivo u-dejstvujeta zlasti sin in hčerka. Ogrizkove pletenine so poznane daleč naokrog po državi. G, Ogrizek je tudi dolgoletni član načel-stva ..Hranilnice in posojilnice", konzorcija ..Tiskovnega društva" in drugih naših prosvetnih organizacij. Je tudi ključar mestne župne cerkve v Kranju. S svojo gospo soprogo živi v zgledni harmoniji, ki mu stoji zvesto ob strani pri vsem njegovem delti. Enako marljivi in podjetni so tudi vsi že dorasli sinovi in hčerki. Jubilantu čestita k 70 letnici tudi naš list z željo, naj ga Bog ohrani še dolgo vrsto let zdravega in čilega. Restavracija Hotela Evropa Priznano najboljša kuhinja! Pridite in prepričajte se! Abonenti imajo posebne ugodnosti. Slovo policijskega predstojnika g. Uršiča. j Ko se je letos spomladi v Kranju ustanovilo i predstojništvo državne policije, je posle predstojnika policije prevzel policijski pristav g. Uršič Anton, ki si je v tem kratkem roku pridobil v Krunju splošne simpatije. G. Uršič je diplomiral pravo na ljubljanski univerzi, j nato je služboval na banski upravi, potem pa dovršil v Beogradu poseben kurz v policijski ' šoli in se kvalificiral kot zelo sposoben in vc-\ sten uradnik. V Kranju je v tem kratkem I čusu vzorno organiziral policijsko službo in i vse njej pripadajoče posle, kolikor so dopuščale budžetne možnosti in druge okoliščine. Svojemu priljubljenemu predstojniku sta j U radništvo pisarne in policijska straža napra-' vila ganljivo slovo. V pisarni so s< zbrali vsi I stražniki z. g. Jagodicem na čelu v polkrogu i in osebje pisarne. G. Uršiču je bil izročen pristen gorenjski šopek iz nageljnov in rožmarinu. Priljubljenemu uradniku g. Uršiču, ki odhaja na novo službeno mesto v Celje, želimo tudi tam mnogo uspehov. Nu njegovo mesto je prišel g. Uroš Zun z Rukeku. Dela na savskem mostu dobro napredujejo. Tu teden betonirajo drugi hodnik, ki bo kmalu dovršen. Ker bo plošča morala počivati !8 dni, bodo lahko začeli popravljati cestišče. Spodnji hodnik je sedaj že ves i?ročen prometu, treba ga bo še zaliti z asfaltom. Tatvina. Natakarju hotela .Stara pošta" je neki nepridiprav izmaknil iz sobe v času, ko sta se z ženo nahajala v službi, vse prihranke v znesku okrog 9000.— din. Legija koroških borcev v Kranju se tudi udeleži skupnega sprevoda in proslave 6. septembra. Pozivamo vse tovariše, da se zbero v torek ob 8. uri zvečer prid Ljudskim »lomom. Vsem članom Prosvetnega društvu. Fant. odseku in Dekliškega krožka v Krunjiil Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja se korporativno udeležimo skupne prodave in •prevoda po mestu ki gu priredi kranjska mestna občina. Zbirališče ob poli 8. uri pred Ljudskim domom. SKOFJA LOKA Mladina proč. Ker se v našem okraju v zadnjem času snuje Mladinska 'organizacija JSZ, opozarjamo vse mlade delavce in delavke in sploh vso mladino, naj nima opravka s to organizacijo. Opozarjamo vse, du glavni namen te organizacije ni vzgajati mladino v katoliškem duhu (vprašamo gospode kako hočejo to vršiti brez duhovnega voditelju) uin-pak je glavni namen te orgiinizncije pridobiti z odraščajočo mladino zu bodoče - novih članov za potapljajoči) se JSZ. Kakšno stališče pa je zavzela JSZ do vsega kar je — slovensko in katoliško - pa je vsem znana stvar. Opozarjamo pu mladino zato, ker nam je prav dobro znano odklonilno stališče najmerodaj-nejših ljudi napram tej organizaciji. Sporazum med JRZ in HSS to je dr. Mačkom je našim JNSarjem še bolj pa onim od Sfanovnik-Pokornove skupine popolnoma vzel sapo. Ne gre jim namreč to v glavo, da namesto dr. Kreka ne sedi v vladi kak zastopnik 5000 glave ..slovenske fronte". Bog ve, ali bodo sedaj Še upali na dan in pod čigavo kapo. TR2IC Koča pod Storžičem je kot smo že poročali z vsem inventarjem in zalogo pogorela. Tukajšnja podružnica SPD se je odločila postaviti novo popolnoma lastno kočo. S tem bodo turisti in posetniki Storžiča in okolice dobili primerno zatočišče. Kongresni kres vrh Storžiča. Ker kurjenje kresa še vedno meša pojme, naj navedemo sledeče: Najvišji kres v Sloveniji na čast Kristusu Kralju je zagorel na Storžiču v petek dne 28. julija 1939. To zamisel Si je osvojila podr. SPD v Tržiču. Vse delo je prevzel plezalni odsek, na čelu gg. Ausser, Salberger in Slapar Mirko. Dalje sta dali tovarna Peko enega in Runo dva člana odseka na razpolago, zakar se tem potom zahvaljujemo. Zvečer točno ob 8.30 je mogočno zagorel kres, ki je bil viden po vsej Gorenjski in tja do Ljubljane. Navedenih 6 članov SPD je ves dan nosilo ir spravljalo na vrh plaolinski borovec, kdor pozna Storžič, vfl kako daleč. Da je bil kres tako mogočen, gre vsa čast veliki požrtvovalnosti in z veseljem opravljenemu delu naših plezalcev. Omenimo naj še to, da ta dan ni bil na Storžiču nobeden razen navedenih, najmanj pa Kranjčan, ki si po pisanju „Gorenj-ca" lasti pravico, da je postavljal ves teden kres. Toliko v pojasnilo. , NAKLO Dijaki naklanske fare bodo v nedeljo, dne 5. septembra ob osmih zvečer uprizorili v dvorani Stare šole v Naklem Lippl-Sovretovo duhovno igro: Smrtni ples. Pred igro bo nekaj deklamacij, članice tuk. dekliškega krožka pa bodo podale dvoje simboličnih vaj: .Gor čez izaro" in Oj, šumi, šumi gozd zeleni". Ker je čisti dobiček name-I njen kot prispevek za novi Prosvetni dom, prosimo našo javnost, da z obiino udeležbo podpre prizadevanje naše mladine. Na svidenje! BISTRICA - 2EJE Gasilska tombola. Gasilska četa Bistrica-Zeje sporoča, da bo tombola, katera je bila prvotno določena za dne 24. septembra, že |0 septembra. To pa radi tega, ker so Naklanci ta dan preložili umi ho h> na prihodnje leto. Zato bomo mi porabili ta dan za našo tombolo. Kdor misli poceni priti do motorja, ženskega ali moškega kolesa itd. naj kupi srečke, katere so samo po 3.— din. S tem podpira našo mlado in agilno četo, katera se je tako dobro izkazala pri zadnjem opasnem. požaru v Dupljah. VELESOVO Velesovska Marijina božja pot je letos med šmarnimi mašami znatno oživela. Na Veliki Šmaren in vse nedelje so jo obiskovali številni romarji, ki občudujejo lepoto tukajšnje cerkve in se izročajo Marijinemu varstvu. Lansko leto je izdala župna cerkev lično 63 struni obsežno knjižico „Velesovo", ki obsega članke o zgodovini samostana in popisuje cerkev in njene umetnine. Knjižica se dobi v knjigarnah in pri cerkvenem predstojni-štvu. Za obletnico lanskega 700 letnega jubileja bo na Mali Šmaren večji romarski shod. Siužba božja bo ob šestih in ob desetih, ena sv. maša bo tudi ob 8. uri. Popoldne ob pol treh pridiga in nato procesiju z Marijinim kipom. K procesiji so vabljeni fantovski odseki in dekliški krožki, Marijine družTie, ter narodne noše; prav tako župani in občinski odborniki iz okoliških občin, ki gredo pri procesiji takoj za Marijinim kipom. Pridite, da skupno počastimo Mater božjo, da bi v teh težkih časih varovala nas in našo domovino vseh pretečih nevn rr.osti. STRAN 4 t».^.^.-^•«».•».•».•».-»--».-•.■».■»•-».•%•■»•••-■»■'»-•».•».-%.-%.'».■».•».•».•%.'».•».■«.»GORENJEC« DUPLJE Blagoslovitev gasilskega doma. \ nedeljo« dm> ">. septembra popoldne se vrši \ Sp. Dupljah lepa gasilska slaviiost. Naši marljivi gasilci so s podporo vaščanov zgradili lep, velik gasilski dom. Stavba leži ob cesti proti Tržiču in ima tudi veliko dvoruno za igre. ki so se preteklo sezono že vršile. Imeli smo v domu že kakih šest prireditev, katere so nam o*kr- i beli gasilci in Prosvetno društvu. Spored nedeljske slavnosti je sledeč: ob poli dveh sprejem gostov na kolodvoru, ob 2. litanije v župni cerkvi V Sp. Dupljah, ob 3. ari blagoslovitev doma. Dom bo blagoslovil domači župnik g. Hafner Anton, pokrovitelj prireditve je g. Kuhar Ignac, botrujeta pa g Rudolf Rakovec in ga. Angela Sterova. Po blagoslovitvi se vrši veselica, pri kateri sodeluje godi« ..Glasbenegu društva iz Kranja". Prijatelji gasilcev vljudno vabljeni! OBJAVE Vpisovanje > strokovno nadaljevalno šolo v Kranju se vrši v nedeljo, dne 3. septembra 1339 od 8. do 1J. ure v I. nadstropju meščanske Šole. Učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in su.— din za šolnino, novinci tudi učno pogodbo in domovnico. Redni pouk se prične v torek, dne 3. septembra 1939 ob 13. uri. I eda j se vršijo tudi popravni izpiti, h katerim na i se priglasijo učenci z nezadostno oceno iz enega ali dveh predmetov. Salezijairski počitniški dom pod Dobrčo (Lese 51) vabi vse svoje dobrotnike in prijatelje na shod sal. sotrudstva. ki bo v nedeljo 3. septembra ob 3. uri popoldne. (\ slučaja dežja K), septembra). Po shodu bo lepu igra na prostem (petje in otroško rajanje, cigansku godba in plesi.) Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki. Vsi sotrudniki ia prijatelji kar najvljudneje vabljeni! Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sauiovo-začev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in škof j a Loka v četrtek, dne 14. septembra 1959 ob S. uri pri sreskeili načelstvu v Kranju. Interesenti naj Bvoje pravilno opremljene pjošnjc, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Dežurna služba zdravnikov OUZD v mescu septembru 1939. Dne 3. dr. Bezič Josip. h. dr. Bežek Josip, 8. dr. llerfort Joža. 10. dr. Pance Pavel, 17. dr. Vrbnjak Vinko. 24. dr. Bezič Josip. Obrtništvo \ Obrtnike pozivamo, da naj nabavljajo surovine in potrebščine pri onih tvrdkah. ki so j daroVvale za ollrtniško tombolo. Društvo Slov. obrtnikov. Zahvala obrtnikom in prijateljem obrtnikov. ..Društvo slovenskih obrtnikov" in pripravljalni odbor zadruge ..Obrtni dom" si štejeta v svojo veliko dolžnost, da se vsem. ki so Se pokazali ob priliki obrtniške tombole tako velikodušne in požrtvovalne, prav iskreno zaltva-liia. Kakor člani sumi. tako so tudi prijatelji naš klic razumeli in pripomogli do tako lepe- ga uspeha. .Nič manj niso bile udeležene tvrd-ke, pri katerih obrtniki nabavljajo surovine, saj so se kar najbolje odzvale in poklonile 1 lepe in vredne dobitke, kar bo pri nakupa i "lanstvo znalo upoštevati. Tudi drugi kraji kot Tržič, Radovljica, Jesenice itd. so pokazali veliko razumevanje, zu kar se jim obrtniki našega okoliša toplo zahvaljujemo. Zopet < smo napravili velik korak k uresničenju nu-črta, postaviti si lasten dolu. ki I o poznim rodovom priča stanovske zavednosti. Za vse hi vsem iskrena hvala. Odbor. Zahvala rediteljem. Če pogledamo vse to podrobno delo, ne moremo preko onega truda, ki so ga člani kot rediTelji doprinesli. Slabo vreme je prvo nedeljo preprečilo lepo pripravljeno prireditev, toda red ni bil nikjer kršen navzlic nekaterim, ki niso hoteli razumeti, da se vreme ne da zadržati. S tem so n-briiiiki dokazali, da znajo biti tudi v takem slučaju kos nalogi. Kar se tiče sreče je res obiskala prav potrebne, tuko da je to še poseben efekt k vsej prireditvi. VeČina muli ljudje so imeli priliko I vleči tombole ter so jih deloma prodali, delo-rna pa porabili zase. Da je bilo veliko zani- j manje za to prireditev, se vidi iz posebnega ' popisu, siečnikov. kajti Še celo v Slov. Gorice I je šlo nekaj dobitkov. S tem pa je bilo tudi | naše delo lepo predstavljeno, kar je tudi do- ; bra reklama, ki je vredna upoštevanja. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se placa D. 0'50. Najmanjši snesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Išče se dvo- ali enosobno stanovanje po možnosti s kopalnico za oktober ali november. Naslov v upravi ..Gorenjca" pod šifro »Gorenjec 100*. Poštena strežnica želi zaposlitve za vsU hišna dela. .Naslov v upravi ..Gorenjca". Odda se lepo trisobno stanovanje. Zlato polje Kranj. Opremljeno sobo in kuhinjo iščeta mlada zakoncu za 13. september ali za I. oktober nujruje na ..Planini" uli na Hujali. Naslov v upravi »Gorenjca" pod ..Čista*'. Sprejmem vajenca poštenih staršev starega od 14 BO 16 let, ki bi imel veselje učiti se \r-varske obrti. A. Šinkovec, vrvurna, Kranj. 2 starejša dijaka iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje. Simiinuc Jurij, Kranj. Prodam pleteno košaro dolgo 1 m visoko l'/4 m, pripravno za selitev. Naslov v upravi ..Gorenjca". Zavihalko (einbigarico) sprejmem takoj. Ignac Grašič, čevljarstvo Kranj. Stara cesta. Stanovanje: soba, kabinet, kuhinja in kopalnica se odda 1. novembra. Kletno stanovanje: soba. kuhinja in pritikli-i;e se odda takoj. Obe stanovanji slu v novi vili. Naslov v upravi »Gorenjca". Hlapca, pridnega, sprejmem takoj, renjca". v ajenega Poizve Si kmečkega v upravi delu „Go- spicma1na trsovima barv Vidovdannlta o. 0 Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda kožu, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Od 2. — 11. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM Velika kmetijska razstava / semenogoistvo, zelen jad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. / Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. Lepo zabavišče — velik variete. Tekma harmonikarjev dne 10. septembra. Nagradno žrebanje. - Številna lepa darila za obiskovalce volesejma. — Polovična vožnja na železnicah. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vmarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11. POZOR! Kdor ima od kontrole zavrnjeno katerokoli tehtnico ali uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljeno in žigosano. Pesjak Stanko - Kranj izdelovanje tehtnic Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO V Gorenjski oblačžlnici v Kranju, dobite najtrpeznej.se modne, športne in delovne in vse obleke za šolarje. Koi krojača bova po-' stregla najbolje In najceneje. — Se priporočava Čenčič Štefan in Koželj Franc Zahvala Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja ob bridki izgubi našega nenadomestljivega soproga, papana, strica, brata in svaka, gospoda IVO BAKOVNIKA javnega notarja v Kranju ter za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam častiti duhovščini, zlasti še g. vik. Blaju, dalje gg. zdravnikoma dr. Pancetu in dr. Bežku za skrb in požrtvovalnost v času bolezni in vsem znancem in številnim prijateljem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Globoko se zahvaljujem vsem. ki so na katerikoli način lajšali našo žalost in bolest ter sočustvovali z nami. Vsem Bog plačaj! Kranj 81. avgusta 1939. Bakovnik Anica v imenu otrok in ostalega sorodstva. Mimica Zagorska: 32 Marija Taborska > (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) »Ne bojim se ga." je mirno rekel Martin. Pobožal ji je črne lase, potem pa je šel. ker ni mogel gledati njenih solz. Ko je odhajal proti d< mu. ga je bil sam strup. Spomnil M je večni ga romarja iti za hip je pomislil, da se je morda že danes začela pot njegove nesreče. Toda to misel je takoj zavrgel, ker ni bil prav nič praznovi ren. Pogledal je čez gmajno v smeri proti Radovljici. stisnil je pest in siknil: »Ne večni romar, ta hudič bi mi znal prinesti nesrečo!" VIII. Drugi dan BO našli večnega romarja mrtvega v (.'.»-bovcah. Letal je z obrazom obrnjenim v tla, zraven njega je bila črna palica s srebrnim križem. Crni plašč je bil ics okrvaljen in čez vso glavo se mu je vlekla dolga in široka rana. Zdelo se je, da inu je nekdo presekal glavo. Ljudje so se zbirali ob njem in se pogovarjali „To je letos že drugi človek, ki je mrtev oblival v Gobovcah." „Govorili so, da je bil neki večer ta človek pri Vili baldu in je tam pripovedoval, di je večni romar." ..Večni romar ne more biti." je ugovarjal starec iz I jubna. ..Večnega romarja ne more nihče ubiti, ker mu je namenjeno, du bo živel do Rodnega dne." ..Imeniten človek je moral to bili, obleka in palica to spričujeta. Nekdo ga je ubil zaradi denarja." ..Bog ve ali je čisto oropan," je rekel nekdo in jo -v« Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovš,-k Milan v Kranju. privzdignil črni plašč Od groze je odstopil in vsi ljudje so za vpili i ,.Joj, sekira, krvava sekira!" -široka sekira je ležala pod nirličevini plaščem, vse rezilo je bilo okrvaljeno. Očividno je morilec tujcu s tisto sekiro presekal glavo. Ljudje so se umikali, nihče več se ni upal dotakniti mrtveca. ..Po župana pošljimo," j,, svetoval nekdo. ,.Po katerega pa?" .,l'o Vilibalda." „Saj uv bu hotel priti. Mrlič leži pod mostom in Sesalca je vendar nuja \ ilibaldovega sodnega območja." .Potem nuj stopi nekdo v Radovljico." ..Gori, da." Dva soseda sta se res napotila v Radovljico. Ko sta prišla gori sta videla, da je že Vollvenk s klanca obvestil oskrbniku Leopolda o strašnem zločinu. Oskrbnik Leopold je namreč že iskal Štiri biriče in ti so šli v Podbrezje. ko so prišli v Gobovec, so si ogledali mrliča, potem se niso več zmenili za ljudi, kar naprej so šli. „Kum par"' je zavpil kmet. ..kaj je to tebi mar!" je surovo odgovoril birič. Drugi birič pa je rekel: ..Po morilca." ..Ljudje so strnili glave skupaj in šepetali: „Po morilca gredo! ?,o vedo, kdo ga je umoril." »Bog ve kdor' ..Morda ta, s klanca,' je nekdo plaho šepnil. ..'liho bodi, coprnik je," so ga svarili. Ulriči -o pa šli v 1'odbrezje iu se ustavili v Dolenji vusi pri \ilihaldu. Svobodnjak je hodil po dvorišču, ko s,, prišli. Postavili so sulice pokonci in tisti, ki jih je vodil, je dejal: ..Svobodnjak \ ilibald!" ..Svobodnjak in Župan," je ponovil gospodar, .kaj mi hočete?" , Nekuj posebnega nas je pripeljalo sem." ..lak govorile:' Ali so vam jeziki pri mrzli?" Prvi birič se je umikal, težko mu je bilo govoriti, ker so ga Vilibaldove oči ostro prebadole. Naposled je izdavil: ..Na dnu Gobovca leži mrlič, s sekiro ima presekano glavo, sekira leži zraven njega iu oropan je." ..Ze speti"' se je prestrašil župan. .,Kdo počenja ta grozodejstva?" ..Prav zato smo prišli k vu'in." »Če biriči ne najdete krivca, kako ga bom jaz našel?' „Prav zato smo k vam prišli?" ..Zakaj? — kje, pravite, leži mrlič." ..Onkraj Sešnice." „\a spodnji strani?" ..Da." ..Zakaj pa potem pridete pome." ..kje je vaš sin. ..Martin? kaj mu hočete?" ,.'/. nami pojde," ..kani?" .,V Radovljico." »Kdo to zahteva?" ..Oskrbnik gospod Leopold." Vilibald se je čudil, potem pa je odločil: „Okrbllik Leopold zahteva, da gu morate privesti k lijenili, jaz sem pa župan in pravim, du ne pojde z vami." „Gospod Leopold zahteva." ..Tako, samo gospod Leopold zahteva? Presneto daleč bomo prišli, če bomo ubogali takele grajske prismučke." »Tudi mestni vlcedom to ukazuje." »Valerij kraig?" ..Da, gospod Valerij kraig." ..Zakaj pa? kaj je moj sin storil?" »Tujca je ubil in oropal." \ ilihuldu se je najprej stemnilo pred očmi, potem |»a je zaplula v njem divja jeza. Roka se nm je kar suni" siisiiila v pest in udaril je biriča v obraz, da je zatulil in se mu je polila kri. Tis-ka tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.